SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 23-24 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 17 de junio - 17. junija 1999
Mirjam rant
LUC V SVETILNIKU
Govor na proslavi naših padlih, 6. aprila v Slovenski hiši
Združevanje - veliko upanje
Težko je govoriti in povedati kaj novega na spominski proslavi naših žrtev v dobi v°jne in revolucije, saj se zdi, da je bilo v dolgih
več kot 50 letih že skoraj vse povedano ali zapisano. Vsak od nas preživelih iz Hstega časa bi lahko povedal svojo zgodbo lr* Pričevanje, saj lahko rečemo, da ni med ftami nikogar, ki se ga ne bi ta doba na ta ^ oni način dotaknila. Dovolite mi, da današnji spomin in te preproste besede Posvetim eni prvih žrtev komunističnega nasilja na slovenskih tleh, svojemu očetu Ivotu Peršuhu.
Pred drugo svetovno vojno smo prebili brošuro „Ukrajinajoka”, kije popisovala strahotno nasilstvo ruskega komunizma nad ukrajinskim, zlasti kmečkim prebivalstvom. Bilo nas je groza ob tem branju, a Prav na dnu srca smo se prepričevali, da Pn nas do tega ne more nikoli priti. Bila Sem še otrok in tako otroški je bil takrat ^di moj pogled na življenje. Počutila sem Se srečno in varno, v svoji družini, gledala Sem Slovenyo v vsej njeni naravni lepoti, Sledala sem i\jene ljudi, poštenjake, prepogne z ljubeznijo do svoje zemlje, zveste Veri svojih prednikov, ki jim je bila življenjska resnica in vodnica. Videla in doživela Sen' neštete verske, kulturne in prosvetne Manifestacije. Videla sem tabore navduše-Mh slovenskih fantov in deklet na ljubljans-^ern stadionu, doživela nepozabni kongres ^istusa Kralja, katerega višek je bila jJMožična igra o Kraljestvu božjem, pri kateri je sodelovalo nad tisoč mladih z vseh sfrani Slovenije. Kako naj se med tako ^ernimi, zdravimi, za vse dobro navdušnimi lovenci vrine komunizem? Kot otrok pa t^di nisem vedela, da so takrat tudi Sloven-Cl že bili člani komunistične partije, da so Se borili v španski revoluciji na strani rdečih, da so se že v Rusiji učili taktike in Metod komunizma, da so med velikim štra-otri delavcev v Krar\ju že padale komunis-^£ne krilatice, ki so jih med delavce metali fdeči agitatorji. Papež Py XI. je že leta 1937 **dal encikliko Divini Redemptoris, ki je z Vs° jasnostjo kazala na nevarnost komuniz-a in ki je odprla oči tudi poštenim Slovenit11- da so se z vso vnemo poglobili v njen udij in jih tako kasnejši dogodki niso našli popolnoma nepripravljene; a še vedno Ri mnenja, da komunizem na Sloven-em ne bi nikdar uspel, če mu ne bi prišla a Pomoč dniga svetovna vojna.
Cez noč so si trije sosede, ki so že
doli
8a leta lakomno stegovali svoje roke po
naši domovini, razdelili Slovenijo: Nemci, Italijani in Madžari, jarem nacizma in fašizma. Začele so se mobilizacije, preganjanje slovenskih duhovnikov in izobražencev, preseljevanje slovenskih družin. Z eno besedo, načrtno uničevarge vsega, kar je bilo slovenskega.
Že tisti mesec, aprila 1941, je bila v Ljubljani ustanovljena tajna vojaška organizacija, ki si je nadela ime Slovenska legija. Bila je to prva tajna narodnoobrambna organizacija, ustanovljena prej kot komunistična Osvobodilna fronta. Namen te legije je bil takojšnje organiziranje tajnih oddelkov, ki naj v vojaškem pogledu pripravljajo narod na trenutek, ko bi bil nastop zoper okupatorja za naš narod in zaveznike potreben, koristen, uspešen in združen z najmanjšimi žrtvami. Med ustanovitelji Slovenske legije je bil tudi moj oče in bil imenovan za poveljnika mesta Ljubljane. Slovenska legija je kmalu po ustanovitvi zajela v svoje vrste veliko večino slovenske katoliške mladine.
Junija meseca istega leta se je prvič pojavila v javnosti Osvobodilna fronta. Stene ljubljanskih hiš so bile popisane z njeni-mim kraticami, ceste posute z njenimi letaki. Priznati moram, da je njen pojav v javnosti sprva vzbudil precej zmede. Osvobodila fronta! Kakšen balzam za ranjena slovenska srca! Toda prav kmalu je pokazala svoj pravi obraz. Geslu: smrt fašizmu -svobodo narodu sta se pridružila grozeča sip in kladivo. Tedaj ni bilo več dvomov, ni bil več čas molka. Na prvem mestu škof Rožman in z njim drugi katoliški možje so pogumno in neustrašeno odkrivali vabljivo krinko. Škof Rožman je izjavil: „Vpiti in klicati moram in zavračati zmote. Ne zmot, ki so pred 100, 500 ali tisoč leti begale vernike, ampak zmote, ki so danes nevarne slovenskim vernikom. Naj pride tudi to, kar mi grozijo; naj me na kose sesekajo ali pa, kar ljubljanske komunistke želijo, da me na Kongresnem trgu živega zažgo, do zadnjega bom trdil in učil, da je brezbožni komunizem največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod!”
Zdaj noben pošten Slovenec ni imel več dvomov. Narod je bil razdeljen na dva tabora. Očividno je bilo, da je cilj Osvobodilne fronte izvesti komunistično revolucijo na slovenskih tleh. Doseči jo je bilo treba za vsako ceno, brezobzirno, s krvavim nasiljem. Ukaz je bil: naprej je treba pobiti vse voditelje na drugi strani, nato pa še iztrebiti vse, ki bi se utegnili zoperstavljati uspehu vstaje. Partizanski pesnik je v verzih, prekipevajoočih sovraštva, zapisal: Razpnite čez ves svet vešala! Naš Bog so: rop, požig, umor! Divjajte! Kri je zakričala.
Pod bratomorno roko so začeli padati zavedni Slovenci, politični voditelji, ideološki nasprotniki, inteligenti in preprosti, duhovniki in laiki. Med prvimi je bil tudi moj oče. Njegov greh: Ijfcbezen do Boga in do naroda in odločen nastop proti brezbožnemu komunizmu. Največji greh pa je bil njegov vpliv na mladino, ki mu je zvesto sledila, ga poslušala in mu zaupala in se tako ni zapletla v zapeljive mreže rdeče Nad. na 4. str.
Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke (SLS) se je seznanil in podprl aktivnosti glede povezovanja s Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD), pri čemer so posebej izpostavili vidik širitve programskega in političnega prostora, ki naj bo eden ključnih ciljev tega povezovanja.
Ljubljanski izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke (SLS) in občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) ter svetniki obeh strank v mestnem svetu pa so 11. junija ugotovili, da imata stranki v Ljubljani zelo podobne poglede na združevanje, člani vodstev obeh strank v Ljubljani pa so tudi ugotovili, da pogovori o združitvi na državni ravni zbujajo pri ljudeh veliko upanje in pričakovanje, zato je nujno, da vodstvi strank storita vse, da bo do združitve zares tudi prišlo.
Ljubljanski vodstvi obeh strank se zavedata svojega dela odgovornosti pri združe-
Hrvati o mejah
Hrvaški profesor mednarodnega prava Vladimir Ibler je v pogovoru za nedeljsko izdajo 6. junija zagrebškega Vjesnika izrazil bojazen, da bi Slovenija, ko bi se uresničila njena zahteva in bi dobila suverenost v Piranskem zalivu „do konca, do zadnje kapljice”, prišla v položaj, da mora zahtevati tudi del kopnega. „Hrvaška ne meni, da bi morala imeti enaki del akvatorija v Piranskem zalivu. Ona nasprotno sodi, da ima lahko Slovenija znatno večji del, vendar pa Slovenci niti s tem niso zadovoljni in hočejo vse. To je najbolj neugoden del v celotni razpravi o Piranskem zalivu,” je še dejal Ibler.
Slovenska stran ni zadovoljna s koridorjem skozi hrvaške ozemljske vode, temveč zahteva, daje ta koridor del državnega ozemlja Slovenije, nad katerim bi imela ozemeljsko suverenost, je še dejal Ibler. Hrvaški akademik najbolj zameri slovenskemu stališču, da je Slovenija pred razpadom Jugoslavije imela nadzor nad celotnim Piranskim zalivom, slovenski javnosti pa je povsem zamolčano, da tudi hrvaška stran meni, da je tudi ona imela oblast.
vanju SLS in SKD, zato bosta s svojimi pobudami in predlogi ustvarjali ozračje medsebojnega zaupanja, kar naj bi bilo v prid tudi vodstvoma strank pri snovanju skupne prihodnosti. Zato sta se stranki v Ljubljani tudi odločili, da bosta svetniški skupini obeh strank v mestnem svetu delovali usklajeno in tako prevzeli svoj del odgovornosti pri združevanju.
V gostilni Urška v Ljubljani se je 9. junija začel sestanek poslanskih skupin Slovenske ljudske stranke (SLS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), ki naj bi razpravljali in skušali uskladiti stališča do vprašanja regionalizacije ter nekaterih drugih aktualnih tem. V začetku prihodnjega tedna naj bi se sešla nsgvišja organa obeh strank, glavni odbor SLS in izvršilni odbor SKD, in sprejela izjavo o nameri o ustanovitvi skupne stranke. Izjavo pa naj bi nato podpisala predsednika obeh strank.
Kučan predlaga
V prizadevanja za mimo rešitev kosovske krize se vključuje tudi Slovenija V ta okvir sodi pismo slovenskega predsednika Milana Kučana ameriškemu kolegu Billu Clintonu 8. junya, v katerem predsednik Kučan predlaga sklic evropske konference o Balkanu. Na konferenci naj bi poleg evropskih in balkanskih držav sodelovale tudi ZDA, konferenca naj bi potekala pod okriljem Združenih narodov, Evropske Zveze ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Glavni namen konference nay bi bil sprejem dolgoročne rešitve, ki bi nadomestile takšne kratkoročne ukrepe, kot bo verjetno razglasitev Kosova za mednarodni protektorat.Predsednik Kučan v pismu Clintonu priznava, da bodo morda nekateri nasprotovali takšni evropski konferenci o Balkanu, ker menijo, da ni potrebna oziroma da bo trajala predolgo. Slovenija je, kot predlaga Kučan v pismu Clintonu, pripravljena aktivno sodelovati pri pripravi takšne konference in jo tudi organizirati, če ji bo pripadla ta čast. Uradnega ameriškega odziva na predlog slovenskega predsednika za zdaj še ni.
Podobnikova komisija za razrešitev Cerarjeve
Vladna komisija za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja ter zavarovanja javnega interesa bo v skladu s sprejetim sklepom 14. junija vladi predlagala, naj v državnem zboru sproži pobudo za razrešitev generalne državne tožilke Zdenke Cerar.
Omenjena komisija na čelu s podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom (SLS) je omenjeni sklep sprejela na podlagi poročila pravosodnega ministrstva, v katerem je med drugim navedeno, da generalna
državna tožilka svoje funkcije ne opravlja po predpisih ter da s svojim ukrepanjem in ravnanjem izkazuje, da ni sposobna in primerna za opravljanje vodstvene funkcye. Med glavnimi razlogi za predlagano razrešitev je pravosodni minister Tomaž Marušič v svojem poročilu navedel poseganje v samostojnost in neodvisnost tožilčevega dela, nespoštovanje načela delitve oblasti, neupoštevanje zakonskih določil pri predo-deljevaryu spisov ter osebnostna neprimernost.
STRAN 4:
Spominska proslava
Zgodilo	se	je
Iz življenja
Tone Mizeril
CLINTON NA KONGRESNEM TRGU
Ameriški predsednik Bill Clinton bo med obiskom v Sloveniji 21. junija nagovoril tudi Slovence na Kongresnem trgu v Ljubljani. Pred nagovorom ameriškega predsednika bo koncert, na katerem bodo nastopili znani slovenski glasbeniki. Vstop na Kongresni trg bo mogoč od 15. naprej. Zaradi varnosti bodo obiskovalce, ki ne bodo smeli nositi nahrbtnikov, velikih torb in napisov, ob vstopu pregledali varnostniki. Prej je treba dvigniti brezplačne vstopnice, v poslovalnicah Kompasa po vsej Sloveniji.
KNJIGA EVROPA NARODOV
V Trstu so v krožku Virgil Šček 5. junija predstavili knjigo Evropa narodov. Avtorica Vida Valenčič v njej na poljuden način predstavlja več evropskih manjšin oz. narodnostnih skupnosti, njihov položi in probleme, s katerimi se soočajo. Piše predvsem o navadah, o načinu organiziranja, delovanja in o šolstvu raznih evropskih manjšin od Baskov, Kataloncev, Ircev, Škotov, Lužiških Srbov do Bretoncev in drugih. Kot je pojasnila avtorica, je slovenskim bralcem želela posredovati predvsem tisto, o čemer ne berejo, zato slovenske manjšine ne omenja.
NEVTRALNOST SLOVENIJE ALI NATO?
Revija 2000 in skupina Neutro sta 9. junija v Cankarjevem domu pripravili okroglo mizo s temo Slovenija in nevtralnost, na kateri so sodelovali Jože Mencinger, Peter Kovačič Peršin, Franc Miklavčič, Tonči Kuzmanič in Rastko Močnik. Večina udeležencev je opozarjala na posledice, ki bi jih za našo državo utegnilo imeti članstvo v zavezništvu, in se večinoma izrekla proti vključitvi v NATO. Miklavčič je nastopil tudi proti napadu NATO na Srbijo.
SIM NA OBISKU V DZ
Predsednik komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer ter drugi člani so se 9. junija srečali s predsednikom Slovenske izseljenske matice Antonom Bebleijem, ki sta ga spremljala podpredsednik matice Peter Kovačič - Peršin ter i\jen tajnik Janez Rogelj.
Sogovorniki so se strinjali, da je potrebno boljše in močnejše sodelovanje tako med organizacijami, ki v Sloveniji skrbijo
Narodni svet koroških Slovencev bo v prihodnosti poskušal doseči sestanek z Zvezo slovenskih organizacij (ZSO), na katerem n;\j bi skušali doseči dogovor o nadgradnji povezave med obema organizacijama.
V razhajanjih med NSKS in ZSO ne gre za osebne spore, pač pa za razlike v temeljih. Potrebno bi bilo določiti skupne cilje in če gre samo za različne poglede, kako te cilje doseči, naj o tem odloča „neki kolektiv”, npr. vsi odborniki društev, ki jih je približno tisoč. Te odločitve bi bile obvezujoče za obe organizaciji. Če se izkaže, da niti cilji niso skupni, je škoda časa za kakršnekoli pogovore za naprej, je pojasnil začasni predsednik NSKS Rudi Vouk.
Zbor narodnih predstavnikov, ki je navišje telo Narodnega sveta koroških Slovencev, je namreč prejšnji teden sprejel odstop predsedstva NSKS, ki ga je vodil Nanti Olip. V novem predsedstvu so vsi, ki so kdajkoli predsedovali NSKS. Z razpustom NSKS so poskušali presekati dvotir-
za Slovence v zamejstvu in po svetu, kot tudi med njimi in državnimi organi. Anton Bebler je članom komisije predstavil tudi dejavnosti Slovenske izseljenske matice in načrte za njeno prihodnje delovanje.
O FINANCIRANJU SLOVENSKE MANJŠINE
Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je seznanila s kriteriji in načini delitve sredstev za financiranje dejavnosti organizacij Slovencev v zamejstvu. Državna sekretarka za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar je pojasnila, da so načela del celotne ureditve financiranja Slovencev v zamejstvu, praktično izvajanje pa sicer poteka že dve leti. Nad načeli naj bi bil zakon ali odredba, pod načeli pa pravilniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in pogodbe s krovnimi organizacijami ali izvajalskimi organizacijami.
PISMO SSK ITALIJANSKIM PARLAMENTARCEM
Na tiskovni konferenci stranke Slovenske skupnosti (SSk) v Trstu so 10. junija predstavili pismo, ki ga je deželni tajnik stranke Andrej Berdon poslal vsem italijanskim parlamentarcem v zvezi z Deklaracijo o podpori uveljavljanju zaščite slovenske mapjšine v Italiji.Tajnik SSk Andrej Berdon je dejal, da je deklaracija mejnik v slovenski politiki in temeljni dogodek tudi v odnosih med Italijo in Slovenijo. Spomnil je, da je do izglasovanja deklaracije prišlo prav na pobudo SSk, in podčrtal širok politični dogovor med strankami v slovenskem parlamentu.
Tiskovne konference se je udeležil tudi kandidat stranke na evropskih volitvah prof. Jože Pirjevec. Dejal je, da je treba spremeniti položaj, zaradi katerega je bila slovenska prisotnost v preteklosti zbrisana iz krajevne obmejne stvarnosti.
VZVRATNA VOŽNJA
AAZA.O
U NAZAJ
nost, ki zdaj vlada znotraj slovenske manjšine, a zbor narodnih predstavnikov tega ni podprl in sprejel odločitev, da bo NSKS še naprej vztrnjal pri načelu neposrednih in demokratičnih volitev svojih zastopnikov.
„Očitno nihče nima interesa, da bi koroški Slovenci prišli do močnega zastopstva,” je menil Vouk in dodal, da tudi v Sloveniji manjšinska problematika še zdaleč ni tako navzoča, kot bi morala biti.
Dosedanji predsednik Nanti Olip je pojasnil, da je prišlo v zadnjih mesecih v odnosu znotraj slovenske narodne skupnosti do zelo hudih zapletov, tudi v odnosu do ZSO, obenem pa tudi do popolne zaostritve politike po izvolitvi novega koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja.
NSKS, ki velja za največjo manjšinsko organizacijo v Avstriji, bo septembra praznoval 50 let obstoja. To bi lahko bil tudi za Avstrijo povod, da ukine politiko ..nedialo-ga” z manjšinami in morda bo tudi v Sloveniji takrat mogoče najti odprta ušesa za vsa odprta vprašanja.
Izvežban opazovalec pa tudi navaden državljan se te dni sprašujeta, zakaj se vedno v predvolilni dobi množijo razni konflikti in celotno življenje družbe pokriva neka megla kaosa. To gotovo ne govori dobro o dosedanjih oblasteh. Pojav je zaznati predvsem na provincijski ravni. Kar sedemnajst od štiriindvajsetih argentinskih provinc (vštevši avtonomno prestolnico) ima te dni kake vrste nepnlike, javne proteste in izgrede.
ŽGOČI CORRIENTES
Gotovo je te dni najbolj pritegnila pozornost javnosti provinca Corrientes. Stavke, proteste in cestne spopade smo lahko sledili po dnevnikih in televiziji. Nasilna zasedba provincijskega parlamenta je grobo odjeknila in poznejši spor med lokalnim parlamentom in provincijski policijo je le še dodal ognja tej grmadi.
Zelo enostavno je opisati položaj. Javnim uslužbencem dolgujejo plače za april in maj in še pol trinajste plače za leto 1998. Občinski uslužbenci so v podobnem položaju. Učitelji stavkajo že šesti teden, sodnij-ski uradniki tretji, zaposleni v zdravstvu drugi teden. Vlada dolguje privatnim zdravstvenim ustanovam več mesecev socialnega kritja, tako da provincijski uslužbenci nimajo zdravstvene postrežbe. Polovica policijski sil je v konfliktu. Provincljskih uslužbencev je šestdeset tisoč, tretjina imenovanih v zadnjih petih letih. Industrije v provinci skoraj ni, trgovina je v krizi.
Politično je Corrientes tudi velik kaos. Provinco so vedno vodile provincijske stranke v smislu graščinskega ali klanskega sistema. Nekdaj so si vlado iz roke v roko podajali avtonomistična in liberalna stranka. Potem sta med sabo sklenili pakt in združeno vodili provinco od obnove demokratičnega sistema leta 1983. Pomembna sta bila zlasti brata Jose Antonio in Raul Romero Feris, ki sta si delila oblast: eden guverner, drugi senator. Ni treba posebej poudariti, da je Menem večkrat skušal prodreti v provinco, zadr\jikrat ob federalni intervenciji leta 1991, ko je pat pozicija v lokalnem parlamentu povzročila hudo politično krizo. Po treh federalnih komisarjih (Duranona y Vedia, Claudia Bello, Ideler Tionelli) je provinca leta 1993 ponovno dobila demokratično (?) izvoljenega guvernerja, to pot je nastopil Raul Romero Feris. A česar Menem ni dosegel z vsem pritiskom, je dosegel s spletkami. Pakt se je zlomil, brata sta se ločila, Raul je ustanovil PANU (Partido Nuevo - Nova stranka) in prevzel guvemerstvo. Na vsedržavni ravni se je tesno povezal z Mene-mom in se udinjal za tretjo predsednikovo kandidaturo.
Sedaj je Raul župan provincijske prestolnice, guverner pa njemu zvesti Pedro Braillard Poccard. A v provincljskem parlamentu ima PANU komaj 8 poslancev, združena opozicija (peronisti, PAL in Povezava) pa 18, s čimer ima v roki absolutno ustavodajno moč. Govorilo seje o intervenciji prestolniškega županstva, o politični sodbi guvernerja itd. a nihče noče vrvi napeti tako daleč, da bi lahko povzročil novo zvezno intervencijo.
VLADNI POMISLEKI
Zvezna vlada z Menemom na čelu pa si dandanes najmanj želi takega posega v gorečo provinco. Vsak zvezni poseg mora imeti odobritev par lamenta, kjer pa Menem že nima večine.
Intervencije pa si najmanj želi gospodarski minister. Zvezni komisar bi moral iti v Corrientes z blagoslovom Kongresa, obenem pa z veliko vrečo denarja, ker ta je glavni problem province: dolg 1.400 milijo-
nov dolarjev. Ta dolg se je dejansko potrojil v zadnjih petih letih, saj ko je Ideler Tonelli predal oblast Ferisu, je dolg znašal okoli 500 milijonov. Poleg tega in iz političnih razlogov je provinca dobila veliko izrednih denarnih fondov od zvezne vlade, saj je na drugem mestu v teh dotacijah, takoj za La Riojo, rodno provinco predsednika.
Ni težko ugotoviti, daje bilo v tem času mnogo nesmiselnega tratenja fondov in da ne more živeti provinca, kjer je vlada največji delodajalec, medtem ko industrija izumira in se poljedelstvo spopada s krizo. Te dni je guverner prosil za nasvet bivšega gospodarskega ministra Cavalla. Ta je zahteval najprej politično stabilnost (dogovor med vlado in opozicijo), nakar bi poslal svojo ekipo, da vzpostavi red v provincl)S-kih računih. Sličen namen ima tudi zvezna vlada, ki vse stavi na mimo ureditev krize in dialog med krajevnimi činitelji. To je seveda težko, ker je toliko osebnih interesov, zamer in želje po maščevanju (vodilna brata Feris se drag dragega zmerjata z „izdajalcem"), da je težko misliti na kako enostavno rešitev. K dialogu je pozval tudi krajevni nadškof msgr. Castagna, ki je po- j nudil posredovanje v reševanju socialnih nasprotij.
RAZDELJENA DRŽAVA
Položaj res ni rožnat, če pomislimo, da je le v sedmih provincah relativen mir-Povsod drugod so stavke, prekinjene ceste, poulične manifestacije. Tretjina provinc pa ima kar več notranjih sporov.
Ob vsem je zanimivo, da dejansko tako protesti kot stavke niso v režiji sindikalnih ! vodstev. S CGT na čelu se je sindikalizem skoraj odpovedal protestu. Borbeno vzdušje vlada le v opozicionalni MTA in v levičarski CTA. Protest so vzele v roko krajevne sindikalne formacije, mnogokrat proti navodilom zveznih vodij. Ni prvič, da se to dogaja in vedno so bili take stavke najbolj nevarne, ker so lahek plen profesionalnih agitatorjev, ki iz centra pohite na krni uporov.
Pojav ni dobrodošel. Vendar opazovale1 menijo da ni nevarnosti kakšne splošne vstaje, je pa dokaz, da tisti, ki bi morah vladati, ne podvzamejo pristojnih ukrepom ker ne vedo, ne morejo ali jim političn6 j koristi narekujejo drugačno držo.
KAMPANJA SE PRIČENJA
V takem položaju se je pričela končna kampai\ja za oktobrske predsedniške volitve. Vendar je položaj čuden. Oba kandidata (De la Rua in Duhalde) kot običaju0 poleg raznih verjetnih in neverjetnih obljuh drag dragega napadata, včasih pa se soglasno in složno vržeta ne predsednika Menama, ki je še vedno osrednja figura argentinske politike in ki tudi kadar le m°re napada nasledniška kandidata, čeprav Je eden izmed njiju iz peronističnih vrst.
Gotovo pa je bil eden naj boj zanimivi*1 dogodkov preteklega tedna korak, ki ga le podvzela kandidatinja Povezave 88 buenosaireško guvernerstvo. Graciela Fet nandez Meijide je izjavila, da če zmaga, h® ohranila socialno strukturo „manzaneraS’ ki jo je zgradila žena sedanjega guverneO8 Duhaldeja. To je ženska organizacija, 1° uradnimi fondi pomaga ljudem po revnu naseljih. Za to potezo pa se skriva nekal več kot le iskanje glasov. Mnogokrat se )e govorilo, da tej mizi, ki se imenuje P°veZa va, manjka „peronistična noga”. Prevzeltl slične organizacije, ki je ne Solidarna fr°j\ ta ne radikalizem ne premoreta, bi ha10 bodoči vladi Povezave nudil odloči^11 dostop do plasti socialno zapostavljene#8 prebivalstva pa tudi močno propagand80 strukturo.
Problemi na Koroškem
Slovenci v Argentini
Mendoški maturantje potujejo v Slovenijo
Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena
Letos bo druga skupina absolventov našega Slovenskega tečaja za srednješolce obiskala Slovenijo ter razne kraje Evrope kot Rim, Firence, Benetke, avstrijsko Koroško, Pariz, itd., pod pokroviteljstvom Izseljenskega društva Slovenija v svetu ter Urada zun. ministrstva za Slovence po svetu.
Skozi tri mesece so se študentje vestno Pripravljali na to odgovornost in v nedeljo, 30- maja predstavili program, ki ga bodo izvajali v domovini. Ob tej priložnosti smo Povabili veleposlanika RS v Buenos Airesu Ptof. dr. Janeza Žgajnarja in gospo soprogo, ki sta s svojo navzočnostjo počastila ta važni dogodek za mendoško skupnost.
Program se je pričel z mašo, pri kateri smo prosili Vsemogočnega tudi za srečno Pot naših mladih. Med božjo daritvijo je Ptladina pela mladinsko mašo, folklorna skupina petih maturantov „Los Chanares” Pa argentinsko „Misa criolla”. Ta imenitna skladba je glasbeno zelo zahtevna, ker terja solistični pristop pevcev. Mogoče zaradi treme prvega nastopa fantje niso dosegli Pričakovano ubrano petje, sicer so odlično rgrali inštrumente. Spodbujamo jih, da vz-traJajo pri prizadevanju za dosego višjega Pevskega kvalitetnega nivoja.
Pred prireditvijo je podpredsednik Društva Jernej Bajda v argentinskem in slovenskem jeziku pozdravil navzoče in se zalivali vsem, ki so pripomogli k uresničitvi potovanja: Izseljenskemu društvu Slovenija v svetu, veleposlaniku prof. dr. Žgajnarju, slovenski vladi, staršem in vzgojiteljem. Posebne zahvale sta bila deležna Daniel G6-tttez ter Angelca Bajda, ki sta vodila maturante pri pripravi kulturnega programa.
Šest deklet in osem fantov, štirinajst Pvladih, oblečenih v argentinske narodne ri°še, so z odra pozdravili navzoče. Najprej Je voditeljica in spremljevalka skupine ga. Angelca Šmon-Bajda podala nekaj misli. Nato je Janez Bajda recitiral „Kralj Matjaž” ®°t\je Wakounig. Sledili sta dve pesmi: „Na Planini je živel” ter „V dolini tihi”. Nevenka
Stopar je doživeto recitirala Franceta Prešerna „Povodni mož”, za tem so vsi skupni zapeli argentinski folklorni pesmi „Zambita de Don Rosendo” in „Virgen in-dia”. Franci Šmon je recitiral „Naš maček” Simona Jenka, folklorna skupina „Los Chanares” je pa zapela „P’a la Celeste” in „E1 bailarin de los montes”. Lucija Hirschegger je ob spremljavi kitar izrazito recitirala ljudsko „Šumijo gozdovi domači” in za konec prvega dela so vsi zapeli „Slovenija, odkod lepote tvoje”.
Drugi del je bil namenjen plesu. Odgovornost vežbe te težke stroke je slonela na ramah prijatelja mendoških Slovencev Daniela Gomeza, ki se je v lepi slovenščini zahvalil za zaupanje ter pohvalil disciplino, čut odgovornosti in nadarjenost naših študentov, ki so v tako kratkem času dosegli visoko raven spretnosti. Bodril nas je tudi, da ohranimo svojo kulturo, jezik in tradicije. Najprej je bila na programu zbirka poskočnih plesov iz skrajnega severozahoda Argentine. Trije pari so doživeto zaplesali „Milonga”, nato so pa dekleta zamenjale svoje partnerje in so ob zvoku kadence „Tango” narisale na odru s svojimi gibi vr--sto filigran. V nadaljevanju so fantje z vso odločnostjo skupinsko in posamezno zaplesali „Malambo”, ki zahteva veliko mero telesne spretnosti. Na koncu so vsi maturantje, oblečeni v slovenske narodne noše, zaplesali našo polko. Med plesi je Damijan Žumer povezoval program s podatki o naši deželi in o življenju slovenske skupnosti v Mendozi.
Prepričani smo, da bodo naši mladi v Sloveniji s tem programom dostojno dokazali, da nosimo v naših srcih ljubezen do dveh domovin: do tisočletne Slovenije in istočasno do Argentine, ki je nudila njihovim staršem in dedom toplo zavetje.
Tipična argentinska jed „locro” nas je telesno okrepčala in družila pri pogrnjenih mizah do pozne popoldanske ure.
mb
Asistent Zveze prelat dr. J. Rode je naslovil svoje predavanje za majski sestanek Marija Pomagaj in naš maj.
Mesec maj v Sloveniji je nekaj posebnega, vsty za tiste, ki se ga še spominjajo. Po mračni, ponavadi mrzli zimi že posije toplo sonce in pogreje zemljo. Izvabi na površje vsebarvne cvetlice po travnikih, vrtovih in seveda tudi po gozdovih, kjer rastejo skromne a silno lepe šmarnice. Kar same se pojavijo in le tam. Preproste rože so maja kinčale poljska znamenja, kapelice in oltarje velikih cerkva. Ozaljšan „bogkov kot” je z Marijo kraljeval po domačih hišah.
Maj je vabil na božja pota k Mariji, božji Materi, ki so raztresena po Sloveniji. H kraljici Slovencev na Brezje pa še bolj. Tudi goduje brezjanska Mati božja meseca maja. Na Brezje so hodili verni romarji že od 1. 1500 do 1800 leta, ko so poleg cerkve sv. Vida dogradili še kapelo Marije Pomočnice. Tja se je zateklo mnogo vernikov, po
1.	1914 pa lahko rečemo, da so Brezje postale srce Slovenije. Privabila je zaobljubljena slika Leopolda Layeija, kije verjetno s svojim bratom Valentinom (tudi slikarjem) napravil prelepo podobo Marije Pomagaj, ki sicer ni izvirna. Kopiral jo je namreč po znameniti predlogi slikarja Luka Cranacha (1472-1553). Dodal pa je veliko
podrobnosti. Iz ikonske resnobe prevladuje sedanja podoba ljubeznivosti in čudovit smehljaj dobrote ter pogled, ki romarja spremlja povsod...
Povsod smo Marijo Pomagaj klicali na pomoč! V štiriletni vojni in revoluciji je bila Marija Pomagaj na naših ustnicah v molitvi in pesmi: Marija Pomagaj nam sleherni čas, na Tebe ozira se vsak izmed nas.... Z Marijo Pomagaj smo bežali čez Ljubelj proti Ve-tririju in se odpočili pred podobo Marije Pomagaj po taboriščnih kapelah. Vrnjenim domobrancem je dobrohotno stala z njimi pod težkim križem junaškega mučeništva; ni druge razlage!
V ljubljanski stolnici pred najboljšo kopijo, ki jo je 1. 1944 narisal Riko Debenjak (prava je bila skrita pred Nemci) pa so ure in ure jokale, molile, prosile pomoči zapostavljene vdove in sorodniki za negotovo usodo beguncev... je nato v pogovoru dodala očividka. Zato je naš maj nekaj posebnega; že več kot pol stoletja ne samo v Sloveniji! Raztreseni po svetu, kjerkoli smo, se v duhu povežemo ob Mariji Pomagaj, kajti mesec maj je „postal" nekaj posebnega, da bo zapisan v zgodovini slovenskega naroda z zlatimi črkami.
Marija Pomagaj pa je in bo z nami!
Zveza
Žarko Petan odlikovan
Avstrijski veleposlanik v Sloveniji Gerhard Wagner je piscu in režiserju Žarku Petanu izročil avstrijski častni križ za znanost in umetnost prvega reda. Odlikovanje podeljuje avstrijski predsednik Klestil osebam, ki imajo posebne zasluge za Avstrijo na področju znanosti in umetnosti.
Žarko Petan je bil pomemben posrednik med svojo državo in Zahodno Evropo, ki je veliko primogel k odpravi medsebojnih predsodkov. Avstrijska založba Styria-Verlag je bila prva, ki je objavila njegova dela zunaj nekdanje Jugoslavije. Deset prevodov Petanovih kr\jig v nemški jezik je izšlo pri tej založbi, dve pa pri Mohorjevi založbi. Žarko Petan je bil dejaven kot
režiser na številnih avstrijskih odrih. Dolgo je sodeloval z avstrijsko radiotelevizijo in Avstrijskim literarnim društvom, v Avstriji pa je imel tudi več kot 50 predavanj.
Petan, ki je 27. marca praznoval 70. rojstni dan, je izdal 45 knjig, od katerih jih je bilo dvanajst prevedenih v nemščino.
Pred nekaj tedni je v Gradcu izšla antologija njegovih aforizmov, ki so priljubljeni ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tiyini. Petan, po poklicu gledališki režiser, je bil v 70. in 80. letih dejaven predvsem v dunajskem gledališču, predstave pa je režiral tudi v Celovcu. Žarko Petan je zaslužen tudi za širjenje del avstrijskega dramatika Oedona von Horvatha v Sloveniji.
Poročila z občnega zbora ZS(8)
Poročilo šolskega referenta Franceta Vitriha
Šola Franceta Balantiča; San Justo. °diteljica šole: Angelca Klanšek; katehet Bidovec Toni; učiteljice: Veronika Godec, Bernarda Krajnik, Danica Malovrh, Verouka Malovrh, Lučka Oblak, Mirjam Oblak, Jana Tekavec, Pavlinka Zupanc, Marta etelin; petje: Marija Štrubelj, Anica Mehle, 'arta Selan; knjižničarka in splošna po-tn°č: Ivanka Puhek; predsednik odbora s*arsev: Marjan Grilj.
Šola škofa dr. G. Rožmana; San Mar-jj1'- Voditeljica šole: Katica Kovač Dimnik; katehet Franci Šenk; učiteljice: Vera Brez-jdkar Podržaj, Olga Dolenc Kociman, Saša °lob Hartman, Marta Jenko Škulj, Danica etkovšek, Irena Rezelj Peršuh, Regina ruden Leber; nadomestna učiteljica: An-Selca Podržaj Miklič; petje: Lučka Marinček Kastelic; predsednica odbora staršev: Magdalena Koprivnikar Belec, j šola škofa F. Baraga; Slovenska vas -J^Uis. Voditeljici šole: Olga Fink, Ivanka ^Bukovec; kateheti: Jaka Barle, Janez Ce-y ' Prance Pavlič, Janez Petek; učiteljice: alerya Burja, Marta Čampa, Lucijana Čeč, otUa Grbec, Gizela Grbec; petje: Snežna ^echtl, Rot (ja Grbec; nastopi: Laurencija
Gologranc; predsednica odbora staršev: Ana Marya Sušnik.
Šola župnika J. Aljaža; Bariloče. Voditeljica šole: Lya Kambič; učiteljice: Alenka Amšek, Anica Amšek Magister, Danica Jerovšek Mavrič, Marta Malovrh Jerman, Veronika Razinger Grohar; petje Anica Amšek Magister; predsednica odbora staršev: Veronika Razinger Grohar.
Šola sv. Cirila in Metoda: Mendoza. Voditeljica šole: Lenčka Božnar; učiteljice: Erika Bajda, Maruška Štirn; verouk: Tončka Šmon, Urška Šmon; petje: Angelca Šmon Bajda; predsednica odbora staršev: Ani Štirn Arrigoni.
Šola škofa B. Jegliča: Slovenska hiša Bs. As. „ABC po slovensko” tečaj za špansko govoreče otroke. Voditeljica šole: Marjana Batagelj; učiteljice: Ingrid Ahlin, Andrej-ka Dobovšek, Cecilija Grbec, Pavla Grbec, Saši Gelb, Elizabeta Gribec, Lučka Mehle, Karla Skvarča, Marjeta Stariha; za odrasle: Marjetka Hostnik; predstavnica: Irena Gra-ciano.
Šola župnika J. Aljaža; Bariloche „A.B.C. po slovensko" Tečaj za špansko govoreče otroke. Voditeljica šole: Marija
Eiletz; učiteljice: Terezka Mam Žužek, Astrid Mežnar Rezelj, Marija Osojnik Lopez, Mihaela Jerman.
Šola sv. Cirila in Metoda; Mendoza. Tečaj za špansko govoreče otroke. Voditeljica šole: Nežka Bajda Bellandi.
DELOVANJE „ABC PO SLOVENSKO”
Bolj ko se oddaljujemo od 50 letnice prihoda v Srebrno deželo, bolj prihaja do izraza v naši organizirani skupnosti potreba po virih, ki bi svežili ali tudi v celoti posredovali osnovno slovensko vrednoto domače besede tistim, ki je ne poznajo. Čeprav moramo v iskanju vzrokov za to stanje priznati, da smo tudi starejši soodgovorni, da se je materina beseda v družini prekinila ali vsaj oslabela, smatramo za pozitivno, da jo hočejo nekateri mladi obnoviti ali celo znova osvojiti.
Jegličeva šola je v svojem novem delovanju „ABC po slovensko” z učiteljsko skupino sedmih mladih D po večini univerzitetnih študentov - in dveh starejših učiteljic pa obenem profesorico za odrasle, tudi v pretečenem letu skušala prodreti v problematiko teh, naše govorice željnih Slovencev in ne Slovencev. Ob že utrjenem programu za otroke od 3-12 leta ter posebej za odrasle, se je trudila za stalno izpopolne-vanje in učna sredstva, ki sta jih letos pomenila zlasti uvedba čitank in uro rekreacije za otroke.
Prihajajoče leto želimo obe novosti izpopolniti. Naša večletna želja je, da bi prišli do novih prenosljivih igral, ki so najmlajšim nujno potrebna Na srečo nam je na razpolago urejeni park Slovenske hiše. Korak naprej nameravamo tudi s pronicanjem osnovnega verouka v življenje otrok in družin.
Jasno je, da ima poučevanje 40 malih in 14 odraslih dva izvora: ljubezen do našega rodu in materine besede ter nesebično zavzetost za delo, ki dobi izraza v delovanju vseh učiteljic.
Hvaležni smo Bogu, učiteljicam in njihovim staršem za vzgojo ter društvu Zedinjena Slovenija, ki pod streho Slovenske hiše mons. Oreharja očetovsko skrbi tudi za svoje bolj oddaljene sinove. Z veseljem tudi mi vstopamo v novo, Slomškovo leto.
Marjana Batagelj - voditeljica
Zunanji izraz naše povezanosti, idejne jasnosti in enotnosti so naša srečanja in skupne prireditve.
ALOJZIJEVA PROSLAVA.
5. JULIJA V SLOVENSKI HIŠI.
Začeli smo srečanje s sveto mašo, ki jo je daroval prelat Jože Škerbec, za rajne katehete in učitelje. Sveto mašo je vodila Baragova šola in njeni učenci so sami pripravili darovanjske prošnje, ki izražajo miselnost v naši šolski skupnosti:
Nadaljevanje prihodnjič
na škofa Vovka. In ne nazadnje na sramotni proces proti odsotnemu škofu Rožmanu, ki mu je bila pred nedavnim vzeta možnost, da se nezakoniti proces in obsodba v kali razveljavita. Koliko do neba vpijočih krivic!
A vse to še ni utešilo njihove želje po maščevanju. Maščevanje ali strah? Strah pred mrtvimi, ki so iz zsutih ust še vedno razglašali resnico. Kaj drugega kot strah jih je lahko gnal, da so iz blagoslovljene zemlje pokopališča pri sv. Križu izkopali zemske ostanke svojih žrtev Ehrliha, Natlačena, Peršuha in drugih in jih odpeljali neznano kam, a skoraj gotovo v kraške jame.
In končno bi med nekrvave žrtve revolucije prištela še veliko število naših mož v zdomstvu, ki so legli v prerani grob. Nosili niso v sebi samo bolečine izgubljene domovine in morda prekinjene kariere. Nosili so trpek spomin na množico prijateljev, sošolcev, znancev, ki so padli v cvetu mladosti. Gledali so v njih bodoče duhovnike, pisatelje, znanstvenike, politike, družinske očete. Gledali so jih kot može, ki bi v bodočnosti velikodušno delali za narod in njegovo dobrobit. Čutili so v sebi dolžnost, da stopijo na njihova mesta, da izpolnijo svojo in njihovo dolžnost do naroda. Izg3' rali so se v delu za skupnost v politiki, v tisku, v šolstvu, v kulturnem delovanju, prepričani, da je njihovo delo v rast in čast domovini doma in v svetu.
Včasih slišimo ob spominskih proslavah ugovore, zlasti mlajših: Nehajmo že s solzavostjo! Razumemo vas, ali skušate tudi vi nas razumeti! Čas posuši solze, a njih sled na licih ostane, zaceli rane, a ostane brazgotina, ki ob najmar\jšem dotiku zaskeli. Zato naj predvsem vam mladim velja geslo današnje spominske proslave: spomin nanje - je luč prihodnosti! Spominski dnevi nam odkrivajo, da so stebri vsake zgodovine vendarle duhovni. Da je za veletokom tragičnih dogodkov neKje izvir, ki priteče iz osrčja duhovnega sveta-Spominski dan naj nam bo visok svetilnik, ki svojo svetlobo siplje v lepih in mirnih nočeh prav tako kakor v nevarnih in viharnih.
Zavest, da ta luč vedno sveti, bi nas morala vse navdajati z dobrim občutjem, da ne moremo zaiti, da se ne moremo oddaljiti od prave smeri, če sami nočemo-Luč v svetilniku je utrip tisočerih duš, 1° spremljajo naše življenje, in dokler bomo gledali vanjo, ne bomo pozabili prete-klosti in tudi nikoli izgubili upar\ja v bodočnost.
Kot kristjani znamo odpuščati, toda ne pozabljamo žrtev in krivic. Za navidezno spravo ne prodajamo svojega duha in H)6" govih vrednot. Ostajamo slovenski svobodnjaki, ki znamo poklekniti pred Bogom, se odkrivamo Resnici, veriyemo v Ljubezen m zaupamo v Pravico, ki bo našim žrtavm vrnila čast in r\jih dobro ime in jim priznal® v zgodovini tisto častno mesto, ki jim ^ dvomno pripada.
Zgoraj: Med mašo v slovenski cerkvi.
Spodaj: Položitev venca pred spomenik.
Desno: recitatorji: Lučka Jereb Oblak, Martin Selan in Marko ŠtrubeU
Foto Marko Vombergar
Luč v svetilniku
Nad. s 1. str.
propagande. Nato pa se je začelo sistematično pobijai\je idejnih nasprotnikov. V notary osti so se začeli mo^je in fantje zbirati v vaške straže, saj so uvideli, daje to edini način, da branijo svoje družine in domove. Septembra 1943 pa se je ustanovila redna slovenska protikomunistična vojska - slovenski domobranci. Nastali so iz nujnosti samoobrambe, potem ko je bilo umorjenih več stotin zavednih Slovencev. Branili so tisočletne narodove vrednote odločno, ponosno in pogumno v službi čiste domovinske ljubezni. Domobranstvo se je rodilo samo zato, da zlomi smrtno koso brata, ki se je ujel v mreže mednarodnega komunizma, delal po navodilih revolucije, katera je bila nam, večini Slovencev, tuja in odvratna.
Leto 1945 je bila velika prelomnica za tisoče in tisoče slovenskih življenj. V zadnjih velikih plamenih so gorele ruševine evropskega sveta in v vseh nas je bilo upanje, da bomo smeli kot prosti in svobodni stopiti v pepel pogorišča, popraviti ruševine. Upali smo, da bomo v ta novi svet postavili vse, kar smo ljubili in spoštovali, vse tisto, kar je slovenski narod skozi desetletja hranilo in krepilo. A ni nam bilo dano. Strašno spoznanje, da ima krivica v rokah pismo s sedmimi pečati in da smo bili prevarani tudi za zadrye upanje. Dvanajst tisoč slovenskih mož in fantov, razo-roženih, je bilo s kruto prevaro izdanih v roke prav tistim, s katerimi so se junaško udarili v odprtem boju. Kakšen je bil njihov konec, vsi vemo. Toda iz strojnic in brzostrelk nad kraškimi jamami je regljal strah pred slovenskim vojakom. Ti so umirali z molitvijo in pesmijo na ustih. Njihova smrt je bila zmaga, zmaga luči nad temo, zmaga resnice nad lažjo.
Ko se spominjamo vseh tisočev žrtev komunističnega nasilja, pa ne pozabimo na vse tiste dobre in verne Slovence, ki so iz enega ali drugega razloga po končani vojni ostali doma. Koliko ponižanja in zaničevanja, preganjanja in krutih zaslišanj so morali prestati. Delovanje vojaških in ljudskih sodišč, parodije procesov. Spomnimo se samo procesa proti pisatelju Velikonji, Hacinu, Rupniku in nešteto drugih. Spomnimo se zahrbtnega in krutega napada
Vsa naša skupnost zajema svoje duhovne vrednote in voljo po življenju predvsem iz spomina in zgleda naših protikomunističnih žrtev, padlih in pobitih v revoluciji in predvsem takoj po njej. V teh dneh se spominjamo poboja domobrancev, civilistov, vojakov in žena, ki so jih komunisti iz brezobzirne sle po oblasti in bojazni po možnem uporu pobili. Nič drugače kot žrtve v Katynu ali danes žal na Kosovu.
Po zgledu, ki smo ga že pred pol stoletja lahko videli na naših odrih (glej v današnji rubriki Pred 50. leti) je prva nedelja v juniju posvečena njih spominu.
Tako smo se letos zbrali 6. junija v Slovenski hiši. Najprej v cerkvi Marije Pomagaj, kjer je vicedelegat dr. Alojzij Kukoviča DJ s somaševanjem drugih slovenskih duhovnikov opravil božjo daritev v spomin na vse naše pokojne žrtve. V svojem nagovoru je nanizal razmišljanja o vrednotah domobranstva Ta nagovor bomo priobčili v naslednji številki našega lista.
Med mašo je pel mešani pevski zbor iz San Martina pod vodstvom Lučke Marinček Kastelic.
Sledilo je polaganja venca pred spomenik junakom, ki ga je izdelal pokojni Franc Ahčin. Najprej je dr. Kukoviča izmolil žalne molitve, nato pa je Franci Žnidar zatrobil tišino padlim v spomin. V tihoti so nato prinesli spominski venec in se poklonili pred spomenikom borcev Slavko Urbančič in .... ter predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit in po činu naj višji domobranski oficir podpolkovnik Emil Cof. Zbrani Slovenci pa so zapeli znano domobransko koračnico Mi legljonarji, mi domobranci, kot simbol vrednot, za katere so se domobranci borili.
Sledila je akademija v dvorani.
Slavnostni govor je imela Mirjam Peršuh Rant, ki je jasno naslikala predvsem prve začetke protikomunističnega odpora. Nagovor je posvetila svojemu očetu Ivotu
Peršuhu, ki je bil eden od prvih žrtev OF. Govor prinašamo kot uvodnik v tej številki.
Sledila je spominska proslava padlih domobrancev in vseh ostalih žrtev protikomunističnega nasilja.
Odrski prikaz „Mrtev bom le tedaj, če boš ti zgubil pogum, če boš zapustil skupne cilje, če boš začel misliti samo nase” (Vinko Žakelj) so predstavili predvsem naši mlajši recitatorji in odrski umetniki. Režijo in izbor je izdelal z veliko drama-tsko močjo Dominik Oblak, scenski prostor pa je primemo opremil Andrej Golob. Luči in zvok so imeli na skrbi Bogdan Magister, Aleksander Šuc in Ivan Albreht. Nastopili so že poznani in priznani recitatorji iz vseh okrajev: Veronika Godec, Dani Grbec, Lučka Jereb Oblak, Boštjan Modic, Marjana Modic, Martin Selan in Marko Štrubelj, ki so predvajali besedila iz starejših in novejših del: Roža, gozdovi in svet Marie Pawliowske, V katedrali božjega groba Antona Novačana, In vstali so (iz Ni daleč dan), Reka beguncev - Marko Kremžar, Že dolgo čakam Ivana Korošca, Možu v spomin Frančiške Reja, In vendar nekoč bo! (Zorko Simčič), Teharje 1990 Toneta Rodeta in Ne žaluj! Vinka Žaklja. Pretresljivo so podali trpek spomin in upanje v prihodnost.
Končno so v imenu skupnosti razni predstavniki - starejši in mlajši - prinesli lučke pod križ, da so gorele v slavo našim padlim in v molitev zar\je.
Za konec so vsi rojaki v dvorani skupno zapeli tradicionalno Oče mati, ki je potrdila vez med nami in vsemi, ki smo se jih spominjali na tej proslavi.
Obilna udeležba je dokazala, da smo ostali zvesti vrednotam in idealom naših borcev.
Ob tej priliki je izšel tudi spremni list, katerega naslovno stran je krasila risba palmove veje, delo akad. slikarice Bare Remec.
„Sejem bil je živ...
Doživljaji s 25. knjižnega sejma
SREČANJA IN SLOVO
Ob smrti Franca Perniška
Ki\jižni sejem v Buenos Airesu ne traja tisoč in en dan. Pa se vseeno nabere kar nekaj zanimivih zgodbic - ne Šeherezadi-flih, temveč resničnih.
I.
Naravnost k mizi jo primaha star možakar. Zunanjost je zanemarjena, v ustih Malo zob pa kar nekaj škrbin, vendar ne iz Malomarnosti, bolj zaradi revščine. Spet eden, ki me bo moril, si mislim. Pa sem se uštel.
Kr\jige ga niso toliko zanimale. Kar takoj je v kasteljanščini povedal, da je tudi °n Slovenec, daje doma tam iz Gradina pri K- Ker mi je bil kraj neznan, pa še po hr-vaščini mi je dišalo, ga vprašam, če ni to na Hrvaškem. „Ne, sploh ne!”, odločno zanika M začne omenjati nekaj bližnjih krajev, ki s° oddaljeni tristo, petsto, osemsto metrov °d domače, bolje rojstne hiše.
Ne preostane drugega kot stopiti po atlas Slovenije in začeti iskati, kje bi bila tista vasica. Atlas vedno prav pride, ker Pomaga najti trge in vasice, ki jih drugače 111 videti na zemljevidih, obenem pa služi Pri vzpostavljanju stikov.
Končno smo jo našli, in s tem se je sProžil plaz spominov o cestah, ki morajo biti že zdavnaj asfaltirane.
»Veste, to je blizu Kopra in tam je ena strašna ječa. Očetu sem pomagal peljati v°z drva za jetnišnico, pa nisva smela notri, ^ri vratih sva ga pustila, - midva nisva smela notri - od tam pa so ga trije v črtastih oblekah odpeljali. Čez nekaj časa so ga, lzPraznjenega, spet pririnili pred vrata. °oo, to je bil strašen zapor.”
Starec še kar naprej sedi, zato ga ''Prašam, koliko je star. Malo pomisli, pa Pove, da jih ima šestinosemdeset. In spet Pripovednje, kako je bilo hudo, ko je, čisto sarn, prišel v Argentino. Jezika ni znal, živel •*e Pri družini, ki je imela mlajšega otroka in ^m se je za silo naučil.
»Naprej se mi je otrok norca delal. ‘Ali 81 •••’ in povedal besedico, ki je nisem Poznal. ‘Sf, sem mu odgovoril, on in prijatelji pa v smeh. Čez čas sem zvedel za Pomen tiste besede, a sklenil sem, da me •te bo več dolgo vlekel za nos. Včasih sem rekel, naj mi prebere kak delček iz časopisa ali knjige, ki sem mu jo prinesel, 111 kmalu sem se lahko sporazumeval. Ja, hudo je bilo včasih...”
»Pa imate kaj stikov, žili ste kdaj šli itazaj?"
»Ne, nikoli. Ali bi mi vedeli povedati, če Pripade delež pri domačiji? Kdo bi mi pa ^ko to povedal? Ali naj grem na poslaništvo?”
Kaj bi mu pravil, sem si mislil. Pri tvojih ‘etih so morali domači že vse pospraviti in Juditi brez tebe. In iz nekaterih podatkov 1 tudi lahko sklepal, da verjetno ni bilo kaj 0sti razdeljevati. Saj zaradi tega so te Poslali
čez lužo. Zato kar hitro obrnem Pogovor in ga vprašam, po slovensko: Pa P° naše še kaj znate? Na hitrico malo zavrti * očrni in pove, tudi po slovensko:
»Se ne spomnim...”
Seveda takoj pograbim priliko in hudomušno pripomnim: „Vi me za nos vleče-• Takoj ste mi odgovorili, pa da se ne pomnite! Kdo bi vam verjel!”
Malo sva se nasmejala. Med tem je °Pazil, da nasproti stoji stojnica državne Policije.
»Čakate, tja moram tudi pogledati. Ves-> Zastavil jim bom vprašanje, pa jih bom /*'al0 zafrknil. Ker v šole nisem hodil, ®*>čil sem se pa marsikaj! Pa lahko noč!” ,	1° je odšel čez hodnik do kadetov in
^ etinj policijske šole, ki so morali presta-„ Verjetno svoj prvi zrelostni izpit v tem Poklicu...
II.
„Prosim, ali ima res velik slovenski pesnik svoj spomenik na trgu v Ljubljani?” Mlado dekle vrže iz sebe vprašanje in čaka. Čeprav navajen na neverjetna vprašanja, me iznenadi. Zatrem svojo firbčnost in začnem pripovedovati o največjem slovenskem pesniku Prešernu, o njegovi poeziji in o tromostovju. Iščem sliko, pa je ne najdem, le med skicami o urbanističnem razvoju Ljubljane najdem prostor, kjer stoji spomenik. Na polici poiščem knjigo in iz i\je citiram nekaj življeryepisnih podatkov, ki jih z meni nerazumljivim navdušenjem snema na trak. Pa nisem kaj prepričljiv, saj me hitro prekine in vpraša:
„Ali je res, da je pisal pesmi, ker je bil zaljubljen?”
Pa kaj in kje je vse to zvedela?! Ne kaže, da bi bila slovenskega porekla, saj se o vsem tem zve v slovenskih šolah. No, počakam in nadaljnjem, to pot o Primicovi Juliji, o sonetnem vencu in kako je sestavljen, o akrostihu v magistralah in o neutešeni Prešernovi ljubezni, ki pa je rodila nam tako drage pesmi. Za konec naj ji preberem še kak del njegove stvaritve, da sliši in posname, kako zveni v slovenščini. Pobrskam med Poezijami in se odločim za tisti sonet o Tnovem, kraju nesrečnega imena...
Zalivali se za pozornost in me še enkrat prehiti:
„Veste, jaz ne vem prav nič o Slovenyi, ampak sem brala knjigo Paula Coelha Veronika sklene umreti, pa sem se hotela prepričati, koliko je v vsej zgodbi resničnega. Še enkrat hvala lepa!” In odide.
Začudenje, iznenadenje, neverjetnost, osuplost. Dodajte še druge podobne, vam poznane izraze - vse bi našli na mojem obrazu, saj si nisem predstavljal, da bi kdaj preko svetovne knjižne uspešnice Prešeren, njegova Julya in tromostovje postali znani ljudem, ki nimajo pojma o Slovenyi.
III.
Ženska nizke postave, srednjih let, v enostavnem, za te čase praktičnem a nič kaj elegantnem oblačilu, se razgledtye po knjigah. Končno seže na višjo polico, po knjigi o razvoju Ljubljane in lista po njej. Ni videti, da bi bila arhitektka, etnologinja ali sociologinja. Listanje je avtomatsko, brez posebnega vidnega zanimanja.
Ko se ji približam, kar sama začne pripovedovati:
„Nimam nobenega stika s Slovenijo. Sem Argentinka z nekaj španske krvi, vendar ko sem bila noseča, sem brala neko knjigo (ne vem več, katero), v kateri je bilo govora o nekem mestecu z imenom Ljubljana. In ime mi je bilo tako všeč, da sem si rekla: ‘Če se bo rodila hčerka, ji bom dala ime Ljubljana’.”
Ker se je sejem že nagibal h koncu, je človek že precej navajen na ekstravagance, pred katerimi osuplo gleda in ostane brez besed. Najprej je bilo treba „mestecu” zvišati kategorijo in povedati gospe, da Ljubljana ni samo mestece, ampak mesto in sicer glavno mesto države! Torej ni kar tako! Gospa vzame na znanje opombo in nadaljuje:
„Res se je rodila hčerka in na matičnem uradu izrazim svojo voljo, dajo vpišejo kot Ljubljano. Uradnik pa, da to ime ni dovoljeno in da naj si izberem drugega. ‘Potem jo pa vpišite brez imena’, trdovratno silim. Pa da ne in ne. Končno m^ napoti k sodniku, naj njemu predložim svojo zahtevo. Ko me sodnik pryazno vpraša, zakaj sem prišla, mu rečem, da je problem čisto enostaven: hčerki hočem dati ime Ljubljana, pa mi na uradu tega ne dovolijo. Sodnik me uvidevno skuša pregovoriti, jaz pa vztrajam pri svojem. Končno oba malo popustiva: on
Zapustil nas je in odšel k Stvarniku po plačilo eden najbolj delavnih in požrtvovalnih rojakov. Že v domovini je zavzeto deloval v katoliških organizacijah, naši skupnosti pa se je razdajal od prvih begunskih let, tam v spittalskem taborišču in vse dokler mu je ostala v utrujenem telesu še trohica zdravja.
Mimo gospoda Perniška in njegove vsestranske dejavnosti ne bo mogel noben kronist naše diaspore. Njegovo ime je neločljivo povezano z delovanjem osrednjega Društva Slovencev, kasnejšo Zedinjeno Slovenijo, pa s slovensko Pristavo v Castelar-ju, v katere bližini je preživel velik del svojih argentinskih let. Že ‘Zgodovina Orla’, pomembna knjiga, ki jo je pripravljal dolga leta, bi bila dovolj, da bi ostal zapisan v nevidni knjigi slovenskih javnih delavcev, ki na tem svetu niso pričakovali plačila. Njegov ‘taboriščni dnevnik’ je gotovo eden od najbolj verodostojnih in podrobnih zapisov iz prvih let slovenske prisilne emigracije. Vreden in potreben bi bil ponatisa v knjižni obliki kot dokument naše dobe, novim rodovom pa spomin na prednike -begunce. Pa ni moj namen, da bi ob spominu na tega vzornega moža našteval njegova dela. Morda tudi zato, ker drobnega dnevnega dela za slovenski narod, ki ga je opravljal vse življenje, ni mogoče ne prešteti in še manj opisati. Zapisal bom o njem le nekaj osebnih utrinkov iz časov, ko ni nihče od nas sanjal, da bo preživel večji del svojega življenja v Argentini.
Hodil sem v prve razrede osnovne šole, ko me je vzel oče neke nedelje na romanje. Pridružila sva se večji skupini katoliških nameščencev različnih starosti in poromala z njimi na Kurešček h Kraljici Miru.
Nikogar nisem poznal, bil sem pa tudi edini otrok med njimi. Lepo sem se držal ata in radovedno gledal okoli sebe. Opazil sem med romarji mladega moža, ki je imel dobro besedo za vsakega od nas in ki je vse urejal in usmerjal. Zdelo se mi je, da mora biti vodja naše skupine. Ata mi je pojasnil, da je to gospod Pemišek. Najbrže se imena ne bi spomnil, če ne bi nekaj let kasneje spet naletel na tega živahnega, dobrega človeka.
Menda je bilo v drugem razredu gimnazije, ko me je nek študent povabil, naj pridem pogledat k Mladcem. Pričel sem zahajati na kandidatski tečaj, ki je bil pogoj, da so te kasneje sprejeli v dijaško Katoliško akcijo. Nekega dne mi je omenil pryatelj, da bo v soboto v Maryanišču za dijake zanimivo predavanje. Zmenila sva se, da greva.
V soboto popoldne se nas je nabralo kar precej fantov. Pred nas je stopil mlad predavatelj. Kakšno je bilo moje presenečenja, ko je spregovoril. Ni se namreč
pristane na vpis, jaz pa, da se ime poenostavi iz Ljubljane v Luviano. Pa mi je še danes žal... Hčerka je danes stara šestindvajset let in je prav tako odločna kot jaz. Zdaj si je vtepla v glavo, da hoče spoznati mesto, po katerem nosi ime, in vem, da bo prej ali slej odpotovala v Ljubljano."
Pogovor se sprevrže že v navadne, skoraj banalne skrbi potnika, ki se nameni v (zaenkrat) neznane, tiye kraje. In gospa se poslovi z obljubo, da bo na prihodnjem sejmu povedala, kako je bilo s hčerkinim potovanjem.
Sejem bil je živ, poln presenečenj in zanimivih trenutkov.
Gregor Batagelj
lotil takrat perečih vprašanj na gimnazijah in na univerzi. Tudi političnih vprašanj se ni dotaknil. Govoril nam je o Bogu, o ljubezni, ki jo prejemamo od Stvarnika in ki smo jo dolžni posredovati bližnjim, pa o apostolatu. Laik-apostol v sodobnem svetu, je bil lik za katerega nas je predavatelj navduševal. Take stvari sem že slišal iz duhovniških ust, v ožjem krogu med Mladci pa tudi v družini. Nikoli pa nisem srečal koga, ki bi javno govoril o apostolatu s takim ogryem, zavzetostjo in prepričljivostjo, kot ta mladi predavatelj. Prepoznal sem ga. Bil je gospod Pemišek, isti, ki sem ga prvič videl na romanju h Kraljici Miru.
Tisto sobotno predavanje je pustilo v meni neizbrisen vtis. Bilo je potrebno dopolnilo k smernicam, ki sem jih dobival doma, v tistih mesecih pa tudi na tečaju KA, katerega je vodil na drug način, a nič maty goreče, študent Simčič. Potem je za nekaj časa ime gospoda Perniška izginilo iz mojega študentovskega obzorja.
Prišla je revolucya. Kot domobranec sem odšel na Koroško, bil vrnjen kot toliko drugih, pa ostal živ in novembra 1946 spet pribežal med slovenske begunce. Zvedel sem, da so naši domači v spittalskem taborišču. Ko sem iskal v baraki sobo, za katero so mi rekli, da je začasen dom naše družine, sem opazil, da je ta razdeljena na dva dela. Kasneje sem zvedel, da jo delimo s Pemiškovo družino.
Na tistih nekaj kvadratnih metrih sem imel ob sebi dva moža, ki sta mi bila zgled. Eden je bil moj oče, drugi pa Franc Pemišek. Nehote je takrat človek opazoval ljudi, ki jih je poznal kot javne delavce, v njihovem osebnem in družinskem življenju. Pemiškovi so bila vzorna družina in videl sem, da pri tem odkritem in bistrem človeku ni bilo razpoke med tem, kar je govoril, in med njegovim življenjem. Tak je ostal, do konca.
V Argentini se nisva videvala pogosto. Kadar pa sem potreboval kako mnenje in nasvet, je bil gospod Pemišek vedno odprt in pripravljen na pogovor. V njegovi knjižnici sem našel marsikatero knjigo, ki mi je pomagala poživeti vezi s slovensko katoliško preteklostjo. Bil je moder mož, ki je veliko vedel, jasno mislil in se rad lotil vsakega potrebnega dela S svojo umirjeno besedo je znal seštevati sile in usklajati pobude. Sledovi njegovega delovanja ostajajo med nami kot nevidna, a rodovitna dediščina požrtvovalnega Slovenca in neupogljivega katoliškega kristjana.
Z njegovim odhodom smo vsi izgubili nekaj tiste opore, ki jo je ta globoko verni Slovenec s svojo pokončno in neomajno prisotnostjo širil okrog sebe. Dober človek je odšel po zasluženo plačilo. Vse življenje je bil v svojem okolju luč, ki varno kaže pravo smer. Bil nam je zgled. Bog mu povrni.
Marko Kremžar
SLOVENSKA POLICIJA IN FBI
Generalni direktor FBI Louis J. Freeh je v okviru enodnevnega obiska v Slovenyi pred obiskom ameriškega predsednika potrdil odlično sodelovanje med slovensko policyo in FBI. Izrazil je tudi upanje, da bo njegov obisk prispeval k nadaljnji krepitvi sodelovanja med policyami, ki je še zlasti pomembno zaradi narave sodobnega kriminala, ki postaja vse bolj mednaroden, kot tudi zaradi drugih oblik kriminala, kot sta računalniški in bančni kriminal. V okviru programov usposabljanja so se slovenski policisti doslej udeležili 22 tečajev, šolanje pa so v ZDA končali trye slovenski predstavniki, medtem ko bo eden na usposabljanje odšel čez približno mesec dni.
Gospodarski vestnik
PISMA BRALCEV
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
Ko stroji zastanejo
Zadnje čase dnevniki pa tudi revije, posvečene gospodarstvu, objavljajo vedno več člankov o recezyi. Pojav ni nov. Argentina je že mnogokrat v svoji zgodovini doživljala to gospodarsko bolezen. Le da smo jo prej poznali v cikličnem pojavu: inflacija in recezija sta si podajali roko v nenehni izmenjavi druga z drugo. Potem je prišla doba nenehne inflacije in ogrožala sam obstoj družbe. Ko so globoki gospodarski ukrepi sedanje vlade pregnali inflacijo, se pojavila stabilizacija. A ta je sedaj stopila v družbo z recezjjo, ki postaja prav tako nevarna kot nekdaj inflacija. Zdravilo je pregnalo eno bolezen, a poklicalo drugo, nič mar\j nevarno.
UVOŽENA KRIZA
Seveda ne smemo vso krivdo metati na vlado. Bistveno je temu pojavu kriv mednarodni gospodarski položaj, na katerega država ni bila pripravljena. V tem pa lahko vladi oporekamo, da je nenehno trdila, da nas mednarodne krize ne prizadevajo, ko se je končno pokazalo, da je Argentina ena izmed držav, ki so jo nenehne mednarodne krize najbolj prizadele.
Iz česa moremo to sklepati? Zelo enostavno: položaj argentinskih privatnih pocije-tij je eden najbolj težkih v vsej latinski Ameriki. Argentinska podjetja so najbolj zadolžena in so v grobem zaostanku s plačevai\jem dolgov. Tam daleč zadaj sledijo Mehika, Peru, Venezuela in Čile. Šest argentinskih velepodjetij je v zaostanku s plačevanjem dolgov v višini 700 milijonov dolarjev. Posledica tega je, da podjetja vedno težje dobivajo nova posojila in da finančne ustanove za posojila zahtevajo vedno višje obresti, kar povzroči neke vrste začarani krog, ki ogroža obstoj teh podjetij.
Drug pojav je zaostanek gospodarske dejavnosti. Zadrga leta je proizvodnja nenehno rastla. Sedaj pa je začela znova padati. Prvi trimester letošnjega leta ni prinesel dobrih novic. Proizvodnja je padla kar za 3 odstotke. A dodajmo, da je ta odstotek posledica novih metod merjenja; s starimi parametri bi bil padec kar za 4,5%. Za drugi trimester vse privatne ustanove soglasno
TINE DEBELJAK
napovedujejo nadaljevanje recezijskega sunka. Če primerjamo letošnji prvi trimester z lanskim, ko je bila gospodarska rast pozitivna za 6,7%, bomo logično sklenili, da je država kar 11 odstotkov manj dejavna, torej revnejša. Druga posledica je, da vzporedno padajo tudi investicije.
NAROBE SVET
Poleg tega je gospodarska dejavnost doživela nek preobrat: prej je slonela na proizvodnji, sedaj pa že nekaj let vodijo storitve (servicios), katerih udeležba je iz leta v leto večja. Leta 1986 je porizvodnja (poljedelstvo, industrija, gradi\ja) prispevala 43,4% notranji bruto proizvodnji, medtem ko je bila udeležba storitev 54,7%; se-daj pa storitve prispevajo že 64,2%, proizvodnja pa le 34,5%.
Če iščemo vzroke temu položaju, bomo lahko zasledili globoke spremembe v družbi, ki je vedno bolj odvisna od raznih storitev (od zavarovanj, preko turizma pa do celulamih telefonov), pa tudi razumljivo dejstvo, da zunanje krize in odprtje gospodarskih meja neprimerno manj prizadenejo storitve kot pa proizvodnjo.
Da pa ne bo kdo menil, da vso stvar gledamo preveč črno, zabeležimo še, da ima recezija le neko pozitivno posledico, ljudje imajo manj denarja in zato manj kupujejo. S tem pa je precej prizadet uvoz in argentinska zunanjetrgovska bilanca je meseca aprila po dolgem času bila znova pozitivna. Aprila je država izvozila za 2.217 milijonov dolarjev izvozila pa za 1.866 milijonov. Zadnjikrat, ko je bila trgovska bilanca pozitivna, je bila ravno pred dvema letoma, maja 1997.
A ves ta pojav recezije pa je zaskrbnjoč, zlasti ker vlada ne najde pravega odgovora. Ni ukrepov za pospešitev proizvodnje ne za razmah investicij. Šele zadnje čase napove-d ujej o posojila z nižjimi obrestmi za srednja in manjša podjetja. Nobenih konkretnih predlogov pa ne zasledimo tudi s strani opozicije, kar pomeni, da problem ni na strani vlade, marveč sploh politične in voditeljske argentinske skupnosti.
-e -t
Meddobje, št. 1-2, 1999
Dvojna bogata številka letošnjega leta te kulturne revije, ki je prvič izšla že leta 1954, je zanimiva. Zanimiva zaradi svoje vsebine, ki dokazuje, da slovenska kultura v Argentini - in po svetu - ni odšla v grob s našimi starejšimi ustvarjalci. Razumeli bi, da glasbeni ali likovni izdelki, ki niso vezani na jezik, še dalje cvetijo. A vstajajo tudi mlajši - in dosedaj bolj nepoznani starejši -ustvarjalci slovenskega duha in rodu, ki peljejo naprej ta voz slovenske besedne kulture v novih oblikah.
Poglejmo: Po uvodnih razmišljanjih predsednika SKA arh. Marjana Eiletza o kulturnih razmerah v Sloveniji najdemo že dolgoletnega znanca p. Vladimirja Kosa z Japonske, ki objavlja dve krajši pesmi v slogu tanka-pesmi, z impresionistično in teološko vsebino.
Z nasprotnega brega časa objavlja Erika Poglajen dve pesmi, ki sta najprej objavljeni v španskem originalu, nato pa v odličnem prevodu Branka Rebozova. Mlada ustvarjalka, študentka filozofije, globoko in poetično razmišlja kot Borges o sebi in svojih verzih in o poti življe-
nja. Sicer dobro obvlada slovenščino, a ji leži španščina bliže. Je pač otrok dvojezičnosti.
Branko Rebozov iz starejšega rodu prikazuje v svoji pesmi spomine in predanost usodi v tujini našega emigranta v pretresljivem osebnem občutju.
Gregor Papež, tudi dvojezični pesnik, je v španščini prispeval dve pesmi, ki ju je tudi mojstrsko prevedel Branko Rebozov. Tudi on moderno opazuje okolje in se spušča v svoje globine. (V prevodu, ki je skrben in odličen, mi v zadnjem verzu beseda vključivši zveni preveč papirnato).
Poezija je tako dostojno prdstavljena. Pa tudi proza je odlična. Tone Mizerit je v črtici Bregovi opisal pretresljivo zgodbo človeške osamelosti v modernem svetu velemestnega okolja in telefonskega omrežja. Prepleta zgodbo v zgodbi in ju kot zanimiv hiperlink povezuje. Škoda, da ne piše kaj več.
Tudi Marjan Eiletz je prispeval naslednjo prozo - ki je to in esej in spomin in zgdovinski pogled - na prijatelja Marjana Snoja, ministrovega sina, s katerim sta bila
0 princih in še kaj
Ko sem prebrala pismo „Pričetek šol: Kaj je važno?” v 21. številki tega tednika, sem se tudi vprašala: „Kaj je sploh važno?” Še enkrat sem natančno pregledala poročilo o igri Sneguljčica, ki je izšlo v 17. št.
Poročevalec ali poročevalka je predstavo v celoti ocenil kot „pravo odrsko umetnino”, katero so izoblikovali vsi nastopajoči in sodelavci. Iz poročila lahko razberemo več pohvalnih stavkov („igra je potekala brezhibno in brez spodrsljajev, tako veliko scensko delo, lepi plesi, pisanost kostumov, dvorana je ploskala in ploskala”) in le eno opombo k vlogi kraljeviča, ki je bil seveda tudi vključen v omenjene besede priznanja. Vsak igralec doprinese svoj del k skupnemu uspehu! Tega se bomo navsezadnje spominjali in ne kako je vsak posameznik odigral svojo vlogo.
Sedaj pa še nekaj vrstic o nas poročevalcih, ki smo večinoma tudi le amaterji. Ko pišemo kakšno poročilo, smo pred vprašanjem: „Kako je kaj potekalo?” včasih
v pravi zadregi. Kako oceniti nastope? Zapademo lahko v preveliko pohvalo in skoraj pretiravenje. Nismo dovolj podkovani za strokovno kritiko, včasih se pa tudi bojimo, da se ne bi kdo užalil. Vsi, poročevalci in bralci, pa se moramo zavedati, da obstajajo včasih različna mnenja o istem dogodku. Tako smo o našem princu v list. Svobodne Slovenije lahko brali: »•••’ glavnih vlogah so nastopali: Alenka Zupanc kot Sneguljčica, Miloš Mavrič kot princ in Snežna Batagelj Klemenčič kot mačeha-čarovnica. Vlogo so ne le dobro odigrali, ampak tudi dobro odpeli...”
Primemo bi v tem slučaju bilo še mnenje osebe, ki se izrecno posveča glasbi, da bi nas dokončno prepričal o prinčevem nastopu.
Vsi se trudimo, delamo in gradimo našo slovensko skupnost, tudi poročevalci v naših časopisih s svojim skromnim in dobronamernim pisanjem.
Vera Breznikar Podržaj
Financial Times o Sloveniji
Britanski časnik Financial Times 7. junija je objavil prilogo o Sloveniji, v kateri opisuje slovensko notraryo in zunanjo politiko ter slovensko približevanje Evropski Zvezi, posebno pozornost pa posveča gospodarskim razmeram v državi.Ugotavlja, da Slovenija pospešuje izvajanje reform za sprejem v EZ, da pa država že sedaj izpolnjuje številne zahteve za članstvo v Zvezi.
Časnik ugotavlja, da Slovenija ne bo finančno breme EZ kot druge kandidatke za članstvo iz Vzhodne Evrope, dodaja pa, da državi manjka lobi, kot ga imajo npr. Poljska in Madžarska.
V skladu z referendumom mora parlament spremeniti sedanji proporcionalni volilni sistem v večinskega. Vladni kritiki menijo, da koalicija ni kos pripravi Slovenije na prihodnje stoletje.
skupaj pri domobrancih. Zanimivo, napeto in človeško globoko naniza vrsto prizorov iz njunega prijateljstva med revolucijo, a kjer obenem lahko dobimo vrsto osebnih občutkov in misli o tistih časih.
Sledi enodejanka Antona Novačana Nadčlovek. To je prava poslastica Sicer že petdeset let stara prikazuje nekako ekspresionistično futuristično - nenavadno za tega realističnega dramatika - zgodbo, kam nas lahko pripelje nadčlovek - v propad. In -tudi nenavadno - se konča romantično. Manjka pojasnilo, kako je prišlo to delo šele sedaj na svetlo.
Mirko Gogala, teološki strokovnjak, je v eseju Vera in teologija danes prosto predstavil predavanje kardinala Ratzingerja pred leti, kjer obravnava razne poskuse in zablode kake sedanje teologije, ki je podlegla racionalizmu, upornosti ali relativizmu. Jasna razlaga o mislih, ki smo jih morda drugje slišali le mimogrede.
Naslednje strani so posvečene pokojnemu uredniku Medddobja Francetu Papežu. Vinko Beličič objavlja sintezo S Francetom Papežem po pismih, ki jih je izmenjal z njim v zadryih 30 letih. Iz teh se da dobiti Papežev in Beličičev pogled na delovanje SKA, njen porast in upad, upanje in obup, obenem pa še človeški dotik dveh Belokranjcev.
Helena Majcenovič iz Slovenije je objavila oris literarnega ustvarjanja Na zdomski poti Franceta Papeža, svoje diplomsko delo, v katerem zbere in celostno poveže poročila ter kritike o Papežu in njegovem delu, ki ga tudi oceni. Nujno delo, ki si ga
Financial Times nadaljuje, da je Slovenija pokazala zrel in konstruktiven pristop v reševanju kosovske krize.
Kosovska kriza je vplivala tudi na slovenski turizem, saj se hoteli in turistične agencije soočajo s številnimi odpovedmi rezervacij (od 20 do 40 %). Tudi Italijani, glavni turisti na slovenski obali, se letos odpovedujejo obisku v Sloveniji. Financial Times pri tem dodaja, da se je v blagajne igralnic lani nateklo 140 milj. dolarjev, kar je 12,6% slovenskih prihodkov od turizma-
V drugem članku poudarja, da Slovenija potrebuje več tujih vlaganj, pri čemer je inflacija glavni pokazatelj, da Slovenija še ne izpolnjuje Maastrichtskih kriterijev. F>' nancial Times tudi opisuje slovenski trg vrednostnih papirjev, ki je v mednarodnem merilu še vedno majhen.
je pesnik zaslužil.
Irena Žerjal iz Trsta govori v oceni Pe sem na različnih šahovnicah o pesnici Mil®" ni Merlak Detela z Dunaja. Ta sicer kratek a jasen in globok oris njenega življenja ^ dela skupaj s primeri pesmi je brala v slovenskem tržaškem radiu pred leti.
Edo Škulj, glasbeni strokovnjak iz U°' bljane v Odgovori na vprašanja pojasi\jU)e 5 strokovno natančnostjo nekaj Kosovih vprašanj na njegovo predavanje o Gallusi objavljeno v Meddobju.
Pisma za zgodovino nadaljujejo z objavo Jurčecevih pisem Adu Zobru v petdesf' tih letih. Iz njih lahko gledamo na življenji v prvih letih v Buenos Aieresu, predvsem v liberalnem okolju.
Rozina Švent iz ljubljanske Narodne n1 univerzitetne knjižnice je priobčila enajst pisem, ki jih je dramatik Anton Kovača0 pisal prijatelju pesniku Igu Grudnu iz eIflI’ gracije v Kairu in Rimu med vojno. V nieItl opazujemo težko življenje in počasno odi0" čitev za stalno emigracijo.
Meddobje se končuje s prevodi Mile°e Ahčin dveh kratkih Borgesovih črtic Ob#0 je in knjige. Prav je, da so našle SVW prostor v Meddobju, ki v tej številki tak0 povezuje stari in mladi rod, zgodovino 10 sedanjost, onstran in tostran oceana. P6" sem in prozo, eseje in prikaze, slovenščin0 in španščino, kar je vse ogledalo n3* slovenske ekumene.
Ta številka ima dve likovni prilogi nua de slikarice Veronike Sparhakl, ki kažeJ0 veliko zrelost. Platnice je grafično dobr° izdelala Irena Poglajen.
Novice iz Slovenije
m n
Pisali smo pred 50 leti...
LJUBLJANA - Ob 53. obletnici razglasitve Italijanske republike je prejel nagrado Profesor Sergij Šlenc, avtor Velikega itali-jansko-slovenskega slovarja, ki ga je izdalo založništvo literature DZS. Slovar temelji ria modernem pisnem in živem pogovor-nem jeziku, vključile pa tudi izrazje iz tehničnih, znanstvenih, gospodarskih in Pravnih strok.
LJUBLJANA - Zaradi številnih zlorab telefonskih kartic in aparatov v javnih telefonskih govorilnicah so se pri Telekomu Slovenije odločili, da bodo zamenjali stare telefonske kartice z novimi, ki imajo vgrajen t.i. evročip - čip s posebno zaščito.
LOGATEC - 8. junija so seizmografi observatorija na zabeležili šibek potresni sunek iz epicentralne oddaljenosti 30 kilometrov jugozahodno od observatorija. Magnituda potresa je bila 2,2, največji učinki pa s° dosegli IV. stopnjo po evropski potresni lestvici. Po prvih podatkih so potres čutili Prebivalci Logatca in okolice, potres pa je spremljalo tudi rahlo bobnenje.
LJUBLJANA - V veliki dvorani Narodne-§a doma je nastopil prenovljeni Slovenski oktet. Člani okteta Vladimir Čadež, Andrej R°pas (prvi tenor), Jože Banič, Janez Triler (drugi tenor), Zdravko Perger, Jože Vidic (bariton) ter Juraj Pajanovič in Matej Voje (bas) so pod vodstvom umetniškega vodje Antona Nanuta izvedli 18 del.
LJUBLJANA - Kriminalistična služba
ministrstva za notranje zadeve je na podlagi sodnih nalogov na območju devetih uprav kriminalistične službe po Sloveniji izvedla 23 hišnih preiskav pri 19 osumljencih prodaje piratskih kopij računalniških programov. Med preiskavami je bilo zaseženo večje število obremenilnih dokazov, ki pričajo o prepisovanju in preprodajanju neavtoriziranih računalniških programov ter drugih vrst avtorskih del (npr. interaktivnega atlasa).
LJUBLJANA - S pisnimi izpiti iz španskega, ruskega, latinskega in (prvič) grškega jezika se nadaljuje letošnja matura, ki se je začela 10. maja letos, ko je 9730 maturantk in maturantov pisalo esej iz maternega jezika. Večina maturantov je osrednji del letošnje mature začela v soboto, ko je pisala izpit iz angleškega jezika, ki je kot tiyi jezik eden od treh obveznih izmed petih maturitetnih predmetov.
LJUBLJANA - Ljubljanska županja Vika Potočnik je na slovesnosti na Ljubljanskem gradu podelila letošnje Župančičeve nagrade, tri za izjemno ustvarjalno delo v kulturi v obdobju od marca 1998 do marca 1999 in eno za življenjsko delo. Letne Župančičeve nagrade so prejeli dramska igralka in pevka Jerica Mrzel, dramski igralec Dare Valič in pihalni kvintet Slowind, Župančičevo nagrado za življenjsko delo pa direktor Mednarodnega grafičnega likovnega centra dr. Zoran Kržišnik.
LJUBLJANA - Evropska nogometna ^eza (UEFA) je letos ustanovila novo evropsko tekmovanje, UEFA Regions Cup, katerem imajo pravico nastopa le amaterji posameznih držav. V eni izmed osmih Predtekmovalnih skupin je tudi Slovenija, ki jo bo na turnirju v Benetkah zastopala rePrezentanca Medobčinske nogometne ^eze Ljubljana V skupini bodo poleg Slo-v®nye še Italija, Bolgarija in Švica.
EPINAL, Francija - Slovenski plesalci Oamir Lazič in Barbara Šercer ter Jure Cor ^ Mirela Zulič so na tekmovanju za sveto-^ pokal v rock’n’rollu za mladinske kategorije osvojili prvo in drugo mesto.
ZAGREB, Hrvaška - Na XIX. mednarod-nem spomladanskem turnirju v ritmični ®ttmastiki, kjer je nastopilo 45 tekmovalk 12 18. klubov iz šestih držav, so se slovens-^ dekleta izvrstno odrezala v vseh treh kategorijah. Med mladinkami je zmagala ^tdra Žegarac, med kadetinjami pa Špela ^ala. Med mladinkami sta za izenačen in ^burljiv dvoboj poskrbeli najboljši sionski telovadki Andrea Žegarac in Kaja ®*dič, o zmagovalki pa je odločil zadnji
fekvizit.
TIRANA, Albanija - V tekmi 2. kvalifika-
cijske skupine za nastop na evropskem prvenstvu v nogometu je Slovenija premagala Albanijo z 1:0 in se povzpela na drugo mesto v svoji kvalifikacijski skupini. - Mlada slovenska nogometna reprezentanca (do 21 let) pa je v 6. krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo igrala neodločeno 1:1 s tamkajšnjo ustrezno izbrano vrsto.
RADOVLJICA - Radovljiške plavalke Alenka in Nataša Kejžar, Urška Slapšak ter Tarya Blatnik so v domačem bazenu postavile nov absolutni državni rekord na 4x50 m mešano. Razdaljo so preplavale v 2:01,14 minute in stari rekord popravile za neverjetnih 4,12 sekunde.
LJUBLJANA - Najbo^ša slovenska atletinja ta čas Brigita Bukovec je bila operirana. Dr. Varya Vuga je povedal, da je bila operacija rutinska in ni bila povezana z njeno poškodbo - bolečine v stičišču kolka in mišice zamašne noge -„hkrati pa ne bi smela vplivati na njene tekmovalne načrte v tej sezoni.” Dr. Vuga vzroka operacije ni hotel navesti. Trener Jure Kastelic pa je še povedal, da bo Bukovčeva po počitku in masaži ter plavanju odšla na kontrolo, potem pa naj bi zopet začela s pripravami.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
15. junija	1999
1 dolar	185,55	SIT tolarjev
1 marka	99,14	SIT tolarjev
lOOUr	10,01	SIT tolarjev
Obvestila
Vzemite na znanje!
Zaradi boljše organizacije praznika slovenske državnosti prosimo vse ro-■lake, da vstopnice za večerjo kupijo ali Vsaj rezeivirajo do torka, 22. junija. Tako si zagotovijo prostor in dostojno
Postrežbo.
Zedinjena Slovenija
Žalna prireditev za slovenske žrtve
... predsednik Društva Slovencev Miloš Stare je v lapidamih besedah priklical v spomin nesreče, ki so se zgrnile nad naš narod leta 1941, katere so potem še povečali komunisti s svojo revolucijo...
„Gallus” je zapel najbolj znane slov. vojaške žalostinke ...Izseljenski oder je recitiral s svojimi člani Kunčičeve in Igorjeve pesmi ter Andrejevo prozo Pismo iz domovine (bral J. Špeh).
Glavni del sporeda pa je bila odrska vprizoritev Kalinove Črne maše, ki je ta dan za ta spomin tudi knjižno izšla. Režiser Petrič (IDNAVE) se je v svojih zunanjih likih naslonil na to knjižno izdajo. Akad. slikarici Bari Remec je dal napraviti pet-metersko visoko cerkveno okno... kar je napravilo monumentalen vtis; vsi lektorji
so nastopili z novo knjigo v roki; mrtveci so se nagomilali v sredi nalik lesorezu v knjigi, in vstali so s palmami v rokah. (Režiser) je v povzdigovanje po močni domislici postavil ... slovensko mater, ki posvečuje Bogu mrtve sinove kosti v culi. To je bil tudi višek.
...tako je iz nakazane dramatske pesnitve ustvaril pravi grški misterij, ki ga je vpeljal z nesmrtnim Gallusovim „Glejte, kako umira” ter je ves potek povezal z melodijo Verdijeviega „Requiema”.
Pesnitev je s tem dobila potrdilo, da je v njej ogromno dramatskega gradiva, da je neizčrpna za odrske ustvaritve in kar kliče po uglasbitvi kot oratorij.
Svobodna Slovenija, št. 24;
17. junija 1949
Slovenija moja dežela
Lipa - slovenski simbol
25. junija 1991 je skupščina Republike Slovenije sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti.
Motiv za ljubilejno znamko obletnice razglasitve samostojnosti Republike Slovenije predstavlja lipov list. Ta že uveljavljeni simbol slovenstva vsebuje cvet in plod in tako postane prispodoba naravnega procesa rasti in razvoja.
Simbol lipe se je posebno razvil v Srednji Evropi. (Germani so imeli za svoj simbol hrast).
Že stari karantanski grb je predstavljal „slovenski klobuk” s privezanimi lipovimi listi
Pri Slovencih je bila lipa na vasi središče vsega družabnega življenja. Pod njo so se zbirali kmetje po maši ali vršila vaška zborovanja. Taka institucija se je nadalje ohranila v Beneški Sloveniji, kjer se je pod lipo ob kameniti “banki” izvajala lokalna samouprava vse do Francozov.
Še v srednjem veku ni bilo med Slovenci nobenega gradu, vasi, trga, cerkve ali mesta brez lipe. Vsi poznamo Prešernovo romanco:
Hrast stoji v turjaškem dvoru...
t T v t:
pa to ni hrast, ampak lipa, ki je res še iz turških časov in stoji še sedaj.
Znamenita lipa v Ljubljani, pod katero je plesal povodni mož z Uršiko, je bila posekana leta 1638, kot piše Valvasor.
Na Koroškem se zbori in pravde „pod lipo” omenjajo že v 13. stoletju, istotam je poznan zilski „rej pod lipo". Tudi Kralj Matjaž počiva pod lipo.
Seveda pa ne smemo pozabiti narodnih pesmi, kjer se velikokrat omenja lipa, npr.: Pri cesti stoji lipica, oj lipica zelena..
Še danes poznamo stoletne lipe, ki so v okras vsaki vasi.
Simbol lipe v slovenskem ljudskem izročilu kaže na visoko kulturno raven slovenskega človeka.
Osebne novice
Nova diplomantka: Meseca m^ja je na univerzi ITBA v Buenos Airesu diplomirala Sonja Černič. Postala je inženir informatike.
Čestitamo!
%
SOBOTA, 26. junija:
Praznovanje Slovenske državnosti.
Ob 19 sv. maša s slavnostno večerjo v Slovenski hiši
SOBOTA, 3. julija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
Mladinski pevski zbor iz San Justa prireja večerjo, show in ples v Našem domu ob 21.
NEDELJA, 4. julija.:
Praznik šolskih otrok v čast sv. Alojziju, ob 16. v Slovenski hiši.
SREDA, 7. julija:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 17. v Slovenski hiši. Na programu razgovor z novinarjem Tonetom Mizeritom.
■
V
3. julija ob 20. uri v Našem domu Mladinski pevski zbor San Justo ne bo pel...
Če hočeš doživeti zabaven večer,
I^	pridi	na
VEČERJO-SHOW-PLES
Prijave se sprejemajo do 1. julija pri vseh članih zbora. Preskrbljeno varstvo otrok od 1. leta dalje.
SE SO VESELE NOVICE...
Med številnimi pari, ki bodo letos rekli „hočem“, sta tudi Micka in Francelj. Vse svoje prihranke sta vložila v „štalco“ in vse „piskre“, zato bo njuna žlahta darovala zlate hranilne knjižice Sloge. Mladi par bo lahko uresničil svoje sanje in doživel Slovenijo. Še so vesele novice...
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 26. junija 1999 v Slovenski hiši
Ob 19. uri sv. maša za vse pokojne in žive javne delavce.
Ob 20. uri poklon pred spomenikom žrtev vojne in revolucije; nato slavnostna akademija
v dvorani:
- Pozdrav: Tone Mizerit, predsednik Zedinjene Slovenije
- Slavnostni govor: Božidar Fink
- Koncertni nastop: Vera Golob ob spremljavi prof. Ivana Vombergarja.
- Podelitev priznanj Zedinjene Slovenije
- Prijateljska večerja
Dvorana bo razstavno okrašena s slikami naših umetnikov.
Vstopnice po $ 15,- v predprodaji po Slovenskih domovih, v Slovenski hiši in v Slogi.
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Mali oglasi |
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, tišjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N“ 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -
Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F", San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmarje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavai\je
Tine Debeljak
Slomšek v kulturi in prosveti
V soboto, 19. junija ob 20. v Slovenski hiši
„Molitve zadnje Stvarniku v nebo, ko padli ste, fantje, v kraške jame, umirali za narod, zate, zame...” Marjan Jakopič
Naš dom
San Justo
DOMOBRANSKA PROSLAVA
V nedeljo, 27. junija po sv. maši
* Polaganje venca pred spomenikom Franceta Balantiča
* Slavnostni govornik: g. France Zorec
* Spominska akademija na čast padlim v dvorani. Nastopajo recitatorji, otroci in MPZ San Justo pod vodstvom ge. Andrejke Selan-Vombergar
* Po proslavi kosilo, ob 13. uri. Prijave na telefon 4441-5528/6979 ali pri odbornikih.
t
„Jaz sem vstajenje in življenje,
kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje.’
V nedeljo, 6. junija, je odšla k Bogu v 83. letu svojega življei\ja naša ljuba in dobra žena, mama, sestra, teta, sestrična, gospa
IVANA BAVEC roj. ZIGMUND
Najlepša hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, prišli kropit in jo spremljali na zadrgi poti. Zahvala ravno tako duhovniku g. Francu Cukjatiju za pogrebno mašo ter molitve na pokpališču v San Justu.
Vsem Bog plačaj!
Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Žalujoči mož Janez sin Janez
hčerka Marija in zet Edvard sestri Terezija in Milena z družinama brat Jože z družino in ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Slovenija, ZDA, Avstrija, Peru, Italija
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri posipanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol.; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do livne (g. Stanko Oberžan).
Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v njem!
Vsem članom in rojakom sporočamo, da nas je 7. junija v 92. letu starosti zapustil in odšel h Gospodu po zasluženo plačilo gospod
Franc Pernišek
dolgoletni skrbni in aktivni predsednik ter odbornik Slovenske Pristave. Hvala, g. France, za zglede, nauke in nasvete, ki ste jih nam zapustili.
Društvo Slovenska Pristava
t
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je dne 7. junija 1999 v 92. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in stric
FRANC PERNIŠEK
K večnemu počitku smo ga položili dne 9. junija 1999 na pokopališču Parque Memorial, kjer čaka vstajenja.
Lepo se zahvaljujemo patru dr. Alojziju Kukoviči za pogrebno sv. mašo in obred, dr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti, prelatu Jožetu Škerbcu in Carlosu Barrientosu za podelitev sv. maziljenja in obhajila. Iskrena hvala ge. Ireni Fajdiga za vso njeno sočutno pomoč.
Lepa hvala gg. Janezu Jelencu in Tonetu Mizeritu za lepe poslovilne besede ob zadnjem slovesu. Hvala vsem, ki ste ga prišli kropit, darovali cvetje, molili zaiij in nas spremljali ob urah slovesa. Vsem Bog povrni!
Žalujoči:
hčerka Cirila z možem Tonetom
sin Franci z ženo Marto
vnuki Helena, Federico, Santiago, Tomaž, Maximo, Boris in Lucila;
nečaka Majda in Tomaž Pesek
ter ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Ljubljana, Radomlje, Reka, Toronto, Quebec