DOHITEVAJO NAS GREHI IZ PRETEKLOSTI
“JT3 Pozdravi
bombo
naš tednik
številka 40 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 7. oktober 1994
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Prejel jih je tudi založnik Lojze Wieser
Beri na strani 4
SBžm/nozborske
MOLITVE 1994
Kaj obljubljajo koroškim Slovencem glavni kandidati avstrijskih strank?
Strani 10, 11, 12
pasy'a vročina je za nami, Prw' hladni dnevi so se že začeli. Tudi naš bernardinec Se fe9a zaveda. Zato si je v Pasek skopal luknjo, v upa-n*u\ da mu mraz ne bo mogel o živega. Za malo Martino iz ornje vasi pri Žvabeku pa je udi že pripravljena topla °Pleka v omari.
Slika: Jokej Hirm
Vencelj novi veleposlanik RS v Bonnu?
Po neuradnih informacijah naj bi državni sekretar za Sloven-ce P° svetu dr. Peter Vencelj od naslednjega leta dalje vodil veleposlaništvo Republike Slovenije v Bonnu oz. nasledil seda-niega veleposlanika Borisa Frleca. Vprašanje, kdo bi v tem pri-meru postal novi državi sekretar za Slovence po svetu, je še v vsakem oziru odprto. Prišel pa naj bi na vsak način iz vrst krščanskih demokratov.
Sosvet: dr. Jože Marketz bo nasledil dr. Valentina Inzka
V sosvetu za koroške Slovence pride do personalne spremembe: dv. sv. dr. Inzko ne bo več zastopal Cerkve; ordinariat krške škofije je kot njegovega naslednika imenoval dr. Jožeta Marketza, vodjo slovenskega oddelka Dušnopastirskega urada.
Dr. Marketzu za imenovanje iskreno čestitamo, dr. Inzku pa se prisrčno zahvaljujemo za sodelovanje.
2
Politika
Politika
3
Mag. Janko Kulmesch
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Več politične pozornosti slovenski glasbeni šoli!
Te dni je izšlo letno poročilo 1993/94 slovenske glasbene šole. Poročilo je pregledno, predvsem pa informativno. Vsebuje podatke o delovanju šole, njenih učenk in učencev, učiteljev, zaupnikov in odbornikov. Izdajatelji so ponatisnili vrsto poročil iz slovenskih časnikov in tako primerno dokumentirali pomen naše osrednje glasbene šole.
Kako pozitivno so pripadniki naše narodne skupnosti sprejeli glasbeno šolo, dokazujejo tudi naslednji podatki: Od prvega šolskega leta 1977/78 pa do šolskega leta 1993/94 je obiskovalo šolo v povprečju 350 učenk in učencev. V minulem šolskem letu 1993/94 jo je zaključilo celo 400, kar pomeni doslej najboljšo udeležbo. Tudi v letošnjem letu je število vpisanih razveseljivo visoko, čeprav ne bo - po informacijah poslovodstva šole - preseglo meje 400.
Glasbena šola dokazuje torej iz leta v leto svojo upravičenost. Predvsem pa tudi dokazuje, da gradi na pravilnih temeljih: njen namen je ohraniti slovensko pesem in to kot samostojna slovenska ustanova. S tem, da deluje samostojno (avtonomno), si hkrati zagotavlja svoj prispevek k ohranitvi slovenske narodne skupnosti.
Že drži, da glasba ne pozna meja. Toda iz tega sklepati, da med slovensko pevsko kulturo in pesmimi večinskega naroda ni nobene merodajne razlike in da je zato samostojnost slovenske glasbene ustanove nepomembna, je milo rečeno, huda malomarnost. Slovenska pesem je pomemben del slovenske kulture, v slovenskih glasbenih storitvah se izraža identiteta slovenske narodne skupnosti. Zato nam tudi ne more biti vseeno, kdo odloča o glasbenem učnem načrtu, kaj šele, v katerem jeziku se poučuje. Ravno zato je tudi pomembna avtonomija, kar pomeni predvsem lasten proračun in odločilno soodločanje
pri nastavljanju personala in oblikovanju učnega načrta.
Človek bi mislil, da je to nekaj samoumevnega. Toliko bolj žalostne so besede, ki jih je v zadnjem letnem poročilu GŠ napisal predsednik Urh Kassl: „Osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, ZSO in NSKS, sta tudi na glasbenem področju vlekli vsaka na svojo stran. ZSO je zagovarjala integracijski mode! GŠ v Kärntner Musikschulwerk, NSKS pa se je boril za priznanje in podporo samostojne slovenske glasbene šole. Takratni kulturni referent dežele Koroške, dr. Am-_ brozy, je obljubljal podporo GŠ pod pogojem, da postane šota t. I. deveti okraj deželne glasbene institucije. Napoved javnih sredstev iz deželnega proračuna je pospešila razpravo v pristojnih forumih znotraj slovenske narodne skupnosti o prihodnji organiziranosti slovenske GŠ. Skupno smo iskati poti, kako vjorimeru integracije ohraniti GS določeno široko avtonomijo. “
Predstavnikom GŠ je nato v skupnih prizadevanjih s predstavniki glasbenega sosveta dežele Koroške uspelo iztržiti le minimalno avtonomijo, ki naj bi veljala v okviru deželne glasbene šole. Zaprosili so pristojne deželne politike, da bi jo uresničili - vendar koroški politiki glasbeni šoli niti za pogovor niso več na razpolago.
Kasslove besede povedo vse o koroški integracijski politiki. Ta odklanja vsako avtonomijo, pa naj bo še tako minimalna. Očitno je za integracijo le tedaj, če lahko večina poveljuje manjšini. Zato tudi njen dosledni odpor proti finančni podpori samostojni slovenski glasbeni šoli.
Upam, da bodo Slovenci, ki vidijo v integracijski politiki sveto kravo, to bolj upoštevali - in da bomo glede naše glasbene šole postali politično še bolj pozorni. Samostojnost GŠ je namreč več ko samo finančno vprašanje.
Rim ukrepa proti Slovencem vfüli, Južnim Tirolcem, Ladincem_
NSKS in EL: „Avrijska vlada naj ukrepa“
Hud udarec za Slovence v Italiji, Južne Tirolce in Ladince: italijanska vlada jim namerava finančno podporo drastično krajšati, glede Slovencev pa sploh črtati. EL in NSKS sta izrazila svojo solidarnost z narodnimi skupnostmi. Pozvala sta avstrijsko vlado in še posebej zunanjega ministra, da opozorita Italijo na kršenje mednarodnih dogovorov.
Za Slovence nobene lire
Glede Južnih Tirolcev in Ladincev (o Slovencih poročamo na posebnem mestu) Rim noče samo krajšati finančnih sredstev v okviru proračuna 1995, temveč tudi noče izplačati Boznu proračunskih dodelitev, ki so bile že sklenjene v letu 1991. Vsekakor bi v primeru, da Rim ostane pri svojih namerah, bilo v proračunu dežele Južna Tirolska 8 milijard šilingov manj dohodkov. To je četrtina južnotirolskega proračuna.
Uradna „utemeljitev" rimske protimanjšinske politike se glasi: „Varčevanje". V resnici pa želi italijanska vlada izničiti v „paketu" in statutu o avtonomiji zajamčeno finančno
ureditev za Južno Tirolsko. Avtonomija brez finančnih podpor ostaja samo na papirju, pa čeprav so jo uvedli na osnovi mednarodnih dogovorov.
Avstrija je za južnotirolsko deželo pokroviteljica (Schutzmacht). Kot taka je mdr. sopodpisnica Pariškega sporazuma. Zato zahtevajo Južni Tirolci, da se naj Avstrija zaveda svoje pokroviteljske naloge. V tem smislu izražata svojo solidarnost tudi EL in NSKS. Oba pozivata avstrijsko vlado, še posebej pa zunanjega ministra, da nujno primerno ukrepata in opozorita Italijo na kršenje mednarodnih obveznosti.
Zaostreno politiko Italije proti Sloveniji že zelo krepko občutijo Pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Osnutek finančnega zakona, ki ga je pripravila Berlusconijeva vlada in ki je osnova za državni proračun, tokrat sploh ne predvideva več Postavke o državnih prispevkih za potrebe slovenske manjšine. Se več, v besedilu je pripomba, da se postavka enostavno črta. Zadnja leta je znašala 55,5 mio šil- letno, le v tem letu je bilo v Proračunu 41,7 mio šil. in obeti ob začetku proračunske raz p ra-ve 50 bili še slabši. Novost torej ni v „varčevanju", temveč v popolnem brisanju.
V ponedeljek pa je pretresla slovensko javno mnenje v Furla-niji-Julijski krajini vest, da so
nadzorne oblasti odstavile upravitelje in ravnatelja slovenskega denarnega zavoda Kmečka banka v Gorici. Vsaj za eno leto jih bodo pri prisilni upravi zamenjali komisarji, sami Italijani. Gre za hud udarec zamejskemu gospodarstvu, saj maje zaupanje v domače denarne zavode in spravlja v težave podjetja, ki so že tako in tako zaradi splošnega položaja v težkem polažju. Govori se o slabostih v upravljanju, nekateri slovenski krogi v zamejstvu objavljajo tudi izredno hude obtožbe na račun Slovenije, dejstvo pa je, da je v Italiji veliko denarnih zavodov z znanimi težavami, pa jih Izredno redko doleti tako oster ukrep.
O obeh vprašanjih je bil v sredo govor na seji Odbora Dr-
žavnega zbora za mednarodne odnose v Ljubljani in v teku razgovorov med zastopniki s Primorskega in predsednikom Kučanom, predsednikom Državnega zbora Školčem in predstavniki zunanjega ministrstva.
Stranka Slovenske skupnosti je imela, še preden sta omenjeni negativni novosti tako odjeknili v javnosti, tiskovno konferenco za italijanske medije v Rimu. Ob 40-letnici podpisa Londonskega memoranduma, ki je obsegal jasna določila o varstvu manjšin in na podlagi katerega se je Italija vrnila v Trst, je stranka povedala, kako malo se Italija drži svojih mednarodnih in ustavnih obveznosti.
Ivo Jevnikar
Župan in poslanec SP pristopil Abwehrkämp-ferbundu
Kakor poroča eden velikovških občinskih listov, je velikovški župan Valentin Blaschitz pristopil Abwehrkämpferbundu.
Ob svojem pristopu na letnem občnefn zboru krajevnega KAB Velikovec je v pozdravnih besedah obljubljal zbranim brambovcem, da Velikovec nikoli ne bo dobil dvojezičnega otroškega vrtca. Vprašanje je, kdo je doslej zahteval v Velikovcu dvojezični vrtec. Očitno je SP poslala Bla-schitza v mestne nacionalne vode, s ciljem, naj tam z nacionalnimi parolami na hrbtu Slovencev lovi nem-škonacionalne glasove. Predsednik okrajnega KAB Velikovec je mandatar FPÖ Fritz Schretter, ki se v vprašanjih slovenske narodne skupnosti očitno odlično razume z vrhunskimi predstavniki SP.
Izjava EL ob državnozborskih volitvah
Enotna lista pri državnozborskih volitvah 9. oktobra 1994 ne kandidira in tudi ne daje izrecne podpore kateri izmed nastopajočih strank. Vendar predlagamo našim volilcem in pristašem, da pri odločitvi upoštevajo tudi stališča posameznih strank do centralnih zahtev Enotne liste in do manjšinske politike sploh.
Liberalni forum je nova stranka, ki še ni imela priložnosti dokazati svojega načelno dobrohotnega stališča v manjšinskih vprašanjih tudi z dejanji. Vendar podpira glavne zahteve narodne skupnosti in je po izjavah predsednice Liberalnega foruma pripravljena vnesti ta vprašanja tudi v državni zbor. Predstavniki Liberalnega foruma so podprli tudi zahtevo po ureditvi manjšinskega mandata v deželnem zboru, prav tako zahtevo po javnopravnem narodnostnem zastopstvu.
Zeleni zopet kandidirajo Terezijo Stoisitsevo kot manjšinsko zastopnico, na Koroškem pa na prvem mestu kandidira gradiščanska Hrvatica Marijana Grandits. Kot že doslej, lahko od Zelenih tudi v prihodnje pričakujemo podporo pri prizadevanjih za boljšo manjšinsko zaščito, čeprav so se Zeleni v pretekli mandatni dobi koncentrirali predvsem na manjšinske probleme na Gradiščanskem. V vprašanju manjšinskega mandata so se Zeleni pripravljeni pogovarjati na-
prej. Glede javnopravnega zastopstva pa ostajajo skeptični, čeprav sosvet v trenutni obliki odklanjajo!
Ljudska stranka tako na deželni kot tudi na zvezni ravni načelno podpira ureditev manjšinskega mandata v deželnem zboru. V njenih vrstah so politiki s precejšnjim razumevanjem tudi za ostala prizadevanja Enotne liste. Kljub temu pa so v praksi rnožm dogodki, kot je bil zloglasni pakt med Ljudsko stranko in svobodnjaki na Koroškem, kar pomeni, daje Ljudska stranka iz egoističnih nagibov lahko pripravljena tudi prodati vse manjšinske interese.
Socialdemokratska stranka v manjšinskih vprašanjih še zmeraj sledi tistim hrvaškim in tudi slovenskim socialdemokratom, ki se zadovoljujejo z milimetrskimi napredki Večina pristojnosti za reševanje narodnostnih problemov leži v rokah SPÖ, pa doslej pri njih ni bilo Pri' pravljenosti za pozitivno rešitev teh vprašanj. Ugotoviti pa je treba, da zvezna SPÖ v tem vprašanju zmeraj sledi liniji koroške stranke, ta pa pod novim vodstvom kaže določeno pripravljenost spremeniti doslejšnjo nadvse togo politiko.
Vsekakor pa Enotna lista poziva vse svoje volilce in pristaše, da se udeležijo državnozborskih volitev.
Andrej Wakounig, predsednik EL mag. Rudi Vouk, tajnik EL
Tisti, ki jo poznajo opisujejo gradiščansko ■ Hrvatico kratkomalo kot „žensko, ki se bo-ri ■ Terezija Stoišič je prišla v politiko k°t govornica za manjšine v ze-lenem parlamentarnem klubu,
Kjer je nadaljevala delo pos-ionca Karla Smolleja. Od tak-^atje priznana glasnica manjšin v parlamentu. Desni ekstre-Htisti so ji zato poslali pisemsko bombo, ki pa so jo na srečo Pravočasno prestregli.
,,Gre mi za popolno priznavanje ih respektiranje pripadnikov manjšin - z njihovimi jeziki in kulturami. Odkar smo Zeleni v parlamentu, imajo manjšine nekoga, ki se angažirano zav-
zema zanje. Z uspehi se lahko postavimo, čeprav nismo bili v vladi: finančna podpora za manjšine se je zvišala s 4 na 40 milijonov šilingov, Romi in Sinti so priznani kot manjšina, Hrvatje in Madžari so kon-čo dobili dvojezično gimnazijo, koroški Slovenci majo dvojezično trgovsko akademijo, manjšine imajo prvič lastne oddaje na televiziji,“ opozarja Terezija Stoišič na uspehe Zelenih za manjšine.
S svojim glasom 9. oktobra boste odločili, ali bodo narodne skupnosti tudi v naslednjih štirih letih imele konsekventno zagovornico v parlamentu.
Z VAŠIM GLASOM ZA ZELENE IN ZA TEREZIJO STOIŠIČ.
ZA AKTIVNO
Manjšinsko politiko.
Za NOVO KULTURO SOŽITJA.
Plačani oglas
Politika
IZ DRUGIH NARODNIH SKUPNOSTI
Gradiščanski Hrvati v stran-karskopolitičnem primežu
Tri aktualne zadeve, ki zadevajo gradiščanske Hrvate: prva je razveseljiva, ostali dve pa dokazujeta neserioznost uradne manjšinske politike.
Piše Janko Kul m esc h
Mogočen center. Pred nedavnim je državni sekretar dr. Kostelka slavnostno odprl Gradiščansko-hrvaški center na Dunaju. Lastnika centra sta dunajsko Gradiščan-sko-hrvaško kulturno društvo in Hrvaški akademski klub, ki imata svoj sedež v Schwindgasse 14 (IV. okraj). Dosedanje prostore so razširili na 400 m2, investicijski stroški so znašali 4,5 mio. šil., doslej pa je Urad zveznega kanclerja prispeval kot edina javna ustanova 3 mio. šil.
Cilj prenovljenega centra je predvsem tudi sodelovanje z drugimi narodnostnimi skupnostmi (mdr. s slovenskim študentskim klubom na Dunaju). „To pa ne pomeni, da hočemo biti za Čenter avstrijskih narodnosti (CCAN) konkurenca; naše delovanje je namenjeno v prvi vrsti gradiščanskim Hrvatom." Tako predvideni poslovodja hrvaškega centra Manfred Csenar v pogovoru za NT.
Na vsak način je udeležba slavnostne otvoritve dokazala, da se gradiščanski Hrvatje zelo identificirajo s svojim dunajskim centrom. Zastopane so bile vse politične struje, razpoloženje je bilo zares praznično.
Od koroških Slovencev sta bila navzoča podpredsednik NSKS Karel Smolle in podpredsednik ZSO dr. Franci Zwitter. Dr. Zwitter je tudi koordinator manjšin sosednjih dežel. Kot nam je povedal, bo še v teku naslednjega leta ustanovljena manjšinska agentura, „s potrebno logistiko pa bo morda pomagal Dichand, šef dnevnika ,Kro-nen-Zeitung“‘ (Franci Zwitter).
Dvojezični napisi, v zakonu o narodnih skupnostih piše, da naj bi se v „delih ozemlja“, v katerih pripada najmanj 25 % prebivalcev hrvaški narodni skupnosti, postavili dvojezični krajevni napisi. Vendar dvojezičnih napisov ni, ker zvezna vlada doslej še vedno ni sklenila ustrezne uredbe.
Parlamentarni klub Zelenih je sedaj — pred volitvami — seznanil javnost s predlogom, kako naj bi po njegovem taka uredba izgleda-la, še prej pa je hrvaški sosvet sklenil, da naj zavzame stališče
potrebna strokovna komisija. Kot smo že poročali, ovirajo postavitev dvojezičnih napisov zlasti še — hrvaški — socialdemokrati. Njihova zahteva se glasi: Odloča naj ljudstvo!
Paralele so očitne — saj imamo tudi pri nas na Koroškem socialdemokratske občine, ki že skoraj 20 let čakajo na „privoljenje“ večinskega prebivalstva.
Denar za stranke, če gre za
uresničitev narodnostnih pravic, so gradiščanske stranke več ko „previdne". V tem primeru ne vidijo potrebe, da bi dosledno upoštevale zakonska določila. Če pa gre za to, kako si osvojiti denar, ki je namenjen za pospeševanje hrvaške narodne skupnosti, znajo biti takoj zelo podvzetne.
Na Gradiščanskem obstajata dve izrazito strankarsko-politični organizaciji: „Prezidij mandatarjev SPÖ iz hrvaških in dvojezičnih občin na Gradiščanskem" ter „Delovna skupnost hrvaških občinskih politikov (ÖVP)“. Prva je od 1987 do 1993 prejela 1,6 mio šil., druga
800.000,	— šil. Poleg tega plačuje zvezna vlada prezidiju eno „živo subvencijo", torej nastavljenca. V letu 1994 naj bi „črna“ skupina prejela 600.000,—šil., „rdeča“ pa
500.000,	— šil. plus eno „živo subvencijo“. Z drugimi besedami: gre za strankarsko financiranje, torej za podpiranje politike, ki ovira npr. postavitev dvojezičnih napisov — vse to pa iz proračuna, ki je namenjen narodni skupnosti.
Glas iz domače vasi
/Ul
FRLOŽEV LUKA
Sem bil te dni v Dobrovi gobe nabirat. Pa se nenadoma ustopi predme izza nekega grmovca tista Jezičnikova Liza — mene je kar streslo skozi vse kosti — in mi jo začini: „No, kaj boš pa zdaj, ti deduh nemarni, ko je naša ministrica Johanna Dohnal ukazala, da boste tudi vi dedi pomagali v gospodinjstvu?“ „Beži, beži no," sem se čisto pohlevno oglasil, „saj smo že do zdaj vse pojedli in pospravili, kar ste nam gospodinje na mizo postavile. Le to še povej svoji Dohnalki, naj plača tudi sodje, ki se bo strupilo, kadar ga bom jaz pomival!" * v
Pozdravi z bombo
Neumnost in blaznost ne poznata mej. Žalostno je, a na žal živi del naše resničnosti, da prav blaznost in neumnost rojevata nadvse obilne sadove; naj bo to v zasebnem življenju, naj v javnem, v politiki. Rekli pa bi spet lahko, da nas dohitevajo grehi iz preteklosti. Tisti, ki so se s preteklostjo tako na lahkotno stran poigravali, so nekaj časa pobirali mastne uspehe. V tej žaltavi masti se je zvalilo in zredilo črvovje, ki zdaj razjeda demokracijo v republiki Avstriji, pa tudi pri sosedih.
Decembra lani smo čuli nekaj bombnih pozdravov. Štiri žrtve so bile, najhuje je seglo dunajskega župana Helmuta Zilka. Ko bi le bili takrat odgovorni pri policiji in za policijo pozorno poslušali, kaj je rekel, ovit v preveze, ta izkušeni in preskušeni mož. Besedam, polnim kesanja, niso sledila primerna dejanja; pot v pekel
je tlakovana z najboljšimi sklepi, pravi modrost.
Zadnje dni so nas krepko omuzali. Bomba pri našem koroškem slovenskem založniku Lojzu Wieserju, bomba pri nekem svetovališču za tujce na Predarlskem, bomba pri podjetju Hallein Papier na Solnograškem. Vse tri bombe v pismu so bile nabite. Le sreča, da se ni zgodilo nič.
Založnik Lojze Wieser se trudi za spravo in pravičnost. Njegova pomoč Bosancem in Bošnjakom, žrtvam podivjane osvajalske blaznosti, predvsem srbske, a tudi hrvaške, je povzročila marsikod negodovanje in uničljivo slo po povračilu, tako znotraj avstrijskih mej kakor zunaj njih. Dokazov za to, da „Rüdiger von Starhemberg“, ki se bojuje „proti prizadevanjem, ki razkrajajo očetnjavo", pozdravlja iz naj-
bolj zabitih desničarskih krogov, sicer zaenkrat še ni, a način in smer kažeta tja. Tudi ni iz vrste domneva, da vsaj del začimb za to krvavo brozgo prihaja iz beograjskih kuhinj. Dokazano je, da Beograd sodeluje z italijanskimi neofašisti; zakaj ne bi tudi z avstrijskimi neonacisti, ko pa to spušča vodo na njegova mlinska kolesa.
Avstrijska policija dolguje javnosti številne odgovore. Zakaj se po skoraj enem letu
v zadevi bomb v pismih nič ni premaknilo, razen tega, da imamo zdaj na trgu nove bombe? Kaj je z bombo izpred javne dvojezične šole v Celovcu? Zaskrbljivo pa je predvsem eno: Kaj bojo odgovorili volivci in volivke v nedeljo, 9-oktobra 1994? Ali bojo ustrezno odgovoriti tistim, ki z besednim radikalizmom pripravljajo in pravilno gnojijo tla, iz katerih rastejo bombe?
5
Iz naših občin
Škofiče: gradnja športnega igrišča____________
Po možnosti vključiti domača podjetja
Občina Škofiče bo začela z gradnjo športnega igrišča. Dela je občina oddala, kljub hudemu nasprotovanju nekaterih socialističnih odbornikov, graškemu podjetju Öko-Bau, ki je naredilo za 800.000,- šilingov cenejšo ponudbo kot delovna skupnost koroških podjetij AG für Bauwesen in Kanowsky.
„ Glavna kritika škofiškega pod-2upana Hannesa Bürgerja [SP) j® bila, da graško podjetje Oko-°au samo ne more izvesti vseh bel, in je zato zahteval, da podjetji občini garantira, da bo izvedlo bela. Župan Valentin Happe (VP) Za t° ni videl vzroka, ker bo obči-plačala firmi, kot je to običajno 6 dela, katera bo izvedla. Občinska odbornica Enotne liste Mag-9a Errenst pa je v dejstvu, da Oko-Bau vključuje tudi druga Podjetja, videla možnost, da dobili tudi domače firme nalog. Zato J® Errenstova predlagala pred-stojništvu občine, da informira predstavnika graške firme o mož-j^istih vključevanja domačih pod-
Čeprav določila za oddajanje bel jasno predvidevajo, da mora °bčina oddati dela podjetju, ki na-r®bi najbolj ugodno ponudbo, je
„Izkoristiti je treba priložnost, da graška firma pri gradnji športnega centra vključi tudi domača podjetja.”
MAGDA ERRENST, občinska odbornica EL
podžupan Bürger skušal z vsemi možnimi argumenti doseči, da bi nalog dobila delovna skupnost AG/Kanowsky. Tako na primer tudi z argumentom, da je doslej večino del izvedlo v Škofičah prav to podjetje in občina zato torej že ve, s kom ima opravka.
Ker je situacija pri gradnji športnega igrišča v Bilčovsu podobna (tam je naredila Öko-Bau za 2,2 milijona cenejšo ponudbo kot AG/Kanowsky), se je škofiška občina informirala, kako v sosednji občini potekajo dela. Občinski sekretar Bilčovsa je tozadevno potrdil, da pri delu ni težav. Kljub vsemu pa je škofiška občina dobila še vse možne informacije o graški firmi - potrdilo štajerske zavarovalnice o številu nastav-Ijencev, potrdilo finančnega urada o davčni neoporečnosti, itd.
Občinski odbor je torej s 15 proti 4 glasovom (Bürger, Ojster, Hafner - vsi SP, in Rainer, Bürgerliste) sklenil, da dobi Öko-Bau nalog za gradnjo športnega centra, in sicer za vsoto 8,7 milijona šilingov. Ograjo okoli športnega igrišča pa bo predvidoma naredila domača firma Olikon.
MNENJA.. . MNENJA.. . MNENJA.. .
„Podjetje Öko-Bau po mojem mnenju ne more zagotoviti, da bo izvedlo razpisana dela. Zato naj bi se občina Škofiče odločila zato, da odda dela delovni skupnosti AG für Bauwesen/Kanowsky. Tu vemo, s kom imamo opravka."
Hannes Bürger,
podžupan SP
„Občina pravzaprav nima nobenega rizika, ker storitve ne plača vnaprej. Ker so nekateri govorili, da imamo opravka s firmo, ki ima za naslov le poštno omarico, smo dobili vse informacije o firmi sami. Ker pa je finančni urad potrdil davčno neoporečnost, ne vidim vzroka, zakaj Öko-Bau ne bi dobila delovnega naloga.”
Valentin Happe,
župan
„Podjetje Öko-Bau večine del ne naredi samo, in s ceno pritiska naša domača gradbeniška podjetja. Mislim, da ne moremo prevzeti odgovornosti, da taka firma uniči naša podjetja.”
Hannes Bürger, podžupan SP
„Občina ima jasen nalog, da odda dela podjetju, ki naredi najbolj ugodno ponudbo. Zato torej ne vem, čemu sploh služi ta razprava. Kot občina ne moremo kršiti zakonskih predpisov.”
Rudol Huainigg, FP
„V gradbeni stroki je danes običajno, da generalno podjetje odda določena dela drugim firmam. To je tudi pozitivno, ker specifična dela pač določena podjetja tudi lahko bolje opravijo.”
Inž. Herbert Brückler
„Ne vem, kdo od občinskih odbornikov bi lahko prevzel odgovornost, če bi dela ne oddali podjetju, ki je naredilo najbolj ugodno ponudbo. Vsekakor se športni center financira iz javnih sredstev. “
Josef Hafner, VP
Dvojezični krajevni napis v Bilnjovsu
Ker bilčovška občina doslej ni bila pripravljena Postaviti krajevnih napisov oziroma kažipotov, so Se nekateri odborniki Enotne liste odločili za sa-^oiniciativo. To verjetno tudi zato, ker je primer samoiniciative Tonija Krušica v Velinji vasi rodil sadove. Za vasi Bilnjovs, Brančo vas in Želuče s° Posamezni vaščani naročili dvojezične krajev-n® napise, katere so načrtovali postaviti minulo
soboto.
. dejansko so krajevni napis postavili le v Bil-nJovsu. V Branči vasi in v Želučah pa imajo table r®nutno še shranjene, ker je županja obljubila °očinskemu odborniku EL Matevžu Miškulnigu, a bo table v Branči vasi in v Želučah postavila °bčina še v tem letu. Vprašanje je, ali bo za to P°trebnih 100% podpisov vaščanov - tako kot na Moščenici.
Samoiniciativa je bila potrebna, da bo v Bilnjovsu dobili dvojezični krajevni napis.
FELLERSDORF
BILNJOVS
6
Iz naših občin
Besedo ima občinski odbornik
TONI MIKSCHE,
EL Hodiše
Sestav v občinskem svetu: župan: Walter Samonig (SP), SP 8 , VP 2, FP 3 , EL 1, B 'rgerliste 1
„Na občinski ravni žal ni
vidne dvojezičnosti!“
Ob 90-letnici SPD „Zvezda” v Hodišah se je izkazalo, da ima predstojništvo občine vsekakor pozitiven odnos do domačega slovenskega društva. Kakšna je bila konkretna podpora občine ob tem pomembnem jubileju?
Na vsak način je pozitivno, da hodiški župan Walter Samonig ob vsaki priliki jasno pove, da so Hodiše dvojezična občina. Ob 90-letnici našega društva pa smo dobili od občine konkretno le 10.000,- šilingov podpore. Če pa zračunam, koliko smo plačali ob naši jubilejni prireditvi davkov občini, potem vidimo, da je to bilo več, kot je znašala podpora našemu društvu. Na vsak način je občina od naše prireditve več profilirala, kot jo je to stalo.
Kakšen odnos imajo sicer odborniki večinskih strank do slovenske narodne skupnosti, če gre za narodnostno vprašanje?
Lepe besede so eno, drugo pa so konkretna dejanja. Vsekakor je slovenska kultura oziroma folklora v naši občini zaželena, če pa gre za politična vprašanja (npr. za dvojezični vrtec), pa je le malo pripravljenosti, da bi rešili taka vprašanja v smislu enakopravnosti občanov.
Koliko je dvojezičnost v Hodišah v javnem življenju še prisotna?
Žal moramo ugotoviti, da je slovenska beseda živa v naši občini le v posameznih zavednih družinah, v društvenem in v cerkvenem življenju. Na občinski ravni pa žal vidne dvojezičnosti ni, ker ni dvojezičnega personala. Želel bi si, da bi vsak občan imel možnost, da se pogovarja na občinskem uradu v svojem jeziku, tako kot je to običajno tudi na župnijskem uradu.
Hvala za pogovor.
SPD „Zvezda ” v Hodišah ob 90-letnici ni zbudilo pozornosti ie s številnimi zanimivimi prireditvami, ampak tudi z nalepkami na treh poštnih avtomobilih, ki so v Hosišah pet mesecev dnevno opozarjali tako domačine -kot tudi goste na prisotnost slovenske narodne skupnosti v občini.
Odprte luknje so zelo nevarne. Otroci podcenjujejo nevarnost in posledice so pogosto hude.
Kako je z varnostjo na kmetijah?
Vsako leto se ponesreči 9000 otrok
To visoko število nesreč je alarmni znak. Z zelo preprostimi varnostnimi ukrepi se da varnost za otroke na kmetijah znatno znižati, ugotavlja kmečka zavarovalnica.
Visoko število nesreč, ko so morali otroci po nezgodah na kmetijah v bolnico, je za kmečko zavarovalnico povod, da je sprožila akcijo „varnost otrok na kmetijah“. V nasprotju z drugimi gospodarskimi strokami sta na kmetijah delovno in stanovanjsko področje ena enota. V tem delovnem okolju rastejo kmečki otroci, za katere so na primer traktor in živali nekaj vsakdanjega in se jih zato ne bojijo. Z „otroško pametjo“ se približujejo vsemu in vse jemljejo v nekem smislu kot igranje.
V tem pa preži velika nevarnost. Medtem ko odrasli zelo natančno vedo za nevarnosti in jih lahko tudi ustrezno ocenjujejo, otroci prepogosto ne vedo za nevarnosti. Posledice so lahko usodne.
Eden teh primerov: 12-letni Andreas se je z bratom lovil. Medtem ko je njegov starejši brat še lahko skočil čez odprto luknjo, jo je mali Andreas spregledal in s hrbtenico padel na beton. Od tega trenutka naprej je Andreas prečno hrom. „Luknjo je vsak lahko od daleč videl,“ ali „navadno se otroci take luknje daleč izognejo,“ je bilo nato slišati od odraslih. Toda kaj je pri otrocih navadno? Nekaj desk in mali And-
Otroci se radi igrajo na traktorjih in strojih, ki pa za to niso primerni. Bolje enkrat trda beseda in zamera kot jok in stok po nezgodi.
reas bi se še danes lahko igral z bratom. To je seveda zelo drastičen primer, ki pa naj opozarja, kako velike so lahko posledice manjkajoče varnosti.
Kmečka zavarovalnica daje vsem kmetom v premislek tele ugotovitve:
1. otroci niso odrasli in pogosto reagirajo nelogično; 2. otroci reagirajo spontano in nepreračunlji-vo; 3. otroci so radovedni in radi odkrivajo, vse kar je prepovedano; 4. otroci zelo natančno opazujejo in oponašajo odrasle, še po-
sebej, če se ni treba držat' predpisov; 5. otroci potrebujejo pozitiven zgled za posnemanje; 6. otroci hitr° pozabljajo celo negativne stvari, ki se lahko ponovijo' 7. otroke je trebe z navdušenjem pridobiti za vprašanja glede varnost' na kmetijah in jih vključitiv tozadevne priprave; 8. enkrat opozoriti je premalo, vprašanja varnosti moraj0 biti v družini redno na dnevnem redu.
Stroji so izredno nevarP' za otroke. Vse prepogoste se zgodi, da je na primet sredi dvorišča postavljen traktor s kosilnico, mogoč6 celo z vklopljenim motoj' jem. V takih primerih ie prišlo že do mnogih nesreč, ker so odrasli poč; cenjevali nevarnost. Tud' napačno tolmačena ljubezen do otrok je eden glavnih vzrokov za nezgode; Ker so se pač otroci rad' igrali ravno tam, kjer so sami želeli, in jim to atej, mama ali dedej niso zabranil1, se je zgodila nesreča. N®; zavarovane stopnice, p0*1 in lestve so prav tako čist6 zgoraj pri vzrokih za nezgode otrok na kmetijah.
Podobnih nevarnosti f na kmetiji še veliko; odraslih pa je odvisno, f bodo prežale na otroke sč v prihodnje.
Silvo Kum«1
Iz naših občin
Pliberk
Na državni praznik, v
sredo, 26. oktobra, vabi občina Pliberk kot vsako leto upokojence na srečanje starejše	generacije.
Srečanja se je v preteklih letih udeležilo nad 300 upokojencev, katerim bodo tudi letos od 11.00 do 12.00 nudili kulturni program, nato Pa so vabljeni na kosilo. Na srečanje bo vozil tudi avtobus, tozadevne informacije Pa daje občinski urad.
V Božjem grobu so dokončali dela na ljudski šoli, ki je dobila novo kurjavo in telovadnico. Pouk štirih razredov ljudske šole, katero vodi ravnateljica Irene Žele, (e potekal leto dni v glavni šoli v Pliberku. Šolo v Božjem grobu bodo slavnostno odprli v soboto, 15. oktobra. Isti dan bo v Pliberku praznovala tudi Posojilnica Pliberk, katero so v poletnih mesecih prezidali 'n dozidali. Pred kratkim je zasijala v novi obliki in je zdaj od zunaj še bolj vabljiva.
Šmihel
Občina Bistrica bo 17. in 18. oktobra zbirala kosovne in trde odpadke. 22. oktobra pa občani lahko oddajajo nevarne odpadke. Podrobnejše informacije daje občina (tel. 04235/2257), natančne podatke pa je možno razbrati iz letakov.
Velike načrte ima šmi-helski farni svet. Farni dom naj bi dobil nova okna in alektrično ogrevanje. Tozadevne načrte kujejo farni svetniki že dolgo, danes pa je menda odprto le še vprašanje financiranja. Če jim bo uspelo zbrati dovolj denarja, bi se lahko dela lotili se pred zimo. Obiskovalci Prireditev jim bodo gotovo hvaležni.
Globasnica
Za obrtno cono Mala vas-Juenna je občina Globasnica nakupila 3 ha veliko zemljišče in ne kot zadnjič zapisano 30 ha. Ker hlaš tednik takrat ni dobil vabila na občinsko sejo, smo nenatančno informacijo hočeš-nočeš povzeli po tretjih.
Kmetje kompostirajo za 1/3 ceneje
Naših občin trenunto ne zaposluje le vprašanje kanalizacije, ampak tudi vprašanje biogenih odpadkov. Decentralne naprave, ki jih ponujajo kmetje, so menda cenejše.
Občine so bile prvotno po odredbi od 1.4. 1994 naprej obvezane, da skrbijo za ločevanje in odstranjevanje biogenih odpadkov. Občani so dobili na izbiro, ali bodo sami doma kompostirali ali pustili biogene odpadke odvažati. Toda kam? Ker občine tega vprašanja niso mogle rešiti od danes na jutri, jim je deželna vlada rok podaljšala.
Toda večina občin se tega vprašanja še ni resno lotila. Občina Št. Vid je v tem vprašanju vsem občinam spet korak naprej in želi prevzeti centralno kompostiranje za južno Koroško. Šent-vidčani s tem seveda želijo dobro zaslužiti. Velikovški Zeleni so dali primerjati stroške med centralnim kompostiranjem v Št. Vidu in de-centralnimi napravami, ki bi jih lahko ponujali kmetje na podeželju. Razlika je velika. Kmetje so za 1/3 cenejši.
Po prvih razpravah v občinskih sobah je bilo v tem vprašanju v bistvu v večini občin jasno, da se bo treba odločiti za najcenejšo varianto. Tudi kmetje kažejo veliko zanimanja in pripravljenosti. Tudi prebivalstvo bi se z domačo rešitvijo gotovo lahko bolje identificiralo in zvišalo občutek soodgovornosti. Krajše transportne poti pa so pri tej varianti gotovo tudi v interesu zaščite narave.
Zelo inovativni kmetje so šli celo korak naprej. Tako na primer kmet Ludwig Müller v Gorčicah pri Velikovcu izkorišča z bioplins-ko tehniko gnoj za pridobivanje energije. Pri tej varianti je gnoj v zaprtem prostoru, kjer nastaja vročina, iz katere pridobiva kmet
energijo, s katero ogreva svojo hišo in pridobiva celo električni tok za kmetijo. Za take projekte so predvidene podpore s strani deželne vlade. Š tem so seveda tudi znatno znižani investicijski stroški.
Silvo Kumer
Kreise incl. Steuern,
400 Haushalte pro Jahr
Kompostierung:
Platz:
Sammlung:
toxikologische Untersuchungen: Aussortierung von Fremdstoffen:|
(2% vom Ausgangs material)
3 Tonnenx$2.013,-+Š ISO,-Nicht verwertbare Fraktionen:
(5% vom Ausgangsmaterial)
7,2 Tonnen xS 1.210.- + S432,-
Gcsamtkosten pro Jahr:
Kosten pro Haushalt und Jahr:
Landwirte
81.504,-
80.000,-
121,968,-
12.000,-
6.219,-
9.144,-
310.835,-
St. Veit
147.312,-
0,-
313.500,-*
0,-
0,-
0,-
460.812,-
Die Berechnung wurde aufgrund vorliegender Angebote bei der Stadlgcmeinde Völkermarkt, PrcisauskUnrte bei Bnlsorgungsbetrieben und allgemein gültiger statistischer Daten vorgenommen. * Durchschnittspreis der beiden besten eingegangenen Angebote mit Reinigung der Behälter
Primerjava med centralno kompostirno napravo v Št. Vidu in decen-tralnimi na podeželju je jasna. Domači kmetje bi lahko kompostirali za 1/3 ceneje.
Pohvale vredne samoiniciative
Stika spodaj: Na pobudo mag. Alenke in dr. Mihija Weber je bitčovška občina v Žeiučah financirala ograjo okoli zabojnikov za smeti. Lepa lesena konstrukcija, katero je izdelal akademski kipar Thomas Hoke, obenem služi možnosti za plakatiranje. Želeti bi bilo, da bi to idejo posneli tudi še v drugih vaseh.
Stika levo: Posojilnica-Bank Borovlje je dala za rožanske vasi na razpolago dvojezične table, s katerimi prispeva k varnosti otrok v vaških območjih.
8
Rož — Podjuna — Zilja
ČESTITAMO
Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Janezu Smrečniku iz Globasnice, Marici Rudolf iz Konovec, Tereziji Jernej iz Čergovič, Francu Schlies-serju iz Smarjete pri Pliberku, Kristijanu Paušetu iz Dobrle vasi ter Tereziji Kerbitz iz Vogrč in Adolfu Steinbuchu iz Doba pri Pliberku, ki slavita 80. rojstni dan. Člani društva upokojencev Pliberk vsem slavljencem prisrčno čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
V	Rinkolah pri Pliberku je pred nedavnim praznovala rojstni dan Justina Perč. Ob tem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta!
V	Selah na Borovnici je obhajal osebni praznik Hanza Roblek. Ob tem osebnem prazniku mu iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružuje EL.
Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Ivanki Karl iz Belovč, Stanku Polzerju iz Št. Primoža in Tomažu Uraku iz Nagelč. Ostali člani slavljencem iskreno čestitajo ter želijo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitkam se pridružuje NT.
Osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig iz Čelovca je obhajal rojstni dan. Iskreno čestitamo ter mu želimo vse lepo in dobro, zlasti trdnega zdravja in tihe osebne sreče. Čestitkam Našega tednika se pridružuje predsedstvo NSKS ter vsi kolegi in kolegice 3. nadstropja Ulice 10. oktobra.
Naslednje voščilo je namenjeno Fridi Marketz, ki je obhajala rojstni dan. Vse najboljše in tudi v prihodnje vse lepo in dobro!
55. rojstni dan in god obhaja Franci Pasterk iz Železne Kaple. Ob tem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja!
V Selah obhajajo osebna slavja Maks Oraže, po domače Vi-
Volksgruppen
regional
“■“■“Wir sehen Sinn und Ziel europäischer Einheit in einer Gemeinschaft, die der Vielfalt der Völker und der Vielfalt der Regionen gerecht wird.
vielfältig
““""Wir bekennen uns zu einer weltweiten menschenrechtlichen Grundeinstellung und zum rechtlichen wie auch zum ethnischen Pluralismus.
demokratisch
""■Wir fordern die Durchsetzbarkeit der individuellen Grund- und Freiheitsrechte, aber auch der kollektiven Minderheiten- und Volksgruppenrechte über den Europäischen Gerichtshof.
Liberales Forum
Parlamentsklub 0222/40 110/7000
sočnik, Hilda Čertov na Borovnici in Karl Podgornik v Pari. Vsem slavljencem iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro!
Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Mici Kaltenbacher iz Spodnjih Gorič in Mici Grundböck iz Podrožce. Vsi ostali člani kličejo slavljenkama še na mnoga zdrava in srečna leta. Čestitkam društva upokojencev se pridružuje NT.
Na Rudi je pred nedavnim obhajal rojstni dan prof. Pepej Strutz. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče!
V Dobrovi pri Dobrli vasi je v torek slavil osebni praznik Karl Pogatschnig. Iskreno čestitamo ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači.
Jubilejno obletnico življenja je slavila Elfrida Bradač iz Zgornje vesce pri Bilčovsu. Ob tem oseb-
nem jubileju prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta!
V Kajzazah pri Bilčovsu je praznovala 30. pomlad Rezi Kolter. Vsi domači ji iz srca čestitajo ter želijo še najmanj dvakrat toliko let. Čestitkam se pridružuje NT.
Rojstni dan in god je praznoval Franc Wrolich iz Šmihela. Ob dvojnem prazniku mu čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači.
60. obletnico življenja slavi Tomi Ogris. pd. Kopeinikov iz Sel. Tudi njemu veljajo naše iskrene čestitke! Čestitke pa veljajo tudi njegovi sestri Marici, ki je obhajala osebni praznik. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači.
In še enemu slavljencu čestitamo za 60. rojstni dan, namreč Mini Kogoj iz Lobnika. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in mnogo osebnega zadovoljstva!
—
Čas za počitek je sicer redek, toda potreben. Šolski sestri s. Kornelija (levo) in s. Serafi na ga uživata v naravi.
Kongregacija šolskih sester obhaja 125-letnico
Pred 125 leti, natančno 13. septembra 1869, se je ustanovila Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, ki se je takrat ločila od eggenberških šolskih sester. Načelo kongregacije, vzgoja (ženske) mladine in oskrba bolnikov, je ostalo skoza vsa leta nedotakljivo ter se vzorno in nesebično izvršuje še danes. Za nas oz. za našo narodno življenje pa ima Kongregacija šolskih sester (koroške province) še poseben pomen ter dragocene zasluge. Bodisi v Št. Petru, v Št. Rupertu ali pred leti tudi v dekliškem domu Mohorjeve, povsod se šolske sestre trudijo za narodno zavedno in versko vzgojo naše ženske mladine. Trenutno obsega koroška provinca še nad 40 sester (v Št. Petru pri Št. Jakobu, v Št. Rupertu v Velikovcu, v Pliberku, v Celovcu in v Podgorjah - dom Čari-tas), žal pa postaja vedno manjša. Zato koroška provinca šolskih sester še posebej skrbi in se trudi za naraščaj ter vabi vsakogar k sodelovanju v prid mladine in slovenskega naroda.
Šolskim sestram, ki se z idealizmom in brezplačno žrtvujejo v prid naroda in vere, ob tem visokem jubileju prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje mnogo veselja in razumevanja pri odgovornem delu z mladino in bolniki!
Plačani oglas
9
5b?!»™-_______________Rož — Podjuna — Zilja
Klavzura SRD „Jepa-Baško jezero“
Bo Franc Aichholzer dobil spominsko ploščo?
Kako razlagati pojem „kultura“ v vsej njegovi vsebinski obsežnosti, to je bilo le eno od številnih vprašanj, ki so spremljala klavzuro razširjenega odbora SRD „Jepa-Baš-ko jezero“, ki je bila 1. oktobra v farovžu na Pečnici.
To srečanje, ki je že po časovnem okviru kazalo, da bo nekoliko drugačno od poprej-sniih, sta sestavljali dve težišči. Prvo je bilo referat in razprava o vlogi kulture nas-Ploh, drugo pa konkretna kulturna dejavnost ob projektih in načrtih društva.
V svojem uvodnem referatu P°d naslovom „Kultura kot pot k Polni uresničitvi človeka“ se l® vodja DPU dr. Jože Mar-ketz ukvarjal z naslednjimi ''Prašanji: čemu kultura?, od-k°d kultura? in kako razlagati P°jem „kultura“?. Med drugim [6 referent dejal, da „nas le kultura vodi do večje človeč-n°sti“ in da nam le simbioza tradicije in zahtev sedanjega casa zagotavlja izvirno in Pristno kulturo. Nadalje je s°očil navzoče s širšim poj-nrovanjem kulture, kakor smo 9.a navajeni. Torej ne zlasti z V|dika narodne kulture, mar-Več kot stalnica, ki „nas uči,
kako si urediti dobro življenje“.
V razpravi, ki je sledila referatu, je posebno odjeknila izjava udeleženca, ki je izrazil potrebo po več srčne kulture med Slovenci samimi in to predvsem ob primeru manjkajoče skupnosti.
Po kratkem odmoru se je odbor ukvarjal s projektom „Franc Aichholzer“. Tukaj gre za vidno osebnost kulturnega življenja iz okolice Baškega jezera. Franc Aichholzer, ki je bil učitelj v Ločah, si je pridobil velike zasluge še posebej kot soustanovitelj društva „Jepa-Baško jezero“ in kot ustanovitelj „Mladega roda“. Njemu v spomin je hotelo društvo poimenovati trg v bližini njegovega doma. Ker pa je to občina zavrnila, je odbor sklenil postaviti spominsko ploščo, v upanju, da se bodo ob tem predlogu pristojni na občinski ravni odtresli ozkosrčnosti in ravnali v času bolj
primernem odprtem, kulturo soseda upoštevajočem evropskem duhu.
Nadalje so udeleženci klavzure sklenili, da bodo društveni časopis „Jepa“ prejeli vsi občani kot izraz žive kulturne dejavnosti in kot povezujoči člen med obema kulturama.
Sledilo je načrtovanje naslednjega delovnega leta, pri čemer gre omeniti že kar naslednjo prireditev društva, ki bo 22. oktobra 1994, ob 19.30, v hotelu „Mittagskogel-Jepa“ pri Borovcu. Na sporedu bo literarno branje, ki ga bosta oblikovala Slovencem znana Jani Oswald in Bernhard C. Bün-ker, pisatelj, ki piše v nemškem narečju.
Tako lahko zaključno rečemo, da je klavzura nudila nove vsebine in prijeme, ki bodo lahko dajali impulze za nadaljnje delovanje.
s. t.
PECELJ-MOHLIČE
V
Serjakovemu očetu v slovo
Njegov rojstni kraj je bil Gluhi les, njegov rojstni dom Pri Harižu. Leta 1937 pa mu je postal kraj Pecelj pri Moh-Ücah druga domovina, Šerja-kova domačija drugi dom. V Ponedeljek, 26. septembra, 9a je v 88. življenjskem letu za vedno zapustil: Vsemogočni ga je odpoklical k sebi, da bi mu izročil večno plačilo za vsa dobra dela, katerih so bili deležni zlasti njegova družina, domača fara, njegovi sosedje in znanci.
Franc Wutej je bil kmet z dušo in telesom. Ko smo ga
za njegovo 85-letnico vprašali, kaj so njegovi konjički, nam je odgovoril: „Polje in gozd.“
Franc Wutej pa je bil tudi veliki narodnjak. Kot brat Rada Wuteja, legendarnega urednika predvojnega časnika „Koroški Slovenec“, je bil zavzet član igralske skupine SPD „Danica“. Bil pa je tudi do konca svojega življenja
zvest bralec Našega tednika, ki mu je bil zelo všeč, pa čeprav si je želel še več domačih novic.
Pogreb Šerjakovega očeta je bil v sredo, 28. septembra, v Mohličah. Domači župnik Valentin Gotthardt se ga je v ganljivih besedah spomnil kot farana, ki je z vsem srcem skrbel za družino in domačo cerkev. Saj je bil mdr. dolgo let mohliški mežnar in cerkveni ključar. Zadnjo željo pa so mu izpolnili tudi cerkveni pevci pod vodstvom Štefke Rotim: zapeli so mu stare slovenske pesmi, ki jih je rajni še posebej ljubil.
Naj se Šerjakov oče mirno odpočijejo v domači zemlji! Žalujočim sorodnikom velja naše iskreno sožalje.
-Kuj-
PODLIBIC
t Johann Kurnik
Slovo od zglednega družinskega očeta
Smrt pride pogosto nepričakovano in neusmiljeno in iztrga človeka iz sredine družinskega in delovnega življenja. Še tembolj žalostno je, če je to družinski oče, ki je bil zgled domačim in znancem. Ta usoda je pred
kratim doletela družino Kurnik v Podli-biču. Oče Johann Kurnik, star komaj 44 let, je povsem nepričakovano, od danes na jutri, dobil zdravstvene težave in je umrl, še preden je prišla zdravniška pomoč. Johann Kurnik si je z ženo Katico zgradil lepo in ugledno kleparsko podjetje v Pliberku, katero je vodil zgledno in dosledno. Prav tako zgledno je bilo družinsko življenje v Kurnikovi družini, za katero si je rajni vzel kljub poklicni obremenjenosti veliko časa. Družina mu je bila vredna več ko vse drugo, svoje tri otroke je srčno ljubil. Prav zaradi tega so znanci še posebej občudovali in cenili rajnega. K zadnjemu počitku so položili Johanna Kurnika na pokopališču v Šmihelu, kamor je rajnega pospremila ogromna množiča ljudi. Pogrebne obrede pa je opravil dekan msgr. Kristo Sri-enc ob asistenci mag. Ivana Olipa in Janeza Tratarja. Žalujoči ženi in otrokom velja naše iskreno sožalje.
CIRKOVCE
Franca Nachbarja ni več med nami
V nedeljo, 2. oktobra 1994, je v hudi prometni nesreči pri Dobu izgubil življenje Franc Nachbar, pd. Jop iz Čirkovč. Rajni je bil po vsej občini znan kmet, ki je tudi na vasi užival ugled in spoštovanje, ker je bil vedno zelo vesele in sproščene narave in je imel za vsakogar prijazno besedo. Kot najstarejši sin Jopove družine je prevzel kmetijo v Čirkovčah in je s svojo ženo Antonijo vsa leta podjetno kmetoval. Rodilo se jima je troje otrok, Pepej, Plerbert in Irena, ki so vsi srečno poročeni. Tudi troje vnukov je že razveseljevalo srce dedeja, od katerega so se morali domači in velika množica znancev za vedno posloviti preteklo sredo, ko so pokojnika v Nonči vasi položili k zadnjemu počitku. Pogrebne obrede je opravil mestni župnik mag. Ivan Olip. Ženi, otrokom in drugim družinskim članom naše iskreno sožalje. Naj mu bo domača zemlja lahka!
Silvo Kumer
Državnozborske volitve 1994
petek,
Z^ilktober 1994
Državnozborske volitve 1994
Državnozborske volitve 1994: Ki obljubljajo stranke Slovencem?
Opomba uredništva: Ker smo prejeli odgovore v zadnjem trenutku, tako, da nam ni bilo možno jih prevesti v slovenščino, objavljamo anketo v nemščini.
Pripravi! Janko Kulmesch
Dr. Erhard BUSEK, predsednik
Avstrijske ljudske stranke
O Für mich stellt sich in diesem Zusammenhang die Frage, wie ich auf diesen verschiedenen staatlichen und zunehmend überstaatlichen Ebenen überhaupt noch im Vollsinn Bürger sein kann. Wie kann ich als Einzelner meine politische Mitbestim-mungs- und Gestaltungsrechte ausüben? Wenn die „öffentliche Sache“ die Sache jedes Einzelnen ist - und auf diesem Grundsatz bestehe ich - muß sich der Bürger auf jeder Ebene auch in seine eigenen Angelegenheiten einmischen können. Das ist eine Kardinalfrage der zukünftigen demokratischen Entwicklung. Mit der Frage der Mitsprache und Mitgestaltung ist ganz wesentlich auch die Frage der heimatlichen Geborgenheit, der geistigen Orientierung und der moralischen Bindungen an eine bestimmte Lebenswelt verbunden. Diese heimatliche Geborgenheit ist, und darauf habe ich in diesem Jahr schon oft hingewiesen, nicht nur ein subjektives Bedürfnis des einzelnen Menschen. Sie ist eine notwendige Bestandsgarantie für die Gesellschaft, denn ohne diese geistige Zuordnung, emotionale Hinwendung und moralische Bindung ihrer Mitglieder kann eine Gesellschaft nicht bestehen. Das Wort Heimat mag zwar altmodisch und mißverständlich sein, weil es oftmals mißbraucht wurde. Heimat ist aber der legitime Lebensanspruch jedes Menschen und ist Voraussetzung jeder funktionierenden Gesellschaft.
sehen nach der Anerkennung des Wertes und seiner Würde ist. Das Wissen um die persönliche Würde und den Wert des Daseins ist Teil unseres menschlichen Selbstverständnisses. Ich möchte daran erinnern, daß eine politische Ordnung, in der das Selbstwertgefühl und der Stolz der Menschen verletzt wird, langfristig nicht überlebensfähig ist. Das Bewußtsein von Selbstwert und die Sehnsucht nach Anerkennung ist für mich das Kontinuum in der universalen Menschheitsgeschichte.
© In den nächsten vier Jahren möchte ich mit der ÖVP dazu beitragen, daß der Beitrag der Kärntner Slowenen zur kulturellen Vielfalt Österreichs von Seiten der staatlichen Verantwortungsträger verstärkt beachtet und in den politischen Entscheidungen berücksichtigt wird. Ich werde daher darauf achten, daß die wirtschaftspolitischen Gespräche zwischen der Bundesregierung und dem Land Kärnten stets auch die wirtschaftliche Förderung der zweisprachigen Landesregion berücksichtigen. Weiters soll durch eine entsprechende Dotierung der Volksgruppenförderung erreicht werden, daß die kulturellen Aktivitäten, der Spracherwerb und die Sprachan-wendung ganz im Sinne dessen, was ich oben mit meinen Überlegungen zum Thema Heimat angedeutet habe, ausgebaut werden können.
© Mir persönlich geht es darum, daß jede Volksgruppe auch tatsächlich ihre Anerkennung findet. Denn Heimat ist für mich erst dort, wo jemand seine Anerkennung findet. Kultur und Geschichte als der Rahmen, in dem sich diese Anerkennung realisiert, lassen sich nicht allein auf den ewigen Kampf gegensätzlicher Interessen zurückzuführen. Wir müssen erkennen, daß die eigentlich treibende Kraft hinter der Geschichte die Sehnsucht des Men-
samen Wunsch der Kärntner Slowenen entspricht und eine Durchführung ohne Überprüfung der Zugehörigkeit zur Volksgruppe gesichert ist.
0 Ich befürworte eine gemeinsame und starke Vertretung der Kärntner Slowenen, weil ich mir davon ein deutliches Lebenszeichen gegen-über den Landesund Bundespolitikem erwarte. Ob dies in der Form eines Volksgruppenparlamentes (Bekenntniszwang) oder durch ein eigenes Volksgruppenmandat im Kärntner Landtag erfolgen könnte, sollten die Kärntner Slowenen gemeinsam klären und dann dem Kärntner Landtag vorschlagen. Jedenfalls werde ich meinen Kärntner Freunden von der ÖVP nachdrücklich vorschlagen, ein Volksgruppen-Direktmandat einzurichten, wenn es dem gemein-
© In den Möglichkeiten a) und b) sehe ich keinen Widerspruch. Ich glaube, daß der ORF als öffentlich-rechtliches Medium zur Auffindung und Stärkung des regionalen Heimatbewußtseins sein volks-
grup-
penspe-
zifisches
Pro-
Dr. Friedhelm FRISCHENSCHLAGER, predsednik kluba Liberalni forum
(odgovarja v imenu predsednice LF dr. Heide Schmidt)
eigenen Land richten können, durch aktive Maßnahmen zu bekämpfen. Darüber hinaus sind die Volksgruppenrechte sukzessive auszubauen.
muß allerdings landesgesetzlich vorgenommen werden.
gramm ausbauen sollte. Aus der internationalen Beobachtung heraus weiß ich aber auch, daß gerade privat organisierte kleine Fernseh- und Rundfunkstationen einen wesentlichen Beitrag dazu leisten, die kulturellen und politischen Belange für die betroffenen Menschen einer Region zu stärken. Es liegt aber im Wesen privater Fernseh-und Rundfunkanstalten, daß sie auf Initiative privater Interessen Zustandekommen und ohne staatliche Mittel auskommen müssen - ansonsten wären sie eben nicht mehr privat.
O Die Volkszählung 1991 hat erfreulicherweise gezeigt, daß sich wieder mehr Menschen zu ihrer Volksgruppe bekennen als zehn Jahre zuvor. Dies deutet auf ein gestärktes Selbstbewußtein der ethnischen Minderheiten in Österreich hin, was auch auf die Kärntner Slowenen zutrifft. Dennoch müssen wir alle ständig wachsam sein, damit die kulturelle und sprachliche Substanz sowie die Pluralität der verschiedenen Volksgruppen in Österreich gewahrt bleiben. Die Aufgabe der Politik ist es nun, die allerorts aufkeimenden und geschürten Ängste gegen alles Fremde, die sich letztlich immer auch gegen Minderheiten im
© Es erscheint mir wesentlich, daß Volksgruppenrechte als kollektive Menschenrechte anerkannt werden. Wir streben daher eine europäische Verankerung dieser Volksgruppenrechte in einem noch zu schaffenden Grundrechtskatalog der Europäischen Union an.
Was die innerösterreichische Absicherung der Volksgruppenrechte anlangt, so sind wir der Auffassung, daß alle völkerrechtlichen Verpflichtungen, die sich aus Artikel 7 des Staatsvertrages von 1955 gegenüber den Volksgruppen ergeben, auch in innerstaatliches Verfassungsrecht überzuführen sind, um den noch immer nicht vollständig umgesetzten Rechten zum Durchbruch zu verhelfen.
© Wir werden uns vor allem dafür einsetzen, daß die Schwierigkeiten hinsichtlich der Verwendung des Slowenischen als Amtssprache, z. B. im Bildungswesen und bei topographischen Aufschriften, berücksichtigt werden.
© Vergleicht man die Minderhei-ten-Programme des ORF zum Beispiel mit jenen in Deutschland, so besteht bei uns noch ein großer Nachholbedarf. Gerade eine öffentlich-rechtliche Anstalt, die auf hohe Einschaltquoten nicht so viel Rücksicht nehmen muß wie Privatsender, hätte die Pflicht, die Sendeplätze für Volksgruppen auszubauen. Es sollten vor allem die regionalen Programme („Sendefenster“) ausgebaut und mehr Programme in slowenischer Sprache angebo-ten werden. Für ein eigenes ganztägiges Radioprogramm bietet sich eine privatrechtliche Basis an. Als grundsätzliche Gegner des ORF-Monopols würden wir jede diesbezügliche Initiative begrüßen und unterstützen. Auch eine staatlichen Förderung würden wir uns nicht verschließen, wenn ein solches Radioprojekt auf einer professionellen Planung aufbaut.
0 Wir werden uns im Parlament generell dafür einsetzen, daß das Volksgruppenmandat für alle Volksgruppen in Österreich verfassungsrechtlich verankert wird. Die entsprechende Änderung der Kärntner Landtagswahlordnung
@ Wir sind für eine Erhöhung, wenn sie an jeweils konkrete Projekte zur Förderung der Volksgruppen gebunden wird. Für den Ausbau des zweisprachigen Schul- und Bildungswesens sowie für Kulturveranstaltungen wird eine Erhöhung des Budgets sicher notwendig sein. Wir werden uns jedenfalls in der nächsten Legislaturperiode dafür einsetzen.
VPRAŠANJA
^ Kärntner Landtag? Wenn ja, 6|che konkrete Unterstützung
@ Wie auch in den letzten vier Jahren werden wir das Volks-gruppen-Budget erhöhen, um die Förderung der vielfältigen Vereins- und Kul-turaktivitäten der Kärntner Slowenen zu unterstützen. Ich werde wie bisher im Rahmen der Budgetgespräche der Bundesregierung und des Parlamentes an sehr zentraler Stelle initiativ werden, um Österreichs Anerkennung gegenüber seinen Volksgruppen auch budgetär zu dokumentieren. Die Kärntner Slowenen wissen, daß mir das ein Herzensanliegen ist!
O Die Welt als Dorf - weltugn die slowenische Volksspannende TelekommunikativuPPe von Ihnen erwarten?
- die Großen schlucken n. ^^rntnar Kleinen. ^ !>=J 2“ >s=he„ sich ein ganztigl^s n mu-9 h aCo c o	n ft L v id n Hh / ^'0 Pr 0 9r a m m und erweiterte
■hß lC wd ?s®r ^ukunftsvisionT\/.5encjuan jn jhrer Mutter. ,hren Weiterbestands,ehern ,prache gU| ^ djesbezüg|jch
© Was werden Sie persönli^ emer Lösung kommen dazu beitragen?	irn Rahmen des ORF?
© Was will Ihre Partei in	privatrechtlicher Basis
nächsten Nationalrats-PerioL. finanzieller Unterstützung
für die Kärntner Slowenen W l6ns der Bundesregierung?
kret unternehmen?	§ o .. .	.
^ ^oll das Volksgruppen-Bud-
Mag. Marijana GRANDITS, državnozborska poslanka Zelenih (v soglasju z dr. Madeleine Petrovič)
0 Befürworten Sie ein ge5^! der Bundesregierung er-
lich garantiertes, von	— ..v.,...	-----
Kärntner Slowenen direkt r6 in der kommenden Legis
dhöht
werden? Wenn ja, werden
wähltes Volksgruppen-Man1 ‘urperiode initiativ werden?
O Ich sehe auch für die Zukunft eine wesentliche Aufgabe der sprachlichen Minderheiten, die kulturelle und sprachliche Vielfalt zu garantieren. Außerdem besteht gerade in der heutigen Zeit der sogenannten „Einheitskultur“ bei den Menschen ein großes Bedürfnis nach Individualität und Identität. Menschen suchen heute Mehrfach-identitäten und auch hier ist die Tatsache, daß man mehreren Kulturen und Sprachen angehören kann, eine Bereicherung für den Einzelnen und die Gesellschaft. Natürlich müssen dafür Voraussetzungen geschaffen werden - beispielsweise eine
großzügige Förderung kultureller und medienpolitischer Einrichtungen in 2-sprachigen Gebieten, alle gesetzlichen Grundlagen, die für ein positives Zusammenleben von Kulturen notwendig sind und ein positives gesellschaftliches Klima, das durch Bildungs- und Informationsmaßnahmen gefördert werden können.
Hauptschule, des Anmeldeprinzips, der sprachlichen, pädagogischen und didaktischen Ausbildung der Lehrkräfte. Rechtliche Absicherung, daß Schulinspektoren und Schuldirektoren im zweisprachigen Gebiet grundsätzlich zweisprachig zu sein haben.
© Ich werde mich auf allen Ebenen bemühen, die oben genannten Maßnahmen durchzusetzen und umzusetzen.
Gerichtssprache:	Gerichtsspra-
che an den Bezirksgrichten Ge-lovec, Beljak und Velikovec; ein Gutachten zu dieser Frage wurde bereits beim Znanstveni institut in Auftrag gegeben.
© Minderheitenschuloesetz: Festlegung der Kompetenzen im Minderheitenschulwesen (Art. 14 BVG), Änderung der verfassungswidrigen Bestimmungen, insbesondere der unbefriedigenden Regelungen in der Frage der 4. Klasse Volksschule, der
Ortstafelfraae:	Anpassung der
Ortstafelregelung zumindest an alle Orte, in denen Anspruch auf zweisprachigen Schulunterricht besteht. Konsequente Durchführung der Zweisprachigkeit in allen Bereichen, vom Telephon-(Dalje na strani 12)



2-------------Državnozborske volitve 1994
Državnozborske volitve 1994 °veSnkanS,zk>
buch bis zum Ortsnamen im Gemeindestempel. Zweisprachige Formulare, amtliche Vordrucke und Verlautbarungen im gesamten zweisprachigen Gebiet.
0 Grundsätzlich sind wir für jede politische Vertretung von Minderheiten auf allen Ebenen. Dafür gibt es verschiedene Modelle in Europa, die man sehr ausführlich und sachlich diskutieren sollte. Wichtig ist es, daß die gesamte Minderheit hinter einem derartigen Vorschlag steht, sodaß sich bei einem Modell auch alle vertreten fühlen. Außerdem darf die Lösung nicht zur Isolation und Ghettoisierung führen, sondern soll dem Zusammenleben der verschiedenen Gruppen dienlich und förderlich sein.
Dr. Jörg HAIDER, predsednik FPÖ
0 Der Weiterbestand von Volksgruppen in der modernen Kommunikationsgesellschaft kann wohl nur über den Erhalt der kulturellen Identität erfolgen. Wichtigster Bestandteil dafür ist die Kulturtechnik „Sprache“. Für verantwortungsbewußte Menschen gilt es daher, alles zu unternehmen, um Sprache zu erhalten, zu fördern und ihre Schönheit und Bedeutung weiterzuvermitteln.
© Ich verspreche nichts, was ich nicht einhalten kann! Daher werde ich in Zkunft - wie auch bisher - jene Probleme aufgreifen, die die Volksgruppe und die Mehrheitsbevölkerung an mich heranträgt und versuchen zu helfen oder vermittelnd zu wirken. Da ich selbst im sogenannten Grenzland wohne, kenne ich die Probleme der dort ansässigen Bevölkerung. Ich werde mich daher weiterhin verstärkt bemühen, ein offenes Haus für die Kärntner Slowenen zu haben. Neben den in den anderen Fragen angesprochenen Detailproblemen werde ich mich dafür einsetzen, daß das Verhältnis zwischen Österreich und Slowenien noch besser wird als es schon ist und ovr allem die Frage der deutschen Volksgruppe in Slowenien gelöst wird, weil ich der Überzeugung bin, daß dies sicher auch indirekt für die Kärntner Slowenen von Vorteil sein wird. Gerade in dieser Frage hat die slowenische Volksgruppe in Kärnten viel zur Verbeserung der gegenseitigen Beziehungen beigetragen, wofür ich ihr an dieser Stelle meinen
© Eine Lösung für ein ganztägiges Radioprogramm kann prinzipiell im Rahmen des ORF oder auf privatrechtlicher Basis mit finanzieller Unterstützung seitens der Bundesregierung erfolgen. Allerdings darf bei der zweiten Variante der ORF nicht aus seiner Verpflichtung entlassen werden, trotzdem Radiopgramm und TV-Sendungen in slowenischer Sprache zu senden. Daher sollte man bestrebt sein.
© Selbstverständlich fürs Erste zumindest auf S 100 Mio. Die GRÜNEN werden in der kommenden Legislaturperiode dementsprechende Anträge einbrin-gen und Lobby-Arbeit für eine Erhöhung des Budgets betreiben.
besonderen Dank aussprechen möchte.
© Ich bin der Ansicht, daß es prinzipiell notwendig sein wird, eine Emanzipation der Volksgruppe werg von den Parteien (Repräsentationsmodell) hin zu einer eigenständigen Vertretung -auch im politischen Sinn - kommen muß. So wie ich auf der gesamtstaatlichen Ebene eine Loslösung vom Einfluß der Parteien für alle Bevölkerungsgrupen anstrebe, gilt dies sicher auch für die Volksgruppe.
0 Wie ich bereits mehrmals Angehörigen der slowenischen Volksgruppen gegenüber erklärt habe, bin ich der Ansicht, daß es zu einer öffentlich-rechtlichen Vertretung in Form eines „Volks-gruppen-Rates“ kommen sollte, den die Mitglieder der Volksgruppe in geheimer Abstimmung wählen. Das vom Rat der Kärnter Slowenen ausgearbeitete Modell scheint mir daher in den Grundzügen schlüssig und hat insoweit auch meine Unterstützung. Daß aus diesem Volksgruppenrat auch ein Vertreter in den Kärntner Landtag entsandt werden könnte (ähnlich dem Modell in Slowenien), erscheint mir durchaus durchführbar. Ich habe diesbezüglich immer wieder meine Gesprächsbereitschaft und Unterstützung erklärt und auch schon einige Male mit Vertretern der Volksgruppe darüber gesprochen.
© Die bereits in den anderen Fragen angesprochenen Phänomene machen es sicher notwendig, den Erhalt der kulturellen Identität durch Radio- und Fernseh-
O Es stimmt, daß es durch die rasante Entwicklung der Telekommunikation, durch die Vernetzung von Fernsehen, Computern und Telefon zwar zu Konzentrationsprozessen auf oberer Ebene im Weltmaßstab kommt, doch gleichzeitig öffnen sich durch die neuen technischen Möglichkeiten auch Nischen für kleine Gruppen, Interessenten und Konsumenten. Der Trend geht international zu Spartenprogrammen und Special-Interest-Sendungen. In diesem Umfeld sehe ich neue Möglichkeiten und mehr Spielraum auch für ethnische Gruppen.
© Ich werde mich dafür einsetzen, daß die Bedeutung der slowenischen Sprache als Kommunikationsmittel in de Öffentlichkeit auch unter den Bedingungen der neuen Telekommunikation erhalten bleibt.
© Die SPÖ wird sich darum bemühen, daß sowohl auf Bundes- wie auch auf Landesebene den Beschlüssen der Volksgruppenbeiräte das nötige Gehör verschafft wird. Auch sollen die Volksgruppenbeiräte bzw. deren Vertreter stärker als bisher mit den gesetzgebenden Körperschaften unmittelbar in Kontakt treten.
0 Ich meine, daß vorerst die bereits bestehenden Einrichtungen ausgebaut und verbessert werden müßten. Deshalb soll die Wirkung der Volksgruppenbeiräte, die sich als Institution sehr be-
sendungen in der eigenen Muttersprache zu gewährleisten. Ob es dabei zu einem ganztägigen Radiopgramm in slowenischer Sprache in Kärnten kommen wird, kann ich nicht mit Sicherheit bejahen. Interessant erscheint mir aber ein österreichweiter Volksgruppen-Sender auf öffentlich-rechtlicher Basis, der wie etwa Blue Danube radio ganztägig in den Sprachen der Volksgruppen sendet. Dies scheint eine ökonomisch tragbare Lösung zu sein, auch wenn dies selbstverständlich nicht die ehesten gewünschte Variante ist. Der Ausbau von slowenischen TV-Sendungen liegt alleine in der Verantwortung des ORF, wobei ich mich sicher für die Erweiterung einsetzen werde. Im Bereich des Privatradios sind meines Wissens nach die Verhandlungen derart verlaufen, daß Vertreter der slowenischen Volksgruppe an einem solchen beiteiligt sein
währt haben, weiter erhöht werden. Damit schließe ich grundsätzlich andere Wege bzw. Entwicklungen nicht aus, doch bedürften Vorschläge, die grundsätzliche Fragen des Wahlrechts berühren, einer besonders sorgfältigen Prüfung. Im übrigen scheint es mir vor allem wichtig, daß die Abgeordneten noch besser über die Wünsche der Volksgruppe informiert werden und die Anliegen der Volksgruppe zu den ihren machen. Eine solche Informationsarbeit kann auch durch den Volksgruppenbeirat geleistet werden, der für ein breites Spektrum der Volksgruppe repräsentativ ist.
© Ich weiß um die Wünsche, was den ORF angeht. Ich gebe jedoch zu bedenken, daß ein ganztägiges Radioprogramm in Slowenisch dem ORF enorme Kosten verursachen würde, die er nur schwer aus seinen bestehenden Einnahmen decken kann. Für mich ist aber auch die Vergabe einer Lizenz auf Basis des Regionalradiogesetzes durchaus ein sinnvoller Gedanke zur Umsetzung der Interessen der slowenischen Volksgruppe auf dem ' Radio- und Fernsehgebiet. Ich kann selbstverständlich nicht einer Entscheidung der Regional- : radiobehö'rde vorgreifen, doch I sieht, wie ich gesehen habe, der i Frequenznutzungsplan für Lokal- j radios in Kärnten Möglichkeiten für Frequenzketten vor, die gerade seitens der slowenischen Volksgruppe durchgehend ge" nutzt werden könnten.
© Ja.
werden. Ich bin nur der Ansicht daß sich Privatradios finanzieren sollten und nicht - wie von Ihnen angesprochen - durch eine öffentliche Unterstützung.
© Zuerst gilt es für mich festzuhalten, daß das Volksgruppen-Budget der Bundesregierung sicherlich langfristig bei mindestens ca. 50 Mio. öS liegen sollte. Eine kurzfristige Erhöhung ist allein deshalb schon notwendig^ weil sich mehrere neue Volks-gruppenbeiräte konstituiert haben und in absehbarer Zeit der Beirat für Roma folgen wird. Wir haben daher schon im Vorjahr die Erhöhung von 39,8 Mio. öS auf 44 Mio. öS bei den Budget-Verhandlungen beantragt, worni1 wir aber in der Minderheit geblieben sind. Wir werden daher auch bei den Budgetverhandlungen für 1995 entsprechende Initiativen setzen.
Kultura / Oglas
13
Učitelji Glasbene šole predstavili instrumente
2 željo, da bi za pouk instrumentov, katerih velik del mladih Korošcev zelo slabo pozna, pridobili nove učence, se je vodstvo Glasbene šole odločilo, da bo po dveh letih ponovno predstavilo tako imenovane deficitarne instrumente.
Sloveč: V Modestovem domu Je ^ sredo, 21. septembra, peda-Soški vodja prof. Lovro Sodja uvodoma pozdravil navzoče, mdr. tudi konzula Republike Slo-venije g. Milana Jazbeca, ki je na Predstavitev pripeljal svojega S'na. Sodja je predstavil namen ak|h srečanj, katerega se je udeležilo približno 20 učencev odestovega doma. Domači učitelj trobil Franci Ogris je najprej do potankosti predstavil tro-Dento, njene funkcije in uporab-n°st, ki je mnogostranska. Pred-stovil je njen karakter in več vrst uŠilcev, s pomočjo katerih je iz rebente izvabil cel spekter Možnosti različnih tonskih barv. ^ato je najprej v trio in nato v vartetu zaigral s svojimi učenci, redstavil je tudi instrument ba-ri °n, katerega uporabljamo v 9 avnem v pihalnih godbah in v narodno-zabavni glasbi. Klarine-'s Pr°f. Slavko Goričar je pred-avil klarinet, katerega uporab-jamo v simfoničnih orkestrih, uarodno-zabavni glasbi in v Jazzu. Zaigral je odlomek iz We-
brovih variacij. Nato je Goričar predstavil še saksofon, na katerega je pa žal zaigral samo nekaj tonov. Kot zadnji se je predstavil prof. Nikola Krstič, ki je podrobno razložil razvoj in vrste violin. S svojim ljubljanskim učencem Blažem Arkom je zaigral v duetu priredbo koroške narodne, nato je pa Blaž ob spremljavi Monike Seher zaigral kratko Mozartovo skladbo.
Sele
SKUPNO SE UČIMO IZDELOVATI ČAROVNICE, KUHALNICE, SUHE PUŠLCE, itd.
Čas: v soboto, 8. 10., ob 19.30 (po sv. maši)
Kraj: v farnem domu v Selah Tečaj vodi: mag. Pepca Olip S seboj prinesite škarje, lepilo in kakšen šiling za material. Prireditelj:	KPD „Planina" v
Selah
Prisrčno vabljeni vsi, ki radi brkljate!
Sveče: Naslednji dan, v četrtek, 22. septembra, je Glasbena šola ponovila predstavitev instrumentov v Goršetovi galeriji v Svečah. Po pozdravu zaupnice Glasbene šole v Svečah gospe Malke Feinig je pedagoški vodja kakim 40-tim prisotnim predstavil najprej sestav simfoničnega orkestra, nato pa še učitelje, ki so predstavili violino, flavto, klarinet, trobila in tolkala. Medtem ko
Celovec
KONCERTNI VEČER v okviru „Südtiroler Kulturwoche“ z udeleženci iz Južne Tirolske in Koroške
Čas: v soboto, 15. okt., ob 19.30 Kraj: v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu
Sodelujejo: MePZ „Jakob Petelin-Gal-lus", Celovec — vodi Jože Ropitz; Vocal Art, Brixen — vodi Heinrich Wälder; Cantabile-Ensemble, Bruneck — vodi Greti Brugger: Singkreis Seltenheim, Klagenfurt — vodi Karlheinz Wultsch
Vstopnice v predprodaji v Reisebüro, Neuer Platz 2, tel.: 56400/71 ali pri večerni blagajni.
sta prof. Krstič in Franci Ogris ponovila svoj program iz Mode-stovega doma, je prečno flavto in piccolo predstavil prof. Sodja ter zaigral Šchubertovo Uspavanko ter odlomek iz Haendlove Sonate v g-molu. Klarinet je predstavil študent ljubljanske akademije za glasbo Dušan Sodja. Razložil je sestav in družino klarinetov (B, A, ES in bas klarinet) in virtuozno zaigral del koncerta A. Co-planda, del Teme z variacijami skladatelja Grgina, nato je pa še zvočno predstavil klarinet kot jazz instrument in zaključil z Avsenikovo polko. Kot zadnji je zaključil predstavitev v Svečah prvi timpanist Slovenske filharmonije Josip Mihelčič. Z malim bobnom, z raznimi drobnimi tolkali (triangel, tamburin, palčke, marimba, itd . . . ) — vseh skupaj je preko 40 — je prisotnim poslušalcem izredno nazorno prikazal uporabnost in namembnost skupine tolkal, nepogrešljive v vsakem orkestru, od simfoničnega do big-banda. Res, odlična predstavitev!
Glasbena šola še sprejme učence za violino, violončelo, klarinet, saksofon, trobila, tolkala in za zborovodsko šolo. Pridružite se ji!
i
1
n
:f
ir
ir
5
I-
it
i-
h
ir
n
ES GEHT UM YIE!
t * A *
ES GEHT UM ÖSTERREICH 1
„Alle Versuche einer Ausgrenzung des slowenischen Anteils an der heimischen Kultur laufen auf eine verantwortungslose Verödung des gemeinsamen Kärntens hinaus und sind somit abzulehnen".
★	Für eine Aufwertung der Volksgruppenbeiräte
★	Weitere Förderung der Zweisprachigkeit — Kärntens großer Vorteil
★	Eine starke Vertretung der Volksgruppe durch Integration in starke Parteien — „ARGE Volksgruppen in der SPÖ"
Unsere starke Vertretung int Nationalrat
ü't, DIETER AM TOM I
1
S1
I
E
14
Razno
Jako pa sem
le človek velikih besed . . . “
Anita Hudi iz Nonče vasi je napisala knjižico „Navadne zgodbe“, kratke povesti in pesmi iz Podjune, ne le za Podjunčane.
Podjunčani so se v petek, 30. septembra, zvečer zbrali „Pri Steklu“ v Globasnici, „kjer so Podjunčani najbolj podjunski", da bi prisrčno, v domačem razpoloženju proslavili svojo Anito, ki jim piše iz srca v srce.
Tako je doživel nepodjunčan predstavitev nove knjige Anite Hudi Navadne zgodbe, ki je izšla pri Mohorjevi založbi. V središču pisane družbe je bila avtorica nasmejana in srečna, njej ob strani sin Tomaž, ki je v ilustracijah z dobršno mero domišljije in strokovnosti poskušal ujeti materino literarno sporočilo. Direktor slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik je predstavil slavljenko, njeni sodelavci so prebrali nekaj primerov iz knjige, oktet „Suha" je približal njene narečne pesmi s prijetnimi zvoki ušesom poslušalcev in moški zbor „Foltej Hartman“ je s podjunskimi pesmimi in z mehkimi glasovi zaokrožil podjunsko sceno.
Anita Hudi je priseljenka („Korošica nisem in ne bom, pač pa sem morda bolj Slovenka, odkar sem na Koroškem“), ki se je po prihodu na Koroško takoj vključila v kulturno življenje narodne skupnosti. Uspešno vodi že dvajset let igralsko skupino „Oder 73“; za režijo je prejela 1976 Linhartovo značko. Mladim v celem slovenskem prostoru je znana, ker je pridno objavljala prispevke, predvsem lepe pesmi, v otroških revijah (Ciciban, Mladi rod). Še bolj znana je postala z izvirnimi besedili za uspešnice v podjunskem narečju (Anzej, Štak ne g ra) — druga nagrada na Mariborskem festivalu 1983 je bila sad njenega vživljanja v Podjuno.
„Šele, ko začneš tudi v narečju misliti, lahko pišeš v narečju tako, da te ljudstvo sprejme,“ je povedala avtorica iskreno in odkritosrčno.
„velike besede". Še bolj pa sežejo človeku v srce sporočila navadnih zgodb v izbrani prozi, ki so dali knjižici naslov.
Morda je ena značilnost njenega uspeha ravno to, da je ostala „le človek“, kot sama prizna. „Pisati morem le o tem, kar je v meni. Svoje misli, svoja doživetja, svoja opazovanja poskušam povedati drugim v čim lepši obliki.“ Njo odkrijemo, ko se poglobimo v njene literarne izpovedi o usodnih dogodkih v neposredni bližini, o bremenih in naporih dvojezičnega vsakdanjika in o navezanosti na domovino. V svet bi šel, Domov bi šel, Ko bil bi in Spomin so lirične impresije nežne „vsiljivosti“, zares
Srečni smo lahko, da je Anita Hudi ostala „le človek“, del podjunske slovenske duše. Ponosni pa smo, da je znala povedati, zlasti v prozi, „velike besede“, ki so po vsebini in obliki vredne, da odmevajo v slovenski kulturni prostor. Takih prisrčnih, kritičnih, sončnih življenjskih zgodb si želimo še več!
Alojz Angerer

PISMI BRALCEV
Sehr geehrter Herr Stritzl,
bei der Lektüre Ihres Artikels „Staatsgeheimnis“ um einen Millionen-Transfer (Kleine Zeitung, 21. 9. 1994, S. 4/5) habe ich mir die Frage gestellt, warum Sie eigentlich so etwas schreiben — und zwar von der Sache und von Ihrer politischen Einstellung her.
Zur Sache: Die Gelder, von denen Sie schreiben, stammen aus dem damaligen Jugoslawien; Sie, sehr geehrter Herr Stritzl, sollten sich darüber freuen, daß — wie Sie ja schreiben — damit in Kärnten zahlreiche Arbeitsplätze geschaffen und kulturelle Tätigkeiten unterstützt worden sind. Da es keine Gelder der österreichischen Steuerzahler sind, sollten Sie die offenen und unterschwelligen Vorwürfe, die Ihr Artikel enthält, den Politikern und der Öffentlichkeit südlich der Karawanken vorlegen. Im übrigen wäre es für uns Leser der Kleinen Zeitung interessant, von Ihnen einen ebenso ausführlichen Bericht
über die Höhe und die Verwendung der jährlichen Zahlungen, die Österreich für Südtirol leistet, zu lesen. Und was würden Sie dazu sagen, wenn diese Zahlungen Österreichs durch den Artikel eines Journalisten in einen schlechten Geruch gebracht würden?
Zu Ihrer politischen Einstellung: Ihre bekanntermaßen gegen die Kärntner Slowenen gerichtete Einstellung, die Sie jahrzehntelang in Ihrer Zeitung erfolgreich vermittelt und durch gegenseitige Beteuerungen getarnt haben, hat sich, wie ich feststellen muß, in keiner Weise geändert. Ich bin daher enttäuscht, daß Sie in einem Alter, in dem man Reife und Weisheit erwartet, immer noch so schreiben. Da ich von Berufs wegen viel mit Ausländern zu tun habe und daher immer wieder genötigt bin, ihnen zu erklären, warum in einer angesehenen Kärntner Zeitung so über Kärntner Slowenen geschrieben wird, wie Sie es tun, stehe ich vor zusätzlichen Problemen. Ich möchte ja nichts gegen eine Zeitung sagen, die ich selbst abonniert habe.
Mit freundlichen Grüßen
Dr. Robert Saxer, Celovec
wählt Euch die treibende Kraft in die Regierung
Die Volkspartei die Kraft der Mitte
Odgovor boroveljskima občinskima odbornikoma
K pismu bralcev v NT, številka 3/. moram pripomniti tole:
1.	Nikdar nisem postavljala pogoja-da prevzamem službo vrtnarice, če sprejmejo v vrtec mojega sina Danijela-
2.	Tudi trditev, da se ne znan1
vključiti oz. podrediti v občinski vrtec, je golo podtikavanje. Ne potegujem s® nujno za vodilne položaje. Vodenje vrtca je povezano z večjo odgovornost' jo, poleg tega pa moram dnevno prevO' žiti 60 km. Ni mi pomembna domnevne donosnost („lukrativnost“) službe, temveč delo z otroki v jasno določenih okvirih dvojezičnosti. Prav teh pa boro' veljska občina ni hotela ali si ni upale zagotoviti. To je resnični vzrok moje od' povedi. Sicer pa je na občini odprtji pismo vsem staršem, ki želijo dvojeziC' no vzgojo. V njem sem napisala, de sem pripravljena prevzeti dvojezične skupino, ko ta ne bo več „skupin8 skrivačev“.	.
Jožica Oitz' voditeljica otroškega vrte3 Št. Primo*
15
90 let SPD „Radise“
wählt Euch den Machtausgleich in die Regierung
Die Volkspartei die Kraft der Mitte
90JJETNICA SPD „RADIŠE“:
Praznovanje od jutra do večera
Pretekla nedelja je bila čisto tipična za rad iško društvo. Kot med letom, ko se ves čas kaj dogaja, se je tudi to nedeljo vršil program skorajda od jutra do večera.
^_Piše Aleksander Tolmajer
Del otroškega zbora
(vodita ga Tatjana Tolmajer in Heidi Lampichler).
Slovesnost se je začela s sveto ^ašo za pokojne in živeče člane /^štva. V svoji pridigi je novi adiški župnik dr. Jože Marketz po-edal: „Kultura je ena najvažnejših . 0renin, da si ohranimo identiteto n se znajdemo v vsakdanjem l'Jjenju.“ Predvsem ga veseli, da adiško društvo in fara tako dobro s°delujeta.
po sveti maši so v kulturnem , °mu predstavili mladinski razis-°valni projekt „Na poti v vas“. vodno besedo, ali bolje rečeno, vodno peto besedo pri predstavit-1 50 imeli Radiški fantje.
Brošura, ki so jo predstavili, ima vadela. Prvi del je pravzaprav po-eona izdaja društvenega asopisa „Naša vas", v drugem e|u pa so vidni rezultati razisko-i nsga projekta. Predstavitev je Japšala Andreja Ogris s svojimi ''rami. Potem so še na kratko W'adstavili projekt „Na poti v vas“.
d tem projektu je sodelovalo 10 ^ adincev iz Ljubljane skupno z Mladinci z Radiš in petimi mentori-
Praznično predstavo Krščanske kulturne zveze (vsega skupaj je stala nad 350.000,—), ob 20-let-nici organiziranega mladinskega gledališča in lutkovnega ustvarjanja, „Sonček, kje si?“, katero je videlo nad 2500 mladih iz vseh predelov Koroške, je Slovenski spored ORF spremljal s štirimi kamerami, nakar je nastala produkcija za slovensko televizijsko oddajo ORF »Dober dan, Koroška“.
cami, ki so vodile razne skupine.
„Namen te raziskovalnice je bil približati otrokom našo dediščino,“ je obrazložila Mojca Ramšak, voditeljica projekta, z oddelka za etno-
Urednik te televizijske produkcije, Horst Ogris, je z ustvarjenim nadvse zadovoljen, in to, čeprav je ekipa lahko snemala le med dvodnevnimi predstavami meseca maja v mestnem gledališču v Celovcu (dodatni in dopolnilni posnetki niso bili možni). Da je televizijska produkcija zares dobro uspela, izpove dejstvo, da zanjo kaže zanimanje tudi Avstrijska televizija, prav tako zasebna televizij-
logijo in kulturno antropologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Proslava. Prvi del jubilejne proslave so oblikovale domače skupi-
ska oddajnika SAT in RTL. Obstaja možnost sinhronizacije, katero naj bi prevzel ta ali oni oddajnik.
Ali bo televizijska produkcija dosegljiva tudi na video kaseti? Tajnik KKZ Nužej Tolmajer (KKZ ima pravico za razmnoževanje posnetega traka): „Najkasneje do božiča bo dosegljiva. Prepričan sem, da bo kaseta lepo dopolnilo šolskim poukom, pa tudi družinam z otroki!“
ne, od otroške in mladinske pa do mešanega pevskega zbora in Ra-diških fantov. Seveda pa so v tem delu sodelovali tudi učenci glasbene šole. Pričel pa je proslavo kvartet trobil.
Tajnik društva Andrej Lampichler je v svojem pozdravu povedal: „Na Radišah so še take stezice, kot so včasih bile. Namreč stezice prizadevnega, vzajemnega in odgovornega kulturnega delovanja. Teh stezic ni bilo treba, ali samo včasih malo, očistiti grmovja in trav nezanimanja in brezbrižnosti.“ Prav gotovo bo to tudi držalo, kajti le redko najdemo društva s tako pestro dejavnostjo. Predsednik Tomaž Ogris se je v svojem govoru zahvalil ljudem, ki so v preteklosti delovali v društvu, in seveda tudi tem, ki danes stojijo na odru, hodijo na vaje, pripravljajo prireditve, skrbijo za kulturni dom, in še in še. Posebno zahvalil se je pa še ljudem v dvorani, ker zmeraj tako mnogoštevilno obiskujejo društvene prireditve.
Med posameznimi glasbenimi točkami so spregovorili tudi mini-sterialni svetnik dr. Wilhelm Wolf, Andrej Wakounig, državni sekretar dr. Vencelj, podžupan Paul Käfer in mag. Melitta Trunk. Predsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik je ob jubileju podelil Drabosnjakovo priznanje bivšemu predsedniku društva Ludviku Ogrisu, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Franček Rudolf pa je podelil zaslužnim pevkam in pevcem Gallusove značke.
Drugi del proslave so oblikovali: tamburaši iz Št. Janža, moški komorni zbor KUD „Stane Žagar“ iz Krope z Zlato Ognjanovič, dekliški pevski zbor PD Valentin Vodnik iz Doline, Sängerrunde Ebenthal in MePZ SPD „Zarja" iz Železne Kaple.
Po tem obširnem kulturnem sporedu se je ponovno pokazala dobra skupnost v društvu. V dvorani, ki je bila polna stolov, so v nekaj minutah pripravili obilen bife, ki je sprva bil prava paša za oči, potem pa še za želodec.
P.S.: Morda bi bilo še potrebno omeniti, da so raziskovalni projekt „Na poti v vas“ naslednji dan predstavili tudi v Ljubljani.
„Sonček, kje si?“: zanimanje SAT in RTL
16
Radio / TV / Prireditve
T A	PETEK, 7. okt. Kulturna obzorja.
	SOBOTA, 8. okt. Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
	
T	
E	NEDELJA, 9. okt. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (mag. Božo Harf-
D	mann, Škocijan). Večerna oddaja odpade!
E	PONED., 10. okt.
N	„(Ne) pripoveduj mi o domovini“.
V	TOREK, 11. okt. Partnerski magazin.
R	SREDA, 12. okt. Društva se predstavljajo.
A	Večerna: Kako poslušati glasbo? (R. Klopčič).
D	ČETRTEK, 13. okt.
I	Rož — Podjuna — Zilja.
U	
	
Sele
Premiera igre „POROČNI LIST“
(Ephraim Kishon)
Čas: v soboto, 15. 10., ob 19.30 Kraj: v farnem domu v Selah Nastopa: Gledališka skupina KPD „Planina" v Selah Režija: Franci Končan
PLES ŠPORTNIKOV
Čas: v soboto, 15. okt., ob 20. uri Kraj: v gostilni Malle v Selah Za zabavo bo igral znani ansambel „Obzorje".
Prireditelj: DSG Sele
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,—; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.: zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT.
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 9. okt., ob 13.00 v TV 2 — Poned., 10. okt., ob 17.20 v TV SLO 1 — predvidoma s temile prispevki: Dvajsetletnico organiziranega mladinskega gledališkega in lutkovnega ustvarjanja na Koroškem je Krščanska kulturna zveza praznovala nadvse kreativno s predstavo „Sonček, kje si?“. Besedilo je po koroških motivih napisal Marjan Pungartnik, skupina „Lutke mladje Celovec“ pa je v režiji Tineta Varla predstavo igrala v celovškem mestnem gledališču meseca maja. „Sonček, kje si?“ boste lahko gledali tudi v televizijski oddaji „Dober dan, Koroška“ 9. in 16. oktobra 1994.
Borovlje
Mestna občina Borovlje sporoča, da je
PUŠKARSKI MUZEJ
v Borovljah še do 8. oktobra odprt: Od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Po 8. oktobru je ogled muzeja možen samo še po dogovoru.
Dom v Tinjah
V	petek, 7. okt., od 14.30 do 17. ure
UMETNIŠKE DEKORACIJE IZ SADJA IN ZELENJAVE, II. del, nem. Vodi: Rohsmann-Leong Lai-Ha
v petek, 14. oktobra, ob 19.30
Predavanje: ALI POMAGA CERKEV ČLOVEKU PRI ŽIVLJENJU?, nem. Predavatelj: prof. dr. Karl-R. Ess-mann, RPI Dunaj
Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu
v soboto, 15. oktobra, od 14.30 do 21. ure
Seminar:	TRI POTI K ENEMU
BOGU, nem.
Predavatelj: prof. dr. Karl-R. Ess-mann, RPI Dunaj
od sobote, 15. okt., od 15. ure do nedelje, 16. okt., do 15. ure
Tečaj za spretne roke: IKEBANA JESENI, nem.
Vodi: Herta Deutsch, Gleisdorf
v torek, 18. oktobra, ob 19.30
V	okviru literarnih srečanj v Tinjah
„SLOVENSKA MESTA — SLOVEN-
SKE POKRAJINE“: Andrej Hieng — MOJ POSEBNI POGLED NA LJUBLJANO
Spremljevalec večera: Horst Ogris, radio Celovec
ORF 2
Versko-izobraževalni program „VELJA VSAK DAN II. — Partnerstvo“.
Šest filmov na temo partnerstvo od torka, 11. okt. naprej, ob 17. uri na mreži ORF 2. K filmom pogovorne skupine v fari.
Prireditelj: Katoliška prosveta
Obirsko
10 let „TRIO PAVLIČ“
Čas: v soboto, 22. 10., ob 20. uri Kraj: v gostilni Kovač na Obirskem Nastopajo: Trio Pavlič s pevci, Kvartet Rogla, MoPZ „Valentin Polanšek”, Pegrinov Trio, Ansambel „Fantje izpod Rogle"
Prireditelji: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
Ljubljana
Izšel je razpis 14. slovenskega zborovskega tekmovanja „NAŠA PESEM 1995“, ki bo od 21. do 23. aprila 1995 v Mariboru. Informacije o razpisu in prijavah na naslovu Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Štefanova 5, Ljubljana, „Naša pesem", tel. 00386/1262083, int. 22 ali 23.
Libeliče
Predstavitev brošure in kasete „VSAKA VAS IMA SVOJ GLAS —
CARMINA BURANA kantata - carl orff
Čas: v nedeljo, 9. oktobra 1994, ob 14.30 Kraj: v Domu glasbe v Celovcu
Nastopajoči: MePZ Danica, Št. Primož; MePZ Peca, Globasnica; Mešani in Mladinski zbor ZG/ZRG za Slovence, Celovec; Studio Percussion, Graz; Člani orkestra Slovenske filharmonije, Ljubljana
Solisti: Norina Radovan, sopran; Marjan Trček, tenor; Jožko Kovačič, bariton
Klavir: Andreja VVuzella-Močilnik; Tomi Kernjak Dirigent: Stanko Polzer
Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza
7. del“ — Libeliče
Čas: v nedeljo, 9. 10., ob 14.30 Kraj: gasilski dom Libeliče
Pliberk
Pogovorni večer (v jeziku):
„POMAGA CERKEV
nemšked'
LJUDEM
ŽIVETI?“
Predava: prof. dr. Karl-R. Essmann. verskopedagoški institut, Dunaj Čas: v petek, 14. 10., ob 19.30 Kraj: v župnišču v Pliberku Prireditelj:	Katoliška prosveta
Pliberk
in,
Ziljska Bistrica
RAZSTAVA
Razstavljata Jusuf Ilias in Alfred Em’ merling
Kraj: hiša Pepce in dr. Ludwig3 Drumla
Razstava je odprta do 14. oktobra (dnevno od 17. do 20. ure)
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA - SLOVENSKA PROSVETA TRST - KRŠČAN’ SKA KULTURNA ZVEZA CELOVEC
Od 7. do 16. oktobra 1994 6. koroški kulturni dnevi na Primorskem
SPORED:
Petek, 7. oktobra: Gorica — galerija katolišk6 knjigarne, ob 18. uri
Otvoritev razstave koroških slikarjev. Zorka Lo'5 kandl, Valentin Oman.
Glasbeni okvir: Kristijan Filipič, Janja Kass-Razstavo bo odprl dr. Janko Zerzer, predsedm Krščanske kulturne zveze Nedelja, 9. okt.: Naborget — ob 17. uri Otvoritev razstave „Noša in oblačilna kultura Pfl Zilji“; Dr. Marija Makarovič — predstavitev knjig6 ŽILA; Milka Kriegl — predstavitev ziljske noš0 Glasbeni okvir: družina Zwitter iz Zahomca 1,1 Višarski kvintet
Šentanderž, župnijski dom Anton Gregorčič, ^ 17. uri: Poetična gledališka predstava s senčnih lutkami Drevo nad prepadom (Tone Svetina). stopa: mladinska lutkovna skupina Katoliškeg3 prosvetnega društva „Šmihel"
Ponedeljek, 10. oktobra: Trst — Slovensko staj no gledališče, ob 10. uri, 11.30: Gledališka Pre stava s petjem, plesom in glasbo. Po koroški motivih napisal Marjan Pungartnik Sonček, k) si? Nastopa skupina: Lutke mladje Sreda, 12. oktobra: Gorica, ob 19. uri: NastoP in srečanje gojencev koroške Glasbene šol jj Glasbene matice iz Žabnic in slovenskega cen tra za glasbeno vzgojo „Emil Komel" iz Goric0, Nedelja, 16. oktobra: Nova Gorica — Primorsk0 dramsko gledališče, ob 16. uri: Kantata Carmif Burana (Carl Orff).	,
Nastopajoči: MePZ „Danica", Št. Primož; Mer „Peca", Globasnica; Mešani in Mladinski pevs zbor ZG/ZRG za Slovence, Celovec, Studio P0f cussion, G raz; člani orkestra Slovenske filha monije, Ljubljana. Solisti: Norina Radovan, s° pran; Marjan Trček, tenor; Jožko Kovačič, bar ton. Klavir: Andrea VVuzella-Močilnik, Toni njak. Dirigent: Stanko Polzer.
V okviru Koroških dnevov je v petek, 14. okt0 bra, na programu tudi srečanje predstavnik0 kulturnih in političnih organizcij iz Koroške ir Primorske.
Št. Janž v Rožu
DRUŽINSKO ROMANJE za dekani' jo Borovlje
Čas: v nedeljo, 16. okt., ob 10. ufj Kraj: Št. Janž v Rožu LJUBEZEN — temelj družine Spored: ob 10. uri: sv. maša; ob 12 uri: kosilo; ob 13. uri: za vsakeS3 nekaj; ob 14. uri: kulturni spored ^ družine oblikujejo; ob 15. uri: skieP |_ romanja v cerkvi
Prireditve / Oglasi
17
iLO N G R F S
narodne
skupnosti
v EVROPI
Svoboda v raznolikosti
HiiMIlU
SKUPNOSTI IN MEDIJI"
21. in 22. okt. 94 DVOREC PORCIA
SPITTAL
0 B DRAVI
PRIREDITELJ: Dežela Koroška SOPRIREDITELJfl: Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUENS) in Kulturni urad Spittal ob Dravi POKROVITELJSTVO: Delovna skupnost Alpe-Jadran
SPORED:
Petek, 21. oktober, 14.00—18.00 Odprtje
5. kongresa narodnih skupnosti in razstave Alpe-Jadran
Namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausserwinkler Uvodne besede h generalni temi: Namestnik direktorja Urada kor. dež. vlade ddr. Karl Anderwald
Okrogla miza na temo „Manjšine in sredstva množičnega obveščanja“
dr. Michael Ausserwinkler (namestnik kor. dež. glavarja, SPÖ) hon. prof. dr. Heinrich Neisser (predsednik kluba, ÖVP) dr. Jörg Haider (zvezni predsednik stranke, FPÖ)
Borut Šuklje (Direktor Urada vlade za informiranje, SLO)
univ. prof. dr. Roland Girtler (sociolog — Univerza Dunaj)
Moderacija: univ. prof. dr. Herbert Dachs (politolog — Univerza Salzburg)
19.00 Koroški deželni glavar vabi udeležence kongresa na sprejem v dvorcu Porcia.
Nato sledi kulturni spored. Branje judovskega pisatelja Josefa Burga, rojenega v Ukrajini, koncert judovskega mladinskega zbora „Kajor" iz Černivcev
Sobota, 22. oktober, 9.00—12.30
Mediji na Koroškem s posebnim ozirom na slovenska tiskana občila. Referent: Peter Kersche (A), avtor in prevajalec, član .Grazer Autorenversammlung'', „Forum Stadtpark" in koroške zveze pisateljev
Radio in televizija za slovensko narodno skupnost na Koroškem z vidika slovenskih programov pri ORF — Kor. Referent: Mirko Bogataj, vodja slovenskih programov pri ORF — Koroška
Položaj slovenskega tiska v Italiji in Avstriji ob primeru dnevnika Republika. Referent: Ivan Lukan, dopisnik Republike
Položaj medijev narodnih skupnosti na Dunaju
Referent: dr. Heinrich Wolf, Zvezno ministrstvo za pouk in umetnost, Dunaj
14.00—16.30
Medijski položaj Ladincev v alpskem loku: Graubünden, Južna Tirolska, Trentino, Belluno, Furlanija. Referent:
dež. sv. v. p. dr. H. Valentin (J. Tirolska)
Radijski programi za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji. Referentka: mag. Cornelia Kogoj (A) Poročilo-koreferat: Jolan Novak Csas-zar, vodja radijskega programa za madžarsko narodno skupnost v Slov. Medijski položaj Lužiških Srbov. Referent: Horst Adam, urednik tednika Nowy Časnik
16.30
Povzetek in zaključna beseda: univ. prof. dr. Christoph Pan, predsednik FUENS
Konferenčni jeziki: nemščina, slovenščina, italijanščina
Prijave naslovite na: Amt der Kärntner Landesregierung, Landesamtsdirektion — Volksgruppenbüro/Urad koroške deželne vlade — Biro za slov. narodno skupnost, Arnulfplatz 1, 9021 Klgf.
Tel.: 0463/5362864, faks: 5362825
Žvabek, Pliberk, Suha
Praznik M IVA
Blagoslovitev
misijonskih in drugih vozil
X sob°to, 15. okt., ob 18.30 v
Zvabeku
V	nedeljo, 16. oktobra, ob 9.30 v Pliberku
V	nedeljo, 16. oktobra, ob 11. uri na Suhi — sv. Krištof
lvm/AC? bc) tudi ravnatelj ustanove A-Avstrija Franz Kumpfmüller, ki bo inn vtavil letovanje te uspešne misi-p , 6 ustanove v pomoč mladim v Azi)i. Afriki in Južni
VELIKOVEC
PETeK, 7. okt., ob 20. uri, v tnali dvorani (Neue Burg) h|'tn:	„Die Wahlkämpfer“
993) von Helmut Grasser und Peter Zeitlinger "Zeitgeschichtliche Dokumentation und — bei allem tnst — politische Realsatire zugleich." (News 20/93)
1 S°BOTA, 8. okt., ob 20. uri, l’ X kavarni SAN DK , jaZZKONZERT — Ljubljana azz Selection — featuring Wald Oberleitner, b and Otto j. estner, voc. Soprireditelj: ezzclub Unterkärnten
sobota, 15. okt., ob 19. uri,
, Magdalena
'3 mladinsko bogoslužje
z ' 9a bo oblikoval dvojezični p zbor pa
Literarna delavnica
OSTRITI PERO - OSTRITI DUHA . . .
Če se želiš naučiti bolj jasnega izražanja (od prijateljskega pisma do prošnje za službo), bolj prepričljivega izražanja (od pisma bralcev v časopisu do argumentirane diplomske naloge) in lepšega izražanja (od osebnega dnevnika do lastnih literarnih izdelkov), se nam pridruži pri literani delavnici, ki jo organizira Katoliška mladina.
Začetek delavnice, 22. oktobra 1994, sklep 28. oktobra 1994 Kraj: Tinje in Rebrca
Cena: 1000,— šil. za seminar in podlage ter polovica stroškov bivanja (od 320,— plača prireditelj 160,— na dan).
Zahtevajte podrobne informacije ali se prijavite (do 13. 10.) pri Katoliški mladini, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tel.: 0463/511166/78.
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) vabi na
predavanje:
MOŠT & ŽGANJE Kako pripravimo drozgo, da prav zavre
Referenta: dipl. inž. Hanzi Miki, dr. Hans Madritsch
Kraj in čas: sreda, 12. okt., ob 19.30, Kulturni dom, Radiše četrtek, 13. okt., ob 19.30, društvena soba nad posojilnico Škofiče
Prireditev podpira: Posojilnica-Bank/ Zadruga-Market
OGLASA
Dr. stom. Vladimir LAPČEVIČ
Kranj, Tomšičeva 2 ______tel.: 00 38 60 64 / 21 42 31
Nova stomatološka ordinacija
•	Nudimo vse zobozdravstvene storitve
•	Najsodobnejši materiali
•	Vrhunska kvaliteta, hitra izdelava, izredno ugodne cene.
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.00 ali od 13.00 do 19.00 izmenično tedensko. Po dogovoru lahko tudi v sobotah!
SLOVENSKI
ZDOMCI!
Posredujemo pri posojanju denarja. Nudimo 3—4% mesečne obresti, ter trikratno garancijo hipoteke (vknjižbo) hiš, lokalov in kmetij. Vse ostalo po Vaši želji.
Zainteresirani naj se pismeno oglasijo s telefonsko številko na naslov:
INTRO-FORAS d.o.o. Markovo 2/H 61240 Kamnik Slovenija-Evropa
F
v
Sport
PODLIGA VZHOD:
Bilčovs ■ Liebenfels 3:1 (1:0) BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 4, Schlemitz 3, Partl 4, Fister 3, Kuess 4, Paulitsch 4, Li-pusch 3, Schaunig 4, Smeraldo 4, Hobel 4 (60. DurnikS);
Kotmara vas: 200 gledalcev Sodnik: Platter (dober)
Strelci: Hobel (15.), Kuess (62.), Durnik (75.)
Globasnica - Žitara v. 0:1 (0:1) GLOBASNICA: Lipuschek 3, Kordesch 2, Tratar 2, G. Sadjak 4, Fera 2, Dlopst 4, Hren 3, Ch. Micheu 2 (79. Sturm 0), Kert 3, Pleschgatter-nig 3 (65. Silan 0), Pasterk 2;
Globasnica: 200 gledalcev Sodnik: Jaklitsch (povprečen)
Strelec: Jernej (40.)
1. RAZRED D:
Sele ■ Št. Andraž 3:1 (0:1) SELE: E. Oraže 4, S. Užnik 4, M. Mak 4, Božič
4,	Z. Oraže 4 (75. S. Gregorič 0), Radosavljevič
5,	K, Hribernik 4, Travnik 4, A. Mak 3, A. Oraže 4, Maver 5;
Sele: 150 gledalcev Sodnik: Teppan (dober)
Strelec: Maver (49., 67., 78.)
Šmihel - Grebinj	1:0 (0:0)
ŠMIHEL: Leitgeb 5, Krewalder 5, Wrießnig 3, Polzer 2, H. Motschilnik 3, Buchwald 3, Ch. Figo 3, Grubelnig 3, Ch. Gros 3, Kapp 2, W. Motschilnik 3;
Šmihel: 50 gledalcev Sodnik: Lesjak (dober)
Strelec: Ch. Figo (63.)
Frantsch. - Železna K. 2:5 (0:1) ŽELEZNA KAPLA: Magič 2, Germadnik 4, G. Grubelnik 4, J. Ošina 4, Nerz 4, Reinwald 4, Baloh 4 (70. Orale 0), Kaschnig 5, Lipusch 4, Wicher 4 (85. P. Sporn 0), F. Ošina 4;
Frantschach: 150 gledalcev Sodnik: Joas (odličen)
Strelci: Baloh (11.), Lipusch (50.), Kaschnig (55.), Ošina (81.), Wicher (86.)	______
Dobrla vas ■ Labot 1:0 (0:0) DOBRLA VAS: Rigo 5, Opietnik 4, Jörg 4,
Karel 3, Vernitznig 3, Zunder 4, Kastrun 3, Robert Marin 3, Herburger 3, E. Roscher 3 (70. S. Sienčnik 0), Petz 2 (46. Lipuschek 2);
Dobrla vas: 150 gledalcev Sodnik: Avar (povprečen)
Strelec: Stefan Sienčnik (85.)
PODLIGA VZHOD
1. Šmihel/L.	10	8 1 1	30:8	17
2. Bilčovs	10	7 0 3 24:13	14
3. Velikovec	10	6 1 3 20:14	13
4. Ruda	10	4 5 1	12:9	13
5. Pokrče	10	2 6 2	16:15	10
6. Klopinj	10	4 2 4	9:9	10
7. Metlova	10	3 4 3 10:15	10
8. Mostič	10	3 3 4	18:14	9
9. Št. Lenart	10	2 5 3	5:8	9
10. ASK	10	3 2 5	8:14	8
11. Vetrinj	10	2 4 4 11:18	8
12. Globasnica	10	2 3 5	7:12	7
13. Žitara vas	10	3 1 6 13:23	7
14. Liebenfels	10	2 1 7	9:20	5
11. kroa (8./9. 10. 94): Metlova - Vetrinj, Mostič -1			Brni-
hel/L, Ruda - Bilčovs, Liebenfels ■		• Globasnica, ASK - Pokrče,	
Velikovec • Klopinj, Žitara vas - St. Lenart;			
1. RAZRED D			
1. Podkrnos	9	6 3 0 24:10	15
2. Sele	10	7 0 3 30:22	14
3. Vovbre	10	6 1 3 21:12	13
4. Št. Pavel	9	5 2 2 27:12	12
5. Eitweg	10	3 6 1	21:16	12
6. Grebinj	10	5 2 3	14:9	12
7. Labot	10	4 2 4 19:23	10
8. Št. Andraž	10	1 6 3 20:17	8
9. Železna kapla	10	325 21:21	8
10. Šmarjeta	10	3 2 5 21:22	8
11. Šmihel	10	3 2 5	12:21	8
12. Frantschach	10	2 3 5 14:18	7
13. Galicija	10	2 2 6 14:25	6
14. Dobrla vas	10	2 1 7	5:35	5
11. kroa (8./9.10. 941: Železna Kapla - Eitweg, Labot -			
Šmihel, Grebinj - Sele, St. Andraž - Podkrnos, Šmarjeta ■			
Frantschach, Vovbre - Dobrla vas, Galicija - St. Pavel;			
Ali Globašani doma več ne znajo zmagati?
Ostali so tudi proti predzadnjemu brez točke (0:1).
Še preteklo sezono so bili Globašani na domačem igrišču prava trdnjava, toda v podligi očividno piha drugi veter. Moštvo trenerja Djuriča se sicer trudi, toda pomanjkljivosti, kot na primer v napadu, so tako velike, da konec koncem moštvo vedno zopet tesno podleže. Napadalca Pleschgatternig in Pasterk se sicer trudita, toda pred golom sta oba nesrečna. Zapravita veliko priložnosti, zaradi česar trpi samozavest - in napadalec brez samozavesti je kakor ptica brez peruti... Nasprotno Bilčovs, ki kljub številnimi izpadi hrepeni od samozavesti ter pridno točkuje naprej. Na tekmi proti Liebenfelsu sta mlada Lipusch in Schaunig zadovoljivo nadomeščala manjkajoče standardne igralce.
Bilčovs - Liebenfels 3:1 - Bilčovščanom je manjkalo kar pet standardnih igralcev, kljub temu so zanesljivo premagali Liebenfels, nenazadnje s pomočjo trenerja, ki je moral igrati sam ter zadel lep gol. V 2. polčasu so gostje sicer srečno izenačili, toda več domačini niso dopustili. Nasprotno, Keuss in Durnik sta povišala na 3:1, nakar je bila tekma predčasno odločena. Odličen zopet Smeraldo, ki je pripravil dva gola.
Globasnica - Žitara vas 0:1 - Le kaj je z
Globašani, in to predvsem na domačem igrišču? Vsaj proti Žitari vasi, predzadnjemu na tabeli, so navijači pričakovali zmago, toda zopet so ostali brez točke. Bili so sicer v rahli terenski premoči, toda pred golom popolnoma neučinkoviti. Napadalca Pleschgatternig in predvsem Pasterk enostavno ne zadeneta. Svojo nalogo pa je zadovoljivo izpolnil vratar Lipuschek.
Redek toda razveseljiv dogodek -vse naše ekipe zmagale
10. krog letošnjega prvenstva je bil doslej najuspešnejši.
Vse naše ekipe so zmagale, kar je nadvse redek dogodek.
Med drugim tudi Dobrla vas, česar gotovo nihče ni pričakoval.
Delo trenerja Bošnjaka očitno že rojeva sadove, kajti mladi, na novo v ekipo vključeni igralci se iz tekme v tekmo stopnjujejo. Za zmagoviti gol pa je tokrat poskrbel najmlajši, Štefan Sienčnik, ki se je s tem zahvalil trenerju za zaupanje. V odlični formi se je tokrat predstavil vratar Rigo, gledalci so bili celo mnenja, da tako dobro še nikoli ni branil. Nič manj presenetlji- Vratar Dobrle va ni bila zmaga Šmihelčanov, ki so na zadnjih tekmah vedno vasi, G. Rigo, le razočarali, ter tudi Kapelčanov.	je branil vse.
Sele - Št. Andraž 3:1 - V 20. minuti hladna prha za domačine, kajti gostje so presenetljivo povedli z 1:0. Sele v 2. polčasu so se Selani zavedeli resnega položaja ter naenkrat zaigrali napadalno in tudi uspešno. Mož tekme je bil nedvomno Maver, ki je zadel vse tri gole domačinov.
Frantschach - Železna Kapla 2:5 - Manjkalo je kar pet standardnih igralcev, kljub temu so Kapelčani slavili silovito in zasluženo zmago. Nasprotnik je bil sicer v rahli terenski premoči, toda ekipa trenerja Rusa je hladnokrvno izkoristila vsako napako domače obrambe (predvsem vratarja).
Šmihel - Grebinj 1:0 - Zmage proti Gre-binju nihče ni pričakoval, nenazadnje po zadnjih nezadovoljivih nastopih Šmihelčanov. Junak tekme je bil vratar Leitgeb, ki je tokrat odlično branil, celo 11-metrovko. Odličen tudi libero Krewalder. Zmagoviti gol pa je po hitrem protinapadu zadel Ch. Figo.
Dobrla vas - Labot 1:0 - Tokrat so Do-brolčani dokazali, da z borbo in voljo ter nekoliko sreče lahko mnogo dosežeš. Gostje iz Labota so sicer krepko napadali, toda vratar Rigo je tokrat branil vse. 5 minut pred koncem pa je mladi Sienčnik poskrbel za presenetljivo zmago domačinov.
NASLEDNJI KROG:
Grebinj - Sele (v soboto ob 15. uri) - Čeprav bodo Selani nastopili v popolni postavi, so tokrat previdni. Grebinj je namreč neperačunljiv in zato nevaren nasprotnik, predvsem pa na domačem igrišču. S točko so Selani zadovoljni, na tiho pa upajo na zmago.
Labot - Šmihel (v soboto ob 15.45) - Kräusler in Berchtold sta trenerju zopet na razpolago, Lutnik pa še mora počivati (zaradi rdečega kartona). Po zmagi proti Grebinj u se je samozavest šmihelskih igralcev zopet povečala, tako da se bodo kar optimistično odpravili v Labotsko dolino.
Železna Kapla - Eitweg (v soboto ob 15. uri) - Sporn in Köck sta trenerju Rusu zopet na voljo, tako da ima na izbiro celoten kader. V prihodnjih dveh tekmah (na domačem igrišču/Eitvveg in Šmarjeta) želijo Kapelčani osvojiti 4 točke ter si tako bistveno izboljšati položaj na lestvici.
Vovbre - Dobrla vas - Ker so
Vovbre jasen favorit, upajo Dobrol-čani, da jih bodo domačini krepko podcenjevali. V tem primeru pa je možna tudi senzacija. Schippel je trenerju Bošnjaku zopet na razpolago, tako da bo nastopila ekipa v popolni postavi. Vsi pa naprej upajo na dobro formo vratarja Riga.
NASLEDNJI KROG:
Liebenfels - Globasnica (v soboto ob 15. uri) - Liebenfels, zadnji na lestvici, je na tekmi proti Bilčov-su igral kar močno, tako da pričakuje Giobašane zopet nevaren nasprotnik. Edino upanje ekipe trenerja Djuriča je trenutno obramba, ki je bila na zadnjih tekmah steber moštva.
Predvsem desni branilec Gvido Sadjak je izredno razpoložen, saj ga skorajda noben napadalec ne more preigrati. Toda dobra Gvido Sadjak obramba je za-	1
manj, če sredinski oz. napadalni igralci ne zadenejo gola. Se vedno je poškodovan Peter Sadjak.
Ruda - Bilčovs (v nedeljo ob 15. uri) - Trener Hobel bi bil s točko zadovoljen, kajti Ruda je doma izredno nevarna, poleg tega je njihov vratar Matschek skorajda nepremagljiv. Manjkata pa Quant-sehnig in Andrejčič.
ODBOJKA
Razočaranje - odbojkarji Doba dvakrat poraženi
Pričetek prvenstva avstrijske zvezne odbojkarske lige je bil, vsaj v očeh Dobljanov, popolnoma ponesrečen. Sicer so Do-bljani dvakrat nastopili na tujem, kljub temu nihče ni pričakoval dveh jasnih porazov. Na prvi tekmi proti Donaukraft II so sicer zmagali prvi niz, nato pa ekipi trenerja Goloba več ni nič uspelo. Podobno tudi na drugi tekmi proti ekipi iz Ennsa, kateri so prav tako podlegli s 3:1.
Razlog ponesrečenega štarta pa je prav gotovo še neuigra-nost ekipe, predvsem pa novih igralcev. Tako ima novi igralec Wolfgang Schmerlaib še precejšnje težave.
ŠAH
Ponesrečen štart
Neuspešen štart v novo šahovsko prvenstvo na Koroškem za ekipi SŠZ l_ in SŠK „Obir“. Prvo moštvo SŠZ je v 1. razre-du-vzhod podleglo ekipi iz Št. Vida s 3:5 (manjkala sta Cuderman in Živkovič), SŠK „Obir“ iz Železne Kaple, ki tekmuje v 2. razredu-vzhod, pa ekipi iz Celovca s 3,5:4,5. Bolj uspešni sta bili drugi moštvi obeh klubov v 4. razredu. SŠZ II je ugnala Steindorf (3,5:1,5), Obirčani pa z istim rezultatom IBS Celovec.
19
Sport
„Peče“ ali zlat uhan in Guns n Roses
Christian „Peče“ Petschenig, po značaju enostaven in sproščen tip, je letošnje presenečenje pri SAK. Kljub nerodni poškodbi si je priboril standardno mesto.
ranilci, ki morajo paziti na na-pC padalca SAK Christiana „Pe-čeja“ Petscheniga, so obupani- 21-letni sin velikovškega zobozdravnika je namreč tako hiter, da 9a le redko kdo lahko zaustavi, in ne, potem večinoma s prekrškom. Petschenig v pretekli sezoni še ni sodil med standardno enajsterico, si ie v letošnji sezoni nepričakovano Priboril standardno mesto v moštvu trenerja Ramšaka. Sicer ni „golea-dor“, kot sta na primer Pihorner ali Lippusch, kljub temu je izredno pomemben napadalec. V glavnem je njegova naloga, da pripravi gole (teh Pa kar zadosti), ob priložnosti pa zadene tudi sam, zadnjič v Voitsbergu. »Prepričan sem: ko mi bosta na kaki tekmi uspela dva gola zaporedoma, se bo samozavest pred golom tako Povečala, da bom nevaren tudi v nadaljnjih tekmah,“ pravi Petschenig.
Vsi ga dobro poznamo, toda o njegovi poškodbi le redkokdo ve. Petschenig ima namreč vnet hrustanec v kolenu, kar ga na tekmah Precej ovira. „Poškodba je zaradi tega nerodna, ker se nenadoma lahko tako poslabša, da ne morem več nadaljevati z igro,“ pravi Petschenig. Trener in zdravnik dr. Ramšak: „Najkasneje pozimi mora na operacijo, brez katere se koleno ne bo izboljša-1°!“ Usoda nerodne poškodbe Pet-scheniga sicer ovira pri treningih in na tekmah, toda njegov pozitivni in optimistični odnos do nogometa se zaradi tega ni zmanjšal. Prav zaradi tega je v moštvu vedno v ospredju, nenazadnje tudi zaradi svojega sproščenega značaja. Rad prepeva (najraje pesmi pop skupine Guns'n Roses), oblači se mladosti prilagojeno sodobno ter od 10 leta naprej nosi na levem ošesu zlat uhan (včasih oelo med tekmo). Petschenig: „Takrat sem si želel uhan, nakar mi ga ie mama kupila. Sedaj pa ne nameravam biti kdajkoli brez mojega pri-ijubljenega zlatega uhana!“
Tekme naraščaja SAK
SAK U 14: tesna zmaga na derbiju proti Pliberku
Ekipa šolarjev (pod 14 leti) je na občinskem derbiju tesno premagala Pliberk z 2:1. V starostni skupini pod 10 let pa hitita celovški in pliberški ekipi od zmage do zmage.
U 16: Spittal - SAK 3:1 (Hermansky):
U 14: SAK-Pliberk (Kojič 2);
U 12: SAK (Plib.) - Tinje 10:0 (Meklin 4, Zidej 2, H. Nachbar 2, G. Nachbar, Kordesch); SAK (Cel.) -Bistrica v Rožu 1:0 (Romano);
U 10: SAK (Plib.) - Šmarjeta 12:0 (Partl 3, Kreutz 2, Buchwald 3, Kap); SAK (Cel.) - Vetrinj 3:1 (Romano 2, Napelschnig);
U 8: SAK Pliberk je zmagal tudi na turnirju v Klopin-ju pred Globasnico, Klopinjem in Ochsendoriu. SAK Celovec je tokrat dosegel le 4. mesto, SAK Št. Pri-rtlož pa na turnirju v Tinjah 3, mesto.
Le težko je branilcem odvzeti Petschenigu žogo, večinoma le s pomočjo prekrška. Branilec Voitsberga pa je pogosto videl le hrbet hitrega „Pečeja“. slika NT/Fera
9. KROG: DONAU LINZ - SAK
Ali bo napadalec Mario Pihorner zadel tudi dopoldan?
Ze v soboto se odpelje SAK v Linz, kajti tekma 9. kroga med D. Linzem in SAK je že v nedeljo dopoldan, ob 10.30. Igralci SAK dopoldanskega termina niso navajeni, zato bo trener Ramšak skrbel, da bodo igralci ob pravem času budni. Zgodaj iz postelje in rahel tek pred zajtrkom naj bi to pospešila. Napadalec Mario Pihorner, ki je na zadnji tekmi zadel dva čudovita gola, potrebuje zjutraj sicer dalj časa, da postane prav buden,_ kljub temu je tokrat optimističen: „Čutim, da bom zopet zadel v črno!“ Jutranje težave trpi tudi legionar Savič, toda „nekaj skodelic kave povzroči čudež,“ pravi Rade. Nasprotnik D. Linz je na zadnji tekmi osvojil prvi točki, zato bo lahko igral sproščeno. To pa naj bo svarilo SAK.
„Goleador"
Mario Pihorner je v formi.
Lože Sadjak rešil amaterski reprezentanci točko
Koroška amaterska reprezentanca je v sredo v Tolminu odigrala tekmo za Mirop pokal proti reprezentanci iz Slovenije ter zasluženo osvojila remi 2:2. Za oba gola naše ekipe je poskrbel branilec SAK in kapetan reprezentance Lojze Sadjak, ki je hkrati odigral eno najboljših tekem v majicah reprezentance. Tudi drugi igralec SAK, Wölbl, se je predstavil z najboljše strani, saj je prepričljivo gradil igro svoje ekipe.
Slovenija - Koroška 2:2 (1:1)
AMATERJI SAK
Kreutz poskrbel za zmago
Tekma SAK II proti Donauu je bila pričakovano težka, nenazadnje zaradi tega, ker so gostje v 1. polčasu vodili z 0:1. V 2. polčasu pa so amaterji Mjha Kreutz SAK zaigrali se bolj napadalno ter konec koncem zasluženo zmagali z 2:1. Strelec obeh golov, trener Miha Kreutz, je mlajšim silovito pokazal, kako hladno je treba izkoristiti priložnosti.
Prihodnjo nedeljo (ob 10.30) igra ekipa Kreutza na tujem proti Zihpoljam, kjer je „upoštevanja vredna samo zmaga“, tako trener in igralec Kreutz.
SAK II-Donau 2:1 (0:1)
SAK II: Smrečnik 3, S. Sadjak 4, Kampusch 3 (60. Zanki 4), Blajs 3, Hren 3, Tiganj 3, Kreutz 5, Nachbar 3, Sienčnik 3, Mandl 3, Buchwald 3;
Igrišče ASV: 100 gledalcev Sodnik: Hribernig (dober)
Strelec: Kreutz (64,, 80.)
2. RAZRED E:
1.	DSG Borovlje	10	8	1	1	26:6	17
2.	Ochsendorf	10	6	3	1	20:7	15
3.	Grabštanj	10	6	2	2	16:4	14
4.	SAKU	10	7	0	3	21:14	14
5.	Hodiše	9	6	0	3	21:14	12
6.	HSV	10	4	3	3	20:12	11
7.	KAC	10	4	3	3	11:12	11
8.	Donau	10	3	2	5	20:20	8
9.	Žihpolje	10	3	1	6	10:15	7
10.	Kriva Vrba	9	2	1	6	11:20	5
11.	Pošta	10	1	1	8	9:29	3
12.	Poreče	10	0	1	9	3:35	1
11. krog <8./9. oktober 94): Žihpolje - SAK II. Poreče - Pošta, Kriva Vrba - Grabštanj, DSG - Borovlje - Donau, Hodiše - HSV, KAC - Ochsendorf;
(Ro)Mario Pihorner izrazil svojo nevarnost - 2 gola SAK ■ Voitsberg 4:1 (3:1)
SAK: Preschern 5, Savič 5, F. Sadjak 4, A. Sadjak 4, Sumberac 4, Wölbl 4, Blajs 3, M. Sadjak 4, Petschenig 4 (81. Škof 0), Pihorner 5, Lippusch 3 (61. Eberhard 3);
Igrišče ASV: 800 gledalcev Sodnik: Stockinger (odličen)
Strelci: Pihorner (21., 34.), M. Sadjak (16.), Škof (86.) oz. Steinbauer (31.)
Trener dr. Ramšak je presenetil nogometne strokovnjake s tvegano postavo (trije napadalci), kar pa se je konec koncem silovito obrestovalo. Tako rekoč tretji napadalec Pihorner je bil mož tekme, saj je zadel dva čudovita gola ter bil najnevarnejši napadalec na igrišču. V 1. polčasu sta si bili ekipi enakovredni, le z razliko, da je SAK zadel tri gole (M. Sadjak, Pihorner 2), gostje pa le enega. Po odmoru je SAK prepustil igro gostom ter se omejil na protinapade. Rezultat tega: četri gol SAK (Škof).
Regionalna liga - sredina
i.	SAK	8	6	1	1	18:6	13
2.	VSV	8	5	1	2	15:6	11
3.	Voitsberg	8	5	0	3	16:13	10
4.	Marchtrenk	8	4	1	3	9:8	9
5.	Traun	8	3	2	3	10:8	8
6.	WAC	8	3	1	4	10:7	7
7.	LUV Graz	8	2	0	6	5:15	4
8.	Donau Linz	8	1	0	7	7:27	2
9. krog: VSV - Marchtrenk, Voitsberg - WAC, Traun - LUV Graz (vse tekme v soboto ob 15. uri), Donau Linz - SAK (v nedeljo, ob 10.30)
Od sedaj naprej
Prodaja sveč od svečarne
•	Namizne sveče in sveče za svetilke
•	Štorjate, adventne in božične sveče
•	Čajne in nagrobne lučke
*
Proizvodnja in trgovska družba z o. j.
Suha / Zauchen 71 9135 Železna Kapla / Eisenkappel
PREOSTANEK
SVEČ
vsak kg samo
IMAMO VELIKO IZBIRO - PRIDITE IN POSLUŽITE SE, DOKLER ŠE IMAMO ZALOGO
0
Posebne ponudbe vodnjakov, dišečih svetilk in hišic.
Nenavadni intervju z nenavadnimi vprašanji
Ime: Erih Užnik Doma: v Št. Janžu Starost: letos srečal Abrahama Poklic: ljudskošolski ravnatelj
Katero tipično lastnost bi pripisal
samemu sebi?
Da včasih rad dražim ženske.
Kako prepričaš ljudi, da si najboljši?
Z zdravo samozavestjo uspe človeku prepričati ljudi, tudi če nimajo prav.
Kaj je bil doslej Tvoj največji uspeh?
Da me v šoli 7 do 10 žensk še ni pohodilo.
In športno?
Da mi je uspelo svojega sina poleg šest drugih mladincev spraviti v nacionalni kader.
Največje razočaranje?
Da so me nekatere osebe, ki sem jih imel za prijatelje, očrnile.
Kaj je bilo zate doslej največje presenečenje?
Ko sem v Avstraliji zvedel, da se bodo moji hčerki Mirjam rodili dvojčki.
Kakšen odnos imaš do ženskega spola?
Ja Marija - rad jih vidim, to je enostavno v meni.
Kakšna mora biti ženska, da Te fascinira?
Odgovor ne bi bil primeren za Naš tednik.
Zakaj, misliš, fasciniraš ženske?
Tega pa ne bom povedal, ker bi potem bili drugi moški tudi tako uspešni kot jaz.
Katero tipično lastnost pripisuješ moškemu in katero ženskemu spolu?
Moški se radi producirajo - tako kot v živalskem svetu, ženske pa so rade prikupne.
Kako bi Te kdo lahko spravil v zadrego?
Mislim, da je bolje, da tega ne povem v javnosti.
Kaj je zate dvojna morala?
Pridigati krščanstvo in biti zahrbten. Kaj odlikuje dobrega pedagoga? Da ne posreduje le znanja, ampak je z srcem pri delu.
Kako reagiraš, če ti otrok pove, da je že kdaj imel boljšega učitelja?
To se mi še ni zgodilo.
Kaj je zate pri pegagoškem delu bistveno?
Da posreduješ otrokom tudi zdravo samozavest, narodno zavest in strpnost.
Če bi imel sam možnost sestaviti urnik - koliko ur tedensko bi imeli otroci telovadbo?
Vsak dan najmanj eno uro.
Če bi moral črtati z urnika tri predmete - kateri bi to bili?
Težko je odgovoriti na to vprašanje. Na vsak način ročno delo (šivanje, kvačkanje) za fante ni življenjsko potrebno ...
Recimo, da moraš zapisati k desetim zapovedim še eno - kako bi se ta glasila?
Ena izmed desetih zapovedi se glasi: „Ne želi svojega bližnjega žene”; jaz bi pa pripisal: „Ne želi svojega bližnjega moža”.
In če bi lahko črtal eno zapoved -katera bi to bila?
če je že ne bi črtal, bi jo vsaj noveliral - 6. zapoved!
Katere ljudi najmanj maraš?
Tiste, ki volijo svobodnjake.
In katere najbolj občuduješ?
Idealiste, ki za svoje delo ne dobijo groša.
Kako prenašaš kritiko?
V	tem oziru sem občutljiv in včasih se poslužujem židovskega sistema: oko za oko!
S čim bi Te kdo lahko najbolj užalil?
Če bi mi kdo rekel, da sem nesposoben pedagog ali nesposoben trener.
Kaj je bila doslej Tvoja največja napaka?
Da sem se svoj čas preveč približal levici in sem ljudem preveč verjel. Tozadevno sem doživel največje razočaranje.
Kaj odlikuje inteligentnega človeka?
Da svoje talente optimalno izkoristi in svoje znanje posreduje tudi drugim.
O čem se najraje pogovarjaš?
O športu seveda.
V	kateri družbi se najbolje počutiš?
Tam, kjer so ljudje družabni in še radi zapojejo.
Katero vprašanje bi ti bilo sitno?
To je bolje, da obdržim zase.
Kakšen odnos imaš do medijev?
V	glavnem pozitivnega, če pa kdo piše o kengurujih in pri tem pozabi na glavno osebo dogajanja, pa imam s tem probleme.
Kaj bi bil zate čudež?
Skupno zastopstvo koroških Slovencev.
S kakšnimi občutki odgovarjaš na nenavadna vprašanja?
Zavedam se, da moram paziti na samega sebe.
Hvala lepa za pogovor.
H. St.