IZ VSEBINE: - občinski svet je zasedal v Loki - zakaj je propadel Elegant? - OMV Istra v Šentjurju - kaj bo s šentjurskim turizmom - Lucijina poletna reportaža - poletna nagradna križanka - šport - anekdote Llietfcci Ul. Leona Dobrotlnška 5, 632.-SO Šentjur (nasproti Zdravstvenega doma) Telefon: 063/742-401 Od 11. 8. - 19. 8.1995 nudimo v naši cvetličarni obširen izbor lončnic za vaše stanovanje po zelo ugodnih cenah. Popust nudimo tudi pri okrasnih lončkih. A4AIUI= 113'DJri^ 'VIElUIIKiz ICOJriiž KORAA4»ir>dlk «CIEINII=JIIE ie«0% 'CIEPNIEJIIE Č»0% CIENIEJPIE OBlvte nos od US. do M nc bo vam za// Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN mm m j::?:;:??: 'Mi: VMiš ■Mi. 'm MiMM M: mm. MM MM MMii. m&m. M trgovsko in proizvodno podjetje 1—^ LIPA Šentjur 621,00 SIT 1.949.00 SIT 29.887.00 SIT - s 12.644.00 SIT -A 21.506.00 SIT Wa. 26.033.00 SIT PRODAJNI CENTER ŠENTJUR (Anderburg) M:743* 743'174'743'482 mmina 1 mestu KERAMIČNE PLOŠČICE uvoz Italija Itn2 PARKET hrast 1m! VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA (natur hrast krilo) OKNA "Termoplus" 120x120 CISTERNE ZA VINO od 35-10001,3001 = VRTNA KOSILNICA 'GOLF' z briggs motorjrem 25.690,00 SIT STRIŽNA KOSILNICA "EUROSISTEM" 122..320,00 SIT KOSILNICA 'ALKO" samohodna 56.631,00 SIT KOSILNICA nahrbtna z nizko “KAVVASAKI" 75.952,00 SIT POSODA "EMO" emajlirana Ikg EL. ORODJE "ISKRA" XS 502 KOTNA BRUSILKA "ISKRA" ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO "BLACK&DECKER GLASBENI STOLP "SILVA" EL. B0JLER stoječi 501 EL. BOJLER stoječi 301 TOALETNA OMARICA PLINSKI ŠTEDILNIK "KEKEC" 'RAZBOJNIK GUZAJ" knjiga o ljudskem junaku iz prejšnjega stoletja cena: 3.900,00 SIT čeki + AKTIVA + krediti + kartica KOM. BANKE TRIGLAV PROSTORNO IN UREJENO PARKIRIŠČE! "acTAičjtc deden. rtoAujz 500,00 SIT 9.990.00 SIT 9.940.00 SIT 18.410.00 SIT 14.880.00 SIT 13.971.00 SIT 13.070.00 SIT 11.271.00 SIT 32.820.00 SIT V V °6/ ............................................................... . . ■ ■ ....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... B ^ B P Š 6 li1^ C. Kozjanskega odreda 4. ŠENTJUR Telefon: 063/741-836 GOI ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 63230 ŠENTJUR, Ul. Dušana Kvedra 6a Tel.: 063/741-072, 744-149 Izdelava - predelava zlatega nakita Prodaj a ročnih ur POSEBNA UGODNOST Menjava baterij / ^ brezplačno graviranje ( > prediranje ušes OdpRAVA AlERqijE pfii NOŠENju ultANOV prodaja darilnih bonov ^ Izjemno ugodna menjava starega zlata za novi nakit - 50% POPUST Pri nas kupljene izdelke graviramo brezplačno Om /J J TUDI V TRŽNICI !\ Odkup zlata po ugodnih cenah! BANKOMATI Imetniki tekočega računa Banke Celje, naročite si osebno številko za bankomat v svoji matični enoti, da bo Vaše poslovanje z Banko Celje hitrejše in enostavnejše. Banka Celje ima priključenih 18 lastnih bankomatov, lahko pa koristite tudi ostale bankomate označene z “ba”, po vsej Sloveniji. V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. ) banka celje NOVO! c^NOVOJp> NOVO! SCBHKJfhRBMB® Trubarje vaiTj Šentjur Tel.: 063/741-119 lŽiWB8 Šentjurske NOVICE BESEDE UREDNIKA — r Obračun pri "O. K. ŠENTJURJU' 150 tolarjev! Da, to je nova cena Šentjurskih novic! Ni Šlo več naprej! Izbira med ukinitvijo in novo ceno pravzaprav nikoli ni bila postavljena resno. Šentjurske novice, vsaj tako smo Prepričani, imajo svoje mesto, bralce in svojo ceno. Tisti, ki vedo, da je naša naklada ostala pri 1300 izvodih in da smo izračunali, da za obstoj potrebujemo 2000 kupcev, se nad novo Ceno ne bodo preveč zgrozili. Še več! Ko vas bomo spomnili, da smo s prvotno ceno zdržali več kot dve leti, da so se v tem času Papir in tiskarske storitve podražile za 90%, pošta npr. celo za 300%, občinski svetniki pa nam iz proračuna niso več Pripravljeni dati niti tolarja pomoči, boste zlahka ugotovili, da ae pretiravamo. 150 tolarjev še vedno ni realna cena. Le Vrsti sodelavcev er>tuziastov, ki so prepričani, da Šentjur brez Šentjurskih novic ni več Šentjur ter so Pripravljeni zanje mnogo Postoriti brez ustreznega Plačila, gre zahvala za obstoj. In seveda tudi tistim našim Podjetnikom, ki s svojimi strankami komunicirajo Preko ŠN! Ste se morda tudi vi vprašali, kdaj bodo ŠN preskočile naslednjo kakovostno stopničko, ali morda končno ž-e postale 14 dnevnik, če že ne tednik? Naš odgovor je Pesimističen: ob takšnih sredstvih in odnosu ljudi in občine do časopisa, kot nanju trenutno lahko realno računamo, in seveda ob zasedbi, kot jo imamo, smo trdno zabetonirani v prvotne temelje. Ni šans, bi lahko rekli! Trudili pa se bomo. Ni dvoma, Šentjurske novice bodo slej ko prej morale postati 14 - dnevnik, dobiti profesionalno strukturo in dvigniti svojo kakovostno raven, če bodo hotele preživeti. Preživeti pa si zagotovo želimo. Cilj torej imamo, le poti do njega so nam še skrite. Eni izmed redkih poznanih potk, morda j e celo tudi samo obvoznica, se reče 150 tolarjev. Upamo, da vas ne bo preveč prizadela. Uredništvo ' c-uV /tr/s Naglednja številka. Šentjurskih novic izide v torek, 19. septembra 1995 . Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Mestni trg 5. Glavni in odgovorni urednik: brane Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno, Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslovni oas je od 7. do 9. ure, telefon med poslovnim časom 741 286. Izven poslovnega časa pa 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 NAROČILNICA Naročam Šentjurske NOVICE Priimek in ime (tiskane črke): Naslov, kraj, ulica, poštna številka: Podpis: Šentjurske NOVICE POLITIKA Obiinski svet je zasedal v Loki Na prcdlog svetnikov iz Slivniceje bila 7. naletel na precej skeptičen in ironičen Precej besedje bilo izrečenih na račun vodenja zapisnika. G. Erjavec jo dokazal, seja Občinskega sveta v osnovni šoli v Loki: svetniki naj bi se s svojimi avtomobili prepričali, da je cesta mimo Slivniškega jezera res tako katastrofalno uničena, da je bilo potrebno zanjo rezervirati večino proračunskih namenskih sredstev. Slivničani so imeli Malica v senci seje prilegla takorekoč srečo, daje bil proračun že prej sprejet, kajti večina svetnikov je zlahka ugotovila, da poznajo obnove še bolj potrebne ceste. Uvodno besedo so dobili predstavniki vseh treh območnih krajevnih skupnosti, g. Cvirn, g. Cmok in predstavnik KS Prevorje, ki pa so svojo priložnost slabo izkoristili. Omejili so se le na splošno predstavitev svojih KS in njihovih že znanih problemov, ter se kmalu nato poslovili in pustili svetnike, da so se pozno v noč sami potili v prevročem in premajhnem prostoru. Za njimi so prednostno besedo dobili predstavniki celjskega Javnega komunalnega podjetja ter lastnik odmev tako pri županu kot pri gospe Ratajevi, ki sta očitno zmotno prepričana, da se bomo tudi dolgoročno najlepše iznebili svojih odpadkov, če jih bomo prodajali Celjanom po cenah, kakršne pač bodo. Franc Škoberne -Dimi je s številkami dokazoval, da so vsa namigovanja o nepravilnostih v zvezi z izkoriščanjem kamnoloma v Hrastju, ki so jih na prejšnjih sejah na zahtevo sveta KS predstavljali slivniški svetniki, izvita iz trte. ”1$ Pokazalo seje, da teh nepravilnosti —i ni, oziroma, da so __J jih že pred sejo občinskega sveta zgladili tako na svetu KS kot v vodstvu občine. Koristnost kamnoloma je za vse menda tolikšna, da so bili tisti, ki bi lahko kaj povedali, previdno tiho, pristojnim v občinskem vodstvu pa se je zdelo celo povsem normalno, da se od kubika v Hrastju izkopanega kamnja plača za vzdrževanje cest 18 SIT, medtem ko g. Brglez v Dramljah plačuje 32 SIT. Sklep, da se na eni od prihodnjih sej na enak način predstavi poslovanje tudi preostalih 6 kamnolomov v občini, kot kaže, je bolj pesek v oči javnosti kot kaj drugega. Pod točko Aktualno v občini smo izvedeli med drugim, daje poslanec Malovrh uspel s pomočjo LDS zagotoviti v proračunu 50 milijonov SIT za izgradnjo doma strejših kamnoloma v Hrastju g. Franc Škoberne - občanov (dom naj bi bil gotov leta 1997) mn. Komunalci so zahtevali povišanje ter 94 milijonov za šentjursko obvoznico, cen za odvoz smeti za 53,7 %, kar je Težava pri obvoznici je ta, daje na njej še izzvalo2 un dolgo "smetiščno" razpravo.( 275 milijonov "Grdinovega" dolga, poleg Mimogrede: doslej je občinski svet o tega pa manjka še 70 milijonov za smeteh razpravljal na sleherni svoji seji!) dokončanje tega projekta (cesta mimo Sprejeta sta bila dva sklepa: L občinska železnice in čez most na Voglajni). Župan uprava naj preveri predlagane cene in se se trudi, tako je dejal, da bi celjskemu naj sprejem novih cen odloži do naslednje Cestnemu podjetju, ki je zaradi seje. 2.pristojni naj do prihodnjič preučijo obvozničnega dolga v finančnih stiskah, možnosti za izgradnjo lastnega pomagal z bančnimi krediti in odlcigtiliscti smeti. cisti Zcidnji sklep je gcinincij3.mi da je drugi del zapisnika, ki ga je pisal sekretar sveta, napisan slovnično in stilno slabo ter vsebinsko pomankljivo. Kljub temu je svet oba dela zapisnika sprejel s pripombami, kako naj se zapisnik v prihodnje vodi. Tudi z osnutkom Poslovnika Občinskega sveta, ki je tokrat bil že drugič v obravnavi, svetniki niso bili zadovoljni-Obilica vsebinskih pripomb in zahteva gospe Koleša, da pri oblikovanju sodeluje tudi lektor, kaže na precej mlahav odnos občinskih uradnikov do tega pomebnega akta kot do samega občinskega sveta. Pod točko "Poročila odborov in komisij občinskega sveta" se je največ razpravljalo o zahtevi kmetijske komisije, da naj se zadrugi izplača 3 milijone SIT, ki naj bi jih dolgovali za nabavo travnega semena (Le kam je šel cel vagon travnega semena?). Zadeva se bo še enkrat preverila, toda grenak priokus, da se občinska oblast v Šentjurju še vedno ni vzpostavila in da deluje zmedeno, Še vedno v začasnih komisijah in odborih, je ostal in ga bo težko popraviti. V razpravi je bil tudi osnutek Odloka o varstvu zraka. Kljub temu, da sem trdno prepričan, da tak odlok v Šentjurju nujno potrebujemo, sem zahteval, da se umakne iz razprave. Po mojem mnenju je bil pripravljen "katastrofalno" (tako vsebinsko kot slovnično) in je neuporeben za razpravo. Zaradi časovne stiske, bilo je ob 22. uri, in mnenja večine svetnikov, da se osnutek naj vendarle po hitrem postopku sprejme ter se kasneje popravlja, sem se razpravi in nujnim popravkom odpovedal ter rahlo resigniran zapustil sejo. Zdelo se mi je preveč podcenjujoče, da je svet, ki je ure in ure pripravljen premlevati povsem obrobne zadeve, pristal na izsiljevanje s časovno stisko ob tako pomembnem vprašanju varovanja okolja in zdravja. Čeprav so nas v Loki sprejeli zelo prijazno in nas tudi pogostili z bogato malico, nisem prepričan, da so takšne zunanje seje sveta potrebne in koristne. Šentjurske L_ NOVICE AKTUALNO Kaj bo s šentjurskim turizmom? Načelnica upravne enote Šentjur hovih kmetij odprtih vrat. Vsako leto mag. Andreja Stopar je organizirala Celodnevni "razgovor" na to temo in sicer naj bi potekal na avtobusu ter na Posameznih turistično zanimivih točkah. ^ državne strani se je tega "turističnega sprehoda" udeležil poleg načelnice Roparjeve še sekretar za turizem z Min-'strtstva za gospodarske dejavnosti g. esenjak. Udeležba z druge strani je bila bolj pičla: gospa pride na Ponikvo okrog 70 organiziranih avtobusnih izletov. Slomškova rojstna hiša, ki jo ravno zdaj intenzivno obnavljajo, ter čudovita farna cerkev naj bi tudi v prihodnje bila močnejša dejavnika ponkovškega turizma. Posebno prijazno in obogateno s hišnimi specialitetami nas je sprejela gospa Debelakova s Hotunj, ki sedaj gospodinji na mestu nekdanje pičla: gospa Kovačič in g. domačije slavnega kartografa Kocena. v°dgoršek iz TOD Ponikva, gospodje Ugotovili smo, da imajo Debelakovi z Stravs, Kodrič in Safran iz RTG Tratna ozirom na svoj pretanjeni občutek za °ziroma Alposa, gospa Ljubej z občine ljudi in kulturno dediščino odlične po-ter trije predstavniki medijev (če štejem goje za razvoj pravega kmečkega tudi samega sebe). turizma. S prijetno klimatiziranim avtobusom ^mo se najprej popeljali do turistične 'Jetije Zgonc v Dramljah, Se tarn dodobra razgovorili 0 vsem že znanih težavah , L, ; razvoja šentjurskega ||i tui"izma, se nekoliko sporekli glede našega tipa utečkega turizma, ki naj bi sc preveč nagibal k gostin-stvu (in mu verjetno tudi nelojalno konkuriral) ter Pceiskusili nekaj proizvodov kuhinje gospe Zgonc. , največ nam je dala mis- Slivniško jezero je bilo v tem vročem poletnem dnevu kar pravšen kraj za mo- liti ugotovitev Tudi Slomška smo obiskali lanskoletne študije Ek-°nomsko poslovne fakultete iz Maribora, ki jo -le iz arhivov izbrskala mag. Roparjeva. Pravi namreč, da naše tur- drovan->a naše vrste‘ G' Safran z A Posa etične zmogljivosti kažejo, da pri nas nas ->e v Prijetnem odprtem paviljonu 0rganiziranega turizma ni mogoče razvi- dodobra nahranil s specialitetam, z žara •Ntk Tej ugotovitvi nekoliko pritrjuje (moram Priznati’ da sem Pr,cakoval na Slednja ugotovitev, da smo lani imeli krožniku slivniškega krapa). Skupno z v naši občini komaj 0,08 % vseh sloven- direktorjem RTG Tratna g. Štravsom sta skih porabnikov turističnih storitev, ta nam razl°žila> da Je z jezerom 12let z avtobusom ter tehtne razprave pravzaprav vse o.k., toda prazen gostin- Prisotnih pa naj bi menda dokazale ravno nasprotno, to je, da ima turistično gospodarstvo pri nas dobre osnove. ski lokal ter prav tako prazna "plaža" pred Ribiškim domom ter pravo bogastvo alg v mlačnem "Kozjanskem morju", ki se v nekaj zadnjih letih ni kaj Na Ponikvi smo se prepričali, da pri prav dosti urejalo, so nam bili dokaj , J>h lepo teče predvsem t.i. romarski tur- Verni kazalci, da je slivniška turistična Zem ter z niim oovezana delavnost dejavnost v določenih težavah. Kot sem merce, ki ima v najemu Ribiški dom, rešuje iz finančnih težav z organizacijo množičnih zabavnih prireditev, kar pa lastniku, tj. podjetju RTG Tratna in ribičem niti približno ni všeč, ker trpi okolje. Popeljali smo se tudi z Jezersko kraljico ter zlahka ugotovili, da so obale slivniškega jezera prav živahne. Organizirani nosilci turistične dejavnosti se bodo morali slej ko prej prilagoditi povpraševanju ter se po potrebi tudi preseliti na bolj dostopne obale. Ne vem, kako so naše turistično popotovanje (ali razgovor z sekretarjem Vesenjakom) sprejemali drugi, sam sem dobil vtis, daje naša turistična dejavnost kot del gospodarstva dejansko slabo organizirana in nima obetavnih razvojnih možnosti. Vsi prisotni so sicer govorili o raznih projektih, ki naj bi jih seveda financiral nekdo drug, o pravih poslovnih odločitvah pa ni bilo kaj dosti slišati. G. Vesenjak je sicer obljubljal, da bo v prihodnjem letu dobil za slovenski jezerski turizem iz proračuna okrog 150 milijonov tolarjev, toda nisem prepričan, da se bomo mi v Šentjurju do takrat uspeli sporazumeti za sistemski pristop k razvijanju te za Slovenijo tako pomembne gospodarske dejavnosti (Slovenija ima 45 km morske in 550 km jezerskih obal). Morda ni toliko dilem za Ponikvo, toda Slivniško jezero je urbanistično in ekološko zahtevno ter potrebuje temeljite in pametne dolgoročne ukrepe oblasti ter množico manjših poslovnežev, ki bodo motivirani za vlaganje vanj. Po odzivu na vabilo načelnice Stoparjeve sodeč, našemu turizmu ne bo lahko vdihniti življenja, saj se iz KS Slivnica, TOD Planina in Šentjurja ni odzval nihče. ^ _ njim povezana dejavnost ucjavuusi v Aldrčana", to je ene izmed dveh nji- izluščil iz razgovora, se Alpos Com- Šentjurske NOVICE POLITIKA l Dan državnosti v Dramljah Letošnja osrednja občinska prireditev ob Dnevu državnosti je bila v soboto, 24. junija, v gasilski sobi v Dramljah. V ne najbolj primernem prostoru se je zbralo le nekaj deset občanov, ki so prisluhnili slavnostnim govorcem: županu Malovrhu, predsednici občinskega sveta gospe Oset ter predsedniku sveta KS Dramlje g. Gorečanu. Če odmislimo izrečene besede vseh treh govorcev o pomenu praznika slovenske države, se je g. Malovrh izkazal kot pristaš t.i. venetskega izvora Slovencev, kar naj bi nas navdajalo še s posebnim ponosom, gospa Osetova je nasprotovala odprodaji slovenskega Primorja Italijanom, g. Gorečan pa je izrazil nezadovoljstvo z letošnjim proračunskim financiranjem dramelj ske KS ter pozval župana, naj ne obravnava Dramelj tako, kot je nekdaj Beograd zapostavljal Ljubljano. Šentjurska godba na pihala je slovesnost počastila s tremi skladbami, dramelj ski moški pevski zbor pa je s svojim nastopom še enkrat potrdil svoj sloves odličnega pevskega kolektiva. Čeprav so se izvajalci prireditve trudili in rešili, kar se je rešiti dalo, celotna slovesnost ni bila na ravni, kot bi se spodobilo za osrednjo občinsko proslavo največjega slovenskega državnega praznika. F.K- Bo Kmetijska šola končno le dobila svoje posestvo? Vse kaže, da se bo to vendarle zgodilo. Težko je reči kdaj, toda sodeč po pomenu, ki so ga dali slovesnemu podpisu protokola med Ministrstvom za kmetijstvo in Ministrstvom za šolstvo o prenosu upravljalskih pravic nad zemljišči na kmetijske šole, ki se je zgodil na enoto SKVGŠ v Šentjurju dne 12. julija letos, izgleda zadeva urejena. Na slovesnosti ob podpisu protokola sta bila oba ministra, dr. Gaber in dr. Osterc, predsednik državnozborskega odbora za kmetijstvo mag. Protner, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč gospa Lukačič, štirje poslanci ter še številni zastopniki šolskih in občinskih oblasti. Kar precej lepih besedje bilo slišati, toda med vrsticami se je dalo razumeti, da zadeva vendarle še ni povsem dozorela. Tako je bilo iz besed ministra Gabra slišati, da odbor, ki naj bi uresničil prenos zemljišč, šele bo ustanovljen, gospa Lukačič pa je povedala, da se bo močno trudila, da bodo kmetijske šole vendarle dobile svoja posestva. Pomeni, da res še ni vse čisto. Kmetijska šola v Šentjurju je bila ustanovljena leta 1910 in je nekaj desetletij veljala za eno boljših kmetijskih šol. Rajnka Avstroogrska je vedela, da šola potrebuje svoj šolski poligon, torej kmetijska zemljišča, in jih je šoli tudi zagotovila. Šola je v določenem času imela okrog 160 hektarov raznih zemljišč. Prišlo je leto 1961, ko se je svet šole odločil in celo posestvo predal Kmetijskemu kombinatu Šentjur. Zakaj seje to zgodilo, je težko reči. Prav gotovo je šlo za politične pritiske: takratni ravnatelj ing. Jenšterle je v zameno za posestvo in za šolo, ki je postala oddelek celjske kmetijsko -vrtnarske šole, dobil direktorsko mesto v Celju( tako pravi ljudski glas) in vse je bilo končano. Šola je sicer imela s Kombinatom dogovor o opravljanju praktičnega pouka, kar pa menda ni teklo najbolje, saj v desetletjih, ki so sledila, šola ni nikoli več dosegla slovesa, ki gaje nekoč že imela. Po demokratičnem preobratu leta 1990, ko seje v temelju spremenila naša kmetijska politika, je kazalo, da bo šola spet prišla do svojega posestva. Takratna ravnateljica ing. mag. Cmokova je zbrala vso dosegljivo dokumentacijo, občinska skupščina je sprejela ustrezne sklepe, vodili so se precej ostri dialogi s predstavniki Kombinata in ministrstev, toda vse zaman. Pokojni ing. Knez ni bil pripravljen na kakršenkoli kompromis. Vse pa je kazalo, daje nekoliko popustilo tudi vodstvo šole. Nekateri so ocenjevali, da šola ni bila strokovno in tehnično v takem stanju, da bi lahko prevzela posestvo tet se tudi ni preveč trudila, da bi ga po enakem postopku, kot ga je oddala, tudi dobila nazaj. Ko so leta 1993 vsa družbena zemljišča prešla v last Sklada kmetijskih zemljišč, je partner pri razgovorih postala neposredno država Slovenija. Toda tudi to ni bilo dovolj, da bi zadeve stekle. V letu in polje prišlo, kljub veliki naklonjenosti direktorice Sklada Lukačičeve, praktično le do podpisa protokola, kar je pravzaprav zelo malo. Od 110 hektarjev zemljišč, za katere ima šola dokumentiran denacionalizacijski zahtevek, je v načelu le dogovorjeno, da šola dobi upravljalske pravice na 60 hektarih, na vračilo svoje lastnine pa bo Še morala počakati. Če sem prav razumel gospo Lukačič, pa je tudi ta upravljalska pravica še v zraku, saj še ni povsem dogovorjena s sedanjim upravljalcem in najemnim upravičencem DKP Meja. Tudi vprašanje prenosa sedeža iz Celja oziroma osamosvojitev kemtijske šole v Šentjurju, kar je na slovesnosti ob podpisu protokola nekoliko pretiho omenil tudi župan Malovrh in ga zato prav nihče od visokih gostov ni hotel slišati, se postavlja že kar nekaj let. Leta 1991 ob razglasitvi Šentjurja za mesto, je celjski župan Rojec celo obljubil, da se bo zavzel za vrnitev šole v Šentjur, toda vodstvo šole z ravnateljico gospo Cmokovo na čelu, se je menda temu najodločneje uprlo, češ, da je perspektiva kmetijske šole le v povezavi z vrtnarji, ki pa seveda niti pod razno niso hoteli iz mesta v podeželski Šentjur. Ta pobuda v samo šolo pravzaprav še sploh ni prodrla in dokler je tako, nam tudi bogate pogostitve na šoli, na Slivniškem jezeru ter tudi v Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu, ki so jih ob podpisu protokola pripravili za ljubljanske in druge oblastnike, ne bodo kaj dosti koristile. Ali pa morda le? Franc Kovač Šentjurske NOVICE Cesfo Luterje - Kraberg je asfaltirana Na dan državnosti se je pred slavolokom v Lutarju zbralo okrog 100 krajanov, ki so prisostvovali otvoritvi. Slavnostni govornik je bil Predsednik sveta KS Vili Zatler, trak Pa je prerezal predsednik gradbenega odbora Janez Fatur. Po tej kratki slovesnosti naj bi se razvila veselica na dvorišču Faturjeve Kmetije °dprtih vrat, toda dakaj hladno in deževno vreme je kljub veselim vižam "7. raja" napravilo svoje. Za veselje ni bilo niti pravih ljudi niti Prave volje. Še celo tistih 75 krajanov, ki so prispevali vsak po 50 000 SIT za cesto, ni bilo na spregled. Cestni odsek Lutarje - Kraberg je dolg 2600 m in je stal 10,7 milijona tolarjev. Okrog 5 milijonov je pris-Pevala KS iz sredstev samoprispevka, 2 milijona sta prišla z občine, ostalo pa so prispevali krajani. Le - ti : jiiij vi:,: m Jk so poleg prispevka v denarju, opravili tudi dve udarniški delovni akciji, ki se jih je udeležilo preko 50 krajanov. Predsednik sveta KS g. Vili Zatler, ki je poudaril, da otvoritev ceste posvečajo Dnevu državnosti (tudi v Lutarju smo pogrešali državno zastavo) je posebej pohvalil zagnanost Vršnajkovih fantov in predsednika gradbenega odbora g. Faturja. Predsednika sveta KS g. Zatlerja smo vprašali, kako bo s samoprispevkom na Ponikvi v prihodnje? Povedal je, da si uspešnega urejanja Ponikve brez samoprispevka ne morejo zamišljati, toda če bo obveljalo tašno proračunsko financiranje KS, kot je letos sprejeto v občinskem svetu, potem samoprispevek ne bo šel skozi oziroma sploh ne bodo šli v akcijo zanj. F.K. Sprejem za nogometaše Spor na Planini Župan in predsednica občinskega sveta sta povabila nogometaše in vodstvo NK Šentjur v Ipavčevo hišo, jih počastila s Pohvalami in čestitkami, skupno veselje ob uvrstitvi v 2. slovensko ligo pa so nato zalili v vinoteki. Še prej je predsed- nik kluba g. Romih svečano obljubil, da bodo tudi vnaprej častno zastopali šentjurske barve, predsednica Sveta pa jim je dala razumeti, da bodo pri njej našli podporo pri reševanju svojih denarnih težav. Sprla sta se "Cementninarstvo in nizke gradnje" -Mirko Kovač in vodstvo KS Planina. Kovač je pred časom podaril KS Planina 1170 m2 asfalta za novo šolsko igrišče. Ker pa je KS ta namenska sredstva porabila za kompenziranje urejanja pokopališča, je nastala zamera, ki se utegne za KS neugodno končati. Kovač zahteva vrnitev teh sredstev, ki pa so menda že vsa porabljena oziroma njihovo namensko porabo. Asfalt skozi Planinski vrh bo Stavkovni odbor iz Planinske vasi in Planinskega vrha v sestavi Roman Planko, Milan Koželj, Robi Nuč in Jure Hladin, ki je pripravljal protestno zaporo ceste Sevnica - Lesično, je na Ministrtsvu za promet in zveze dobil zagotovilo, da bo RUC letošnjo jesen moderniziral odsek te ceste skozi Planinski vrh. Kot smo izvedeli, so blokado, ki je bila napovedana za 3. julij, najprej odložili za en dan, po razgovorih na ministrstvupa so se odločili, da bodo počakali in potrpeli do jeseni. Če se obljube ministrstva do takrat ne bodo uresničile, so trdno odločeni izvesti blokado in na njej vztrajati do konca. So pa prepričani, da bi se ta in podobne zadeve lahko mnogo lažje urejale, če bi Planina imela svojo občino. Šentjurske NOVICE VROČA TEMA v :■ . . : .V •• :> 7 *; 7:'x x . 7. •>; 7 •, >. : :■ 7 .. . . 7 :.77:77: ':77;f ' ' - f ■■ f'H? Zakaj je propadel EI e g a a t ? Zgodbe in skrivalnic okrog Eleganta je konec: na predlog naj večjega upnika Banke Celje je sodišče 7.julija objavilo stečaj. Nekateri poslovneži pravijo, da se je to zgodilo vsaj eno leto prepozno, Elegant naj bi že kar precej časa nezadržno drsel v propad in so bili vsi poskusi reševanja bolj revija pobožnih želja kot resničnih možnosti. Vajeti je vzela v roke stečajna upraviteljica gospa Giacomeli iz Celja, ki bo poskušala z iskupičkom od prodaje stavb in opreme poravnati zapadle obveznosti. Z dnevom stečaja je stekel že prej domenjeni scenarij: vsi zaposleni so izgubili delo in se znašli na Zavodu za zaposlovanje, vodstvo Eleganta pa je z blagoslovom občine ustanovilo novo firmo. Posamezniki iz vodstva Eleganta, IBN iz Ljubljane ter občina so primaknili nekaj malega denarja, največji delež, ki pa še vedno ni omembe vreden ima menda IBN, ter kupili mirujočo Sulijevo firmo TOPI. Vršilec dolžnosti direktroja te nove zasebne firme je postala prejšnja v.d. direktorica Eleganta gospa Šmerc - Kovačič, ki je tudi solastnica Topija. Izmed 300 odpuščenih delavk so odbrali okrog 200 najboljših in jim ponudili pogodbeno zaposlitev v novi firmi ter prevzeli Elegantove posle. V ponedeljek po objavljenem stečaju, naj bi ta zasebna vzporedna firma že delala s polno paro. Od 200 odbranih delavk se jih je vabilu na pogodbeno zaposlitev odzvalo le nekaj več kot polovica, pa še te niso bile pripravljene pričeti z delom pod ponujenimi pogoji. Kaj hitro so si namreč izračunali, da jim Topi pravzaprav ponuja še manj, kot so imeli prej v Elegantu. Gospa Šmerc - Kovačič je morala poklicati na pomoč župana Malovrha. Skupaj sta jih menda le prepričala, daje to, kar jim ponujata, še najboljša rešitev in okrog 130 zaposlenih je začelo delati. Zanimiva bo usoda tistih, ki se niso hoteli zaposliti v Topiju. Na Zavodu za zaposlovanje ne bodo mogli ostati prav dolgo, kajti Topi bo preko Zavoda iskal delavce in tam prijavljeni Elegantovci ne bodo mogli odkloniti zaposlitve. Mnogi se bodo tako "prisilno" znašli v Topiju. Topi pa tudi ne bo ostal Topi, ampak bo "E - športna konfekcija". Zanimivo bi bilo oceniti, kakšne so perspektive nove firme? E -športna konfekcija bo kljub temu, da začenja poslovanje z zelo malim kapitalom, imela precej prednosti pred Elegantom. Očiščena je starih obveznosti in slabših delavcev, zasebni družbeniki s pespektivnim IBN iz Ljubljane, ki bodo verjetno štartali na odkup Elegantove zapuščine, pa naj bi tudi bili bolj motivirani, kot so bili prejšnji upravitelji družbene lastnine. Nekaj pomislekov morda vzbuja odločitev, daje vodstvo nove firme takorekoč v celoti podedovano od Eleganta, kjer pa se ni posebno izkazalo. Med delavkami je bilo slišati pripombe, da gospa Šmerc - Kovačič, ki jo forsira tudi občina, ni ravno kader, ki bi zagotavljal uspeh. Vodstvo nove firme, ki se je na Elegantovih napakah gotovo nekaj naučilo, bi seveda najlažje odgovorilo na v naslovu postavljeno vprašanje, zakaj je propadel Elegant. Poskušal sem najti gospo Šmerc - Kovačič, ker pa nama zmenka nikakor ni uspelo uskladiti, sem dobil vtis, da si pogovora z menoj ne želi najbolj, pa sem jo moral nekako odkljukati in si pomagati z neformalnimi informacijami iz različnih virov. Zakaj je torej propadel Elegant? Najprej je seveda treba upoštevati, daje konfekcijska dejavnost v Sloveniji bila in je še v določenih sistemskih težavah in da so bile lahko usodne že manjše poslovne napake. Mnoge tovrstne firme pa so vendarle uspele, kar dokazuje, da je preživetje vendarle bilo možno. Prva napaka je bila izsiljena ločitev od Topra. Elegant je takrat menda prevzel kar okrog tretjino Toprovih obveznosti, ki so mu vsa ta leta visele nad glavo in se jih ni uspel znebiti. Če bi počakali na stečaj Topra, ki seje dejansko zgodil kakšne pol leta kasneje, bi Elegant štartal očiščen in bi imel verjetno precej več možnosti za uspeh. Ločitev od Topra ni prinesla pričakovanih rezultatov. Pričela se je z novimi zadolžitvami za obratni kapital, ki so dodatno bremenile tekoče poslovanje. Proizvodnja naj bi padla na okrog 70 %, kasneje po odhodu direktorja Leskovška pa menda celo na 50% nekdanjega obsega. Investicija v obrat v Loki je prinesla še nove finančne obremenitve. Weber Ott, za katerega naj bi ta moderno opremljen obrat delal, je iz različnih razlogov (verjetno cene) prekinil pogodbo z Elegantom. Nekaj zmede so v posle prinesle tudi govorice, da je obrat v Loki rezerviran za "privatizacijo vodilnih. Direktor Leskovšek, kije firmo vodil zelo avtoritarno, naj bi prl kadrovanju napravil kar nekaj večjih napak, zaradi katerih so nastale težave v sami proizvodnji. Njihove kolekcije so pričele zamujati in so prevečkrat obležale v skladiščih, kar je povzročalo ob obupno visokih cenah kapitala nove težave. Te je Elegant reševal z novimi in še manj ugodnimi posojili, s pritiski na večjo storilnost, slabimi plačami, raznimi boni in podobno. Odnosi v podjetju so se do kraja skrhali. Zakaj se v tem položaju direktor Leskovšek ni odločil za temeljito analizo položaja in sanacijo podjetja, je težko oceniti. Očitneje bil do kraja prepričan, da bo Elegantov vse večji dolg pokril nekdo drug, npr. država, ali pa je bil res preveč zaverovan v svoje poslanstvo. Po Leskovškovcm odhodu je krenilo še na slabše. Novo vodstvo je uspelo izprositi še nekaj denarja na Ministrstvu za delo, ni pa uspelo vspostaviti večje proizvodnje in svojim upnikom ni več odplačevalo niti obresti, kaj še le glavnico. Ob blokiranem žiro računu, nizkih plačah in težavah vseh vrst, je tudi notranji zagon, ki gaje bilo čutiti ob zamenjavi direktorja, zelo hitro splahnel-Delavke so tarnale, da je v Elegantu v organizacijskem in strokovnem smislu slabše, kot je kdajkoli bilo. Upnikov, kljub raznim intervencijam in ob podpori z občine očitno niso uspeli prepričati. Stečaj je bil neizbežen - Eleganta ni več. f.k. Šentjurske NOVICE IZ ŠENT/UR/A ■ ~ ISO 9001 za Cevarno Certifikat kakovosti ISO 9001, ki si gaje et0s pridobila Alposova Cevama, naj bi Po besedah direktorja Cevarne ing. Zarota in direktorja Cevaminega Centra kakovosti ing. Jančiča, pomenil za AIpos zgodovinski dogodek. Certifikat akovosti ISO 9001 je namreč j^jzahtevnejši certifikat v tej ategoriji in pomeni takorekoč Mednarodno garancijo tako za akovost Cevarninih izdelkov kot tl,di za ustrezno raven tako Proizvodnega in razvojnega kot Poslovnega sistema. Certifikat naj bi 1 Poslovnim partnerjem garancija, a jo Cevama partner, ki ne more razočarati. Kakovost poslovanja in Proizvodov, ki sta bila tudi že doslej vedno prisotna v Cevami AIpos, kot jta pondarila ing. Marot in ing. anoič, sta odslej sistemsko regulirani P° mednarodnih kriterijih v vseh azah nastajanja izdelkov oziroma storitev. V Cevami, kjer so tako glede Uv°za kot izvoza takorekoč povsem orientirani na zunanja tržišča, so Pl^Pričani, da je certifikat ISO 9001 pomembna stopnička pri osvajanju novih trgov. Sistem upravljanja kakovosti, ki je skladen z zahtevami standarda ISO 9001, so pričeli intenzivno uvajati že leta 1993. Angažirali so renomirano presojevalsko ustanovo Burea Veritas International iz Londona, usposobili svoj Center kakovosti, ki ga vodi ing. Jančič in v ta projekt vložili okrog 500 000 DEM. Junija letos so bili ocenjevalci tega biroja 3 dni v Cevarni in so ugotovili, da sistem zagotavljanja kakovosti odgovarja vsem 21 elementom, ki jih zahteva standard ISO 9001. Slovesna podelitev certifikata je bila 19. julija v Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu. Podelitev je opravil mag. Zoran Lekič, direktor urada BVI za Slovenijo. Poleg generalnega direktorja Alposa g. Bevca, so bili slavnostni govorniki še: dr. Bogdan Topič, direktor vladnega urada za standardizacijo, Blanka Kostič, podsekretarka z ministrstva za gospodarstvo, predstavnik regijske gospodarske zbornice ter župan Malovrh. Za kulturno raven slovesnosti so poskrbeli Koroški oktet ter moderator iz TV Maribor. F.K. mag. Zoran Lekič, gen. dir. Bevc, dir Cevarne ing. Marot 0MV -ISTRA: ne bojimo se konkurence ^ sredo, 28. junija, je glavni direktor OMV - Istre g. mrdan Klabijan po slovesnih nogovorih lastnoročno natankal" sedemdesetletnega Frležovega Forda ter tako odprl to novo šentjursko pridobitev. Na slovesnosti ob otvoritvi je prisostvovala vrsta domačih šentjurskih občinskih in drugih veljakov, posebne pozornosti sta bila deležna bivši predsednik ^ in njegov prijatelj, bivši minister g. Bastl, ki sta menda največ storila za prodor OMV -ISTRE na celjsko območje, ki je sicer pravo Petrolovo gnezdo, bencinski servis OMV - ISTRA je zgrajen po evropskih merilih ter po besedah glavnega direktorja Ustreza vsem merilom kakovosti in ekološke Osveščenosti. Poleg samopostrežnih črpalnih mostičev ima še razmeroma bogato založeno Mgovino, vulkanizersko delavnico, avtopralnico ter bife. Naložba je veljala 2,5 milijona DEM. Poleg ^posredno v objekt servisa, je OMV - ISTRA nekaj vl°žil tudi v šentjursko infrastrukturo (menda npfaltiranje okrog tržnice in sekundami plinovodni sistem), za kakšne vsote gre, pa direktor ni želel Povedati. Najemnik bencinskega servisa je Branko Cmok iz Šentjurja. Bo v Resevni zaškripalo? Kar nekaj hude krvi je bilo lansko leto, ko smo objavili pismo delavke, ki Resevne ni videla v najbolj rožnatih barvah. Zlasti hud je bil direktor Brence, ki pa seje nadvse modro branil z molkom, grožnjami s sodiščem ter "ekonomskimi ukrepi" zoper Šentjurske novice. Predlogi, da naj bi "kaj lepega" o naši osrednji trgovski hiši vendarle napisali, spet prihajajo. Žal, niso konkretni. Le govorice, ki pa so tako vztrajne in splošno prisotne, da jih velja povzeti. Začelo seje z namigovanji ob pečenem volu. V Resevninem bifeju naj ne bi še zjutraj vedeli, da bo pri njih popoldne volovska fešta. Kaj šele, da bi jih kdo kaj vprašal! Tudi na občini so bili presenečeni, ko je začel "nažigavati" zreški "7. raj". Slišali smo, daje vol (ki ni bil vol, ampak je bila telica) "zrasel" iz delavskih počitniških regresov, kijih delavci letos še niso videli. Sicer pa naj bi po volji vodstva regresi šli za lastniške deleže. In da imajo nadvse klavrne plače! Prodajalci naj bi dobili le okrog 40 tisočakov. Nihče ne upa nič reči, nič vprašati. Predsednik sindikata in predsednik delavskega sveta, ki naj bi držala ravnotežje menedžerski strukturi, pravijo, sta "prodani duši"; prvi zaradi družinske privatne konkurenčne trgovine, drugi pa zaradi ženine "podarjene" službe. Direktor, ki ga večina kolektiva menda sploh ne pozna, dela najraje tiho in iz ozadja. Tudi lastninjenje je še vedno takorekoč prepovedana tema. Če je vsaj nekaj od povedanega res, se zna zgoditi, da bo potem, ko bo večje šentjurske kupce odpeljal celjski Interspaar, kot nekateri mislijo, tudi v Resevni zaškripalo. F.K. Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN # .........................................................................^.iSž^žiiSSŽiži^ (Trgovina Jošt & Malgaj *% j Cesta Kozjanskega odreda 43, 63230 Šentjur, mobitel: 0609 633 612, tel./fax: 063 36 807 ! Odprlo: illBB - STOP Ponedeljek - sobota: od <$'* - 22" Nedelja in prazniki: od 7" - 20" Možen nakup na več čekov ali zamik plačila, kartica ACTIVA! i MM mm'i00-- W=—■OMr*KM računovodski servis • računalniško vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike - računalniško vodenje računovodstva za d.o.o. (tudi obračuni osebnih dohodkov) davčno svetovanje_______ obvešča cenjene stranke, da poslujemo od 10. 7. dalje v novih poslovnih prostorih Na Tržnici Šentjur na galeriji. Nova telefonska številka: 063/743-942 HvaIa ZA cIosIej" izkAZANO ZAUPANJE IN SE pmpOHOČAMO. TRGOVINA STORITVE d.o.o. Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel./lax: 063/743- 15 1. tel.: 741-151 VAM NVD1: izvajanje plinskih napeljav izvajanje oljnih napeljav izvajanje elektroinstalacij UGODNO IZ TRGOVINE: radiatorji KORADO 600/1000 bojlerje 80 I el. plinski gorilniki oljni gorilniki reflektorji telefoni litoželezne specialke 25 KW plinske peči 12.350.00 SIT 14.999.00 SIT 79.890.00 SIT 45.450.00 SIT od 1.786,00 SIT od 6.999,00 SIT 48.389.00 SIT Vse cene so z davkom! Na zalogi tudi ves ostali material za elektroinštalacijo, vodovod in centralno. Brezplačno vam izdelamo predračun za plinsko napeljavo! [UMUrE/an W"—'U: Šentjur, Goričica 12a, Storitveno, trnovsko podjetje Ld./fax: 063/742-392 TREBOVC JANI, direktor ™obitel:0609 ^7 073 wmsm mss m mm, Trjovim UNITMJAN vm mibi: - več vrst avtolakov (navadnih, akrilnih, mefa|ic-baza) - 20 vrst metal kitov -11 vrst brizgalnih kitov (navadnibf, nkčEhili, dvokomponentnih) - vse vrste razredčil, trdilcev in čistil - brusne papirje 3M-S1A vseh granulacij - razne zaščitne materiale - več vrst olja, svečk in filtrov hittfm ta m« Mitfto mm Ii0er - V fi,Mi UNITREJAN Uhko kupin,U p.od.n n,blj=,0 vozil« I UsTNIšklM PRENOSOM! *************************z6*!t#ij!***** po močnih vonjavah sodeč, prav gotovo enako obupno "švicali" kot jaz. Moderator s TV Maribor in Koroški oktet sta zagotavljala nadšentjursko kulturno raven svečanosti. Ti Korošci res lepo P°jejo, toda Ipavčeve pesmi, jim Priporočam, naj še le malo vadijo. Sledilo Je pet ali šest govorov, ki sem jih vestno Poslušala, čeprav čisto po nepotrebnem, "ovsem dovolj bi bilo, če bi se usmerila samo na gospo Lekič, nekakšno Podsekretarko z gospodarskega ministrstva, gospo srednjih let, brez nogavic, odličnega "štela" in prekratkega krilca, očitno gre za relikte njenih Podsekretarskih odlik, ki je v svojem ekspozeju odlično obnovila vse, kar so Povedali predgovorci ter seveda enako ljubko kot njeni predhodniki čestitala direktorjema Marotu in Bevcu za nekakšno mednarodno potrdilo, da sta res funta od fare. Ker sem se najresneje Ustrašila, da bi si kdo od visokih gostov napačno razložil potno lužico, ki sem jo Pričakovala pod seboj, sem se po mučnem Presedanju odločila za evakuacijo, hkrati Pa se tudi zaklela, da na te protokolarne seanse v Ipavčevo hišo več ne pridem, dokler na bo dal župan montirati klima naprav. Seveda, z veseljem bi šla z Msokimi Alposovimi gosti tudi na banket v njihov hotel, na takih zadevah strežejo navadno prav slastne specialitete, toda zame ni bilo pravih šans. Iz "saune" v Zgornjem trgu sem se zagnala naravnost na bazen, da s sebe vsaj v načelu r januarja, da se bom vsaj lahko skopala, opozorim na nevarnost, ki mu grozi. Res M, ______ •' L-:,.* P1J1 k .= *: j _■ -fjiszrjt ■ ■ -j Letos se na bazenu ne bomo kopali? očedim to službeno svinjarijo. Ker sem v enem od časopisov pred kratkim prebrala, daje voda v šentjurskem bazenu odlična, cene pa najnižje v regiji, sem bila nad resničnostjo kruto razočarana: kos ograje na tleh, kupi zemlje namesto zelenice in nikjer živega kopalca. Le g. Vareško je stopical naokrog in mrmral predse, da bo ubil nekega Peperka z občine, ki mu je menda podrl ograjo in ponoči razkopal zelenice. Ker je g. Vareško očitno mislil resno, mislim, je moja državljanska dolžnost, da gospoda Peperka, ki mu svetujem, da prihodnje leto prične razkopavati po bazenu vsaj meseca pa je, da bi temu Peperku, če je res kriv, da imamo sredi julija v bazenu še vedno lepo zeleno lansko vodo in lahko gledamo kopanje le na televiziji, tudi sama najraje zavila vrat. Kljub temu sem takoj zavila na občino, da uresničim svoje rešitelj s ko poslanstvo. Na občini pa pravi "Agadir"! Zaštekala sem na prvem nadstropju, kjer domuje šentjurska državna upravna enota. Uradniki so letali sem ter tja po hodnikih, prenašali mize, omare - gotovo pripravljajo barikade za Vareškota, sem si dejala in olajšana zapustila hram oblasti. V petek, 21. julija, me je zvabil na Slivniško jezero Zoran Predin. Kolegice so mi rekle, da se da na jezeru, kjer gospod Safran iz Alposa vsak teden organizira po eno žurko, ful zabavati, pa sem šla. Kar dol me je vrglo, ko sem videla, kakšna množica mladenk in mladeničev poplesava po plesišču, še več pa jih sloni v mračni okolici in iz čistega veselja do življenja izsesava pirovske piksne. Malo sem potelovadila po odru, se previdno ozirala za kakšnim mačotom, pa ni bilo nič; konkurenca je bila absolutno premočna. Ko je Zoran v svojem slogu odpel dve rundi svojih hitov in je popiti pir začel množično kazati svoje učinke, sem se v svoji srednješolski sramežljivosti prav hitro pobrala domov. Seveda, naspati se moram, jutri me čaka naporen dan. Zbudila sem se malo pred deseto in vsa prestrašena, da sem zamudila gasilsko -čolnarsko tekmo na Slivniškem jezeru (saj res, le zakaj nisem kar tam počakala? Kati Šentjurske POLETNA REPORTAŽA NOVICE mi je rekla, da seje prava žurka začela šele takrat, ko sem jaz že odjadrala), odbrzela spet na jezero. Slivniški gasilci so me malo razočarali: ob desetih so šele pričeli mrzlično vkup voziti pijačo, prava tekma, pa daje šele ob dveh popoldne, so dejali. Prav, pa ob dveh! No, bila sem tam ob treh in sem imela kaj videti. Fantje, ki niso bili prav nič podobni gasilcem, so veselo čofotali okrog čolnov, špricali velike žoge in se na sploh fino zabavali. Če bi ne bilo tam obeh Cmokov, mlajšega tratnskega in starejšega slivniškega, vestno zapetih v gasilske uniforme, bi mislila da gre za slivniško varianto Iger brez meja in ne za prave gasilce. Na zaključek tekmovanja in veselico nisem čakala, ker me je dolžnost vlekla še na gasilsko fešto na Planino. Planinski "fajerverkerji" so očitno prerasli slivniške Igre brez meja ter se najodločneje pričeli ukvarjati s kulturo. Zvedela sem, da to slednje velja le za to poletje. Že v jeseni se bodo baje vrgli v politiko; siti so vseh teh strankarskih igric in peripetij svojih predstavnikov in so sklenili, da na Planini osvojijo oblast. Ko sem jih v res super okolju na gradu takole gledala in poslušala v njihovem "Guzaju", se mi je zazdela njihova namera povsem verjetna. Upala bi si celo trditi, da bodo planinsko oblast zagotovo osvojili in tudi zadržali, če se bodo vestno držali Guzajevih metod, ki so jih tako lepo naštudirali v igrici. Govoriti eno, delati drugo,'jemati tistim, ki imajo (le komu drugemu neki?), in si plen bratsko razdeliti - no, saj ta Guzaj je imel pravo smolo, da je živel v nerazumevajoči rajnki Avstroogrski. Dandanes, v časih vseh sort privatizacij, bi s svojimi sposobnostmi in metodami zakonito pririnil najmanj do kakšne fabrike, če že ne do predsedništva LDS. No, nekaj težav bi vendarle utegnil imeti: po duši je bil namreč pravi socialist, vsaj tako sem razumela planinske gasilce, prav gotovo bi bil odličen SZDL-jevec, če že ne tudi član občinskega komiteju ZKS, česar mu seveda v letu gospodovem 1995 ne bi tako zlahka oprostili. To, da so ga žandarji nazadnje meni nič tebi nič ustrelili, je bila podla zarota takratne krivične družbe in prava svinjarija. Slovenski policisti kaj takega ne storijo niti tisočkrat večjim tatovom celih tovarn. Vsa solzna in zrevoltirana sem zapuščala Planino. Umirila me je šele planinska panorama: skrivnostne, z bujnim zelenjem prekrite grajske razvaline za menoj, pred menoj spokojen trg, cerkev Svetega križa, kot da bi plavala v temi, ter z mesecem obsijana siva gmota strah zbujajočega Bohorja. Res, pravo kraljestvo legendarnega Guzaj a! Naslednjo nedeljo sem bila na tradicionalnem dobjanskem "Pokaži, kaj znaš!" kar trikrat hkrati: prvič, zadnjic in nikoli več! Najprej sem peš preromala skoraj ves klanec od Trat navzgor, ker v Dobju ni kje avta parkirati, plačala vstopnino( ki jo bom sicer skušala izterjati pri Šentjurskih novicah) in se nato še krepko in dolgo znojila med poslušanjem preštevilnih ljudskih umetnikov, ki ne le, da niso bili po mojem okusu, temveč so, milo rečeno, marsikdaj precenjevali svoje veščine. Da ne bom krivična; prava množica povsem normalnih zemljanov je ob prireditvi povsem uživala, le mene ni in ni zagrabilo. Sem za take vice malo preveč odštekana. Tako, tuje moje poletne reportaže konec. Jutri namreč začnem zares - grem na moije. V jeseni pa se spet vidimo. Saj menda jesenske reportaže tudi obstajajo? Lucija Cie jo je zagodel Ko smo pred leti v šentjurski lovski družini začeli spuščati fazane, smo ugotovili, da potrebujemo tudi pse ptičarje. Prijatelj Žani, eden glavnih pobudnikov za zrejo fazanov, si je takrat omislil nemškega kratkodlakega ptičarja, ki je slišal na ime Cie. To je bil starejši, vsestransko uporaben pes, odličen za vodno delo, prinašanje, s stojo je brezhibno nakazoval divjad. Vsem, ki smo lovili v družbi z Žanijem in Cicom so ostali tisti lovi v lepem spominu. Omenil sem že, daje bil Cie vsestransko dober pes; imel je eno samo napako, ki nam je včasih povzročala nevšečnosti - ni ločil fazanov od kokoši. Po vsej verjetnosti ga je prvi lastnik zato tudi prodal. Bil je lep sončen poznojesenski popoldan, ko sva z Žanijem ob pomoči Cica prečesavala komzna polja od Zibeča proti Dolgecu. Bukve in hrasti so se že odeli v žareče jesenske barve, temni bori in smreke pa so barvitost Lokarskega gaja še poudarjali. Cie je sistematično preiskoval koruzišča in dvignil precej fazanov. Pri Dolgecu sva zavila na desno proti domačiji, zdaj že pokojnega prijatelja Stanka v Žarušah, ki nama je gasil žejo z dobrim jabolčnikom. Ob klepetanju na soncu se nama je Cie izmuznil in nadaljeval svoj pohod v koruzi zraven kmetije. Ko smo bili sredi najbolj živahnega pogovora, seje zaslišal v sosednji koruzi kokošji preplah. Brezglavo kokodakanje, let in beg kokoši, lajež psa čuvaja, pripetega ob hiši so opozorili gospodinjo, da se dogaja nekaj nenavadnega. Mi trije smo s kozarci polnimi jabolčnika tudi onemeli in gledali v smer preplaha. Ni trajalo dolgo, ko smo zagledali grešnega Cica, ki jc s ponosno dvignjeno glavo v gobcu držal kokoš in jo nesel proti nam. Ponosni, kot to znajo le ptičarji, je prišel do Žani j a, sedel, kakor je bil naučen in ga pogledal, češ:"Prinesel sem ti plen, vzemi ga!’ S sladko kislim nasmehom je Žan vzel kokoš, ozmerjal psa in ga pripe' na jermen. Takoj nato seje pri hiši, od koder je Cie prinesel kokoš sprožil besedni plaz, ki ni obetal nič dobrega. Srdita gospodinja ni prav nič štedila z besedami, iz katerih sva ujela približno tole: namesto da bi lovci streljali lisice, nam zdaj celo lovski psi davijo kokoši.., da bo šla na milico in vse povedala, da bo tožila..., daje bila to v zadnjem desetletju najboljša kokoš pri hiši, kije leto in dan nesla jajca, in šc in še... Kakor je bilo zoprno drezati v to sršenje gnezdo, nama ni preostalo nič drugega, kot da sva z oklevajočimi koraki odšla pr0,j hiši, da poravnava škodo. Hodila sva počasi, brez besed, zavedajoč se krivde, ki jo je povzuročil Cie. Poleg fazanov, ki so Žaniju bingljali ob levem boku, je v desno roki nesel kokoš, jaz pa sem vodil grešnega Cica. Pa sva kar dobro opravila. Najprej sva se dostojno opravičila, nato sva vprašala za ceno kokoši, ki ni bila ravno nizka,, pa sva kljub temu še nekaj primaknila in plačala vsak polovico vsote. Ker lepa beseda vedno lepo mesto najde, seje gospodinja pomirila in naju na koncu celo pogostila s kozarcem dobrega drameljskega vina. Iz knjige Ernesta Rečnika Moje lovske prigode (knjiga je za 1000 Sit naprodaj v šentjurski knjižnici) Šentjurske NOVICE STARE TRŽKE ZGODBE Guzaj na Planini Dobrih 100 let po svoji smrti se razbojnik 9UZaj spet vrača v svoje okolje, tokrat v literarni in umetniški preobleki. Lansko leto mu je Novna posvetila kar celodnevno ki- Guzejado na Slivniškem jezeru, letos pa 80 Se za Guzaja navdušili Planinčani. Najprej so v Montparisu imeli slovesnost ^ promociji knjige Milenka Straška in Ernesta Tirana "Razbojnik Guzaj", v dneh 21-, 22., in 23. julija pa je Gasilsko društvo Planina uprizorilo ljudsko igro v petih dejanjih Davorina Petančiča "Guzaj". Gasilskemu društvu Planina je treba Priznati, da so se s to prireditvijo lepo Izkazali. V izjemno lepem okolju Planinskega gradu, kjer so zaraščene grajske stene dajale njihovi uprizoritvi čudovite kulise, so pripravili oder ter pravo gledališko areno, ki sojo tri julijske večere skorajda do zadnjega kotička napolnili gledalci iz bližnje in daljne okolice. V vsebinskem pogledu sama igra ne pomeni ravno mnogo, toda ker je tematika vzeta iz domačega ljudskega izročila in je skoraj stoletje nastajala v domačih krajih, je povsem zadovoljila številne gledalce. Še največ tehtnih misli o Guzaju je v uvodu povedal režiser predstave g. Žagar. Njegov poziv, da naj bo ta uprizoritev Guzejevih razbojniških prigod nekakšna spodbuda za razmah ljudske domišljije, bo prav gotovo naletela na ugoden odmev. Igralska ekipa j e zelo dobro opravila svoje delo in je iz dokaj skope literarne podlage izvlekla največ, kar se je dalo. Sandi Kovačič je uspešno odigral Guzaj e vo razbojništvo, v ljubezenskih prizorih z Barbko, ki jo je dokaj prepričljivo igrala Nevenka Bobek, pa mu je vendarle nekaj manjkalo. Riko Stopinšek kot Guzajev razbojniški tovariš, Francka Hvale kot Klakočerca ter Ivan Obrez v vlogi mlinarja Amona so bili med bolj dopadljivimi. Delovanje upokojenih delavcev vzgoje in izobraževanja V društvu upokojencev smo ugotovili, da živi v občini °koli 50 upokojenih prosvetnih delavcev. Porodila se je 'deja, da bi si pripravili program delovanja in druženja, ki bi bil odsev našega nekdanjega dela. V okviru DU Šentjur smo ustanovili sekcijo prosvetnih delavcev. Pripravili smo zanimiv program delovanja. Enkrat mesečno se zberemo v Ipavčevi sobi pri Bohorču, kjer Se pogovorimo o aktualnih dogodkih in načrtujemo aktivnosti. Organizirali smo ogled operne predstave (Lucia de Lam-mennur) v Mariboru in organizirali pohod na Rifnik, kjer smo si pod strokovnim vodstvom g. Vebra ogledali izkopanine ter uživali v prelepem razgledu z vrha Rifnika. Seveda pa ni manjkalo prijetnega posedanja v senci pred Jazbečevo domačijo. Posebno veselo je bilo, ko so na mizo Prišle dobrote iz kuhinj upokojenk. Organizirali smo tudi ekskurzijo po Kozjanskem. Obiskali smo Pilštanj, Podsredo, Pleteršnikovo domačijo v EiŠecah, Olimje in Podčetrtek. Navdušeni smo bili nad strokovnim vodstvom upokojene profesorice N. Vrečko in Prisrčnim sprejemom domačinov. Žal namje bilo le, da tega nismo doživeli že takrat, ko smo bili še aktivni prosvetni delavci. Po počitnicah (še vedno jih hočemo imeti) bodo na sporedu spoznavanje zdravilnih rastlin in gob, kostanjev Piknik ter pokušina v gorcah naših članov pridelanih vin. Pripravili bomo tudi zanimivo pedagoško - andragoško delavnico o premagovanju stresnih situacij. V decembru se bodo na literarnem večeru in razstavi slik predstavili Pisatelji in slikarji iz naših vrst. Čeprav se za zdaj naših srečanj ne udeležujejo vsi upokojeni prosvetarji, pričakujemo, da se bo to kmalu zgodilo, saj nas je na vsakem srečanju več. Če pa bo koga zamikalo, da bi se nam pridružil, čeprav ni iz naših vrst, ga bomo radi sprejeli. Milena Jan Biserna poroka Ane in Martina Košak s Ponikve Slovesen obred, ki je bil 22. julija v Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu, je vodil g. Jagodič s Ponikve, jubilantoma pa so med drugimi čestitali tudi načelnica upravne enote Šentjur mag. Stoparjeva in župan Malovrh ter predstavnica Radia Šmarje in Velenjske televizije. Prijazno in prijetno vzdušje, ki seje seveda nadaljevalo v vinoteki tudi s plesom slavljencev, ter njuno veselo naravo morda najbolje ilustrira hudomušna pripomba g. Košaka, ki je ugotovil, da je Ipavčeva hiša še vedno vroča, čeprav so Ipavci zagotovo že dolgo hladni.______________________ Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN '"JU cilpo/ ALPOS COMMERCE, HOTEL ALPOS VALENTINA OROŽNA 4,63230 ŠENTJUR TEL.: 063/743-905,743-705, FAX: 063/743-619 MOBITEL: 0609/620-743 RIBIŠKI DOM OB SLIVNIŠKEM IEZERB fiLFI NIPIČ IN fiLPOS COMMERCE VfiM PREDSTflVLJflTfi: petek, 11.8.:Disco žur do ranih jutranjih ur-DJ Dejan sobota, 12. 8.: Veselica ob zvokih ansambla Nika Zajca petek, 18. 8.: Ansambel Slovenija s TV voditeljem Jožetom Galičem petek, 25.8.: Disco - slovo od počitnic - DJ Dejan sobota, 26.8.: Alfi Nipič in njegovi muzikanti ponovno med nami sobota, 9.9.: Gorenjski muzikanti s'lamladimloširjevim Klemnom 1KG0VIM ZAMBI Ljubljanskal, Šentjur Tel.: 063/743-472 mmu, NOVO LETO je tu in z njim Božični prazniki! Skromna darilca za vase ' • najdražje pod Novoletno jelko - majhna pozornost do njihl V trgovini ZAS1 boste našli praktična darila, od oblačil in igrač do raznih parfumčkov, Pri nas vam bomo darilca tudi lepo aranžirali • sevi -otroške termo trenerke od 3.119,00 SIT dalje -moške in ženske bunde od 6.000,00 SIT dalje •otroške bunde i od 3.675,00 SIT dalje •trenerke otroške od 1.200,00 SIT dalje -trenerke odrasle od 1,856,00 SIT dalje •moške jope in pulovri od 3.300,00 SIT dalje •spodnje perilo, hlačne nogavice, termo nogavice, srajce PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! /W ŠMARJE PRI JELŠAH Ml* " Linipi'? s e*ii 'i): , wllW d 3 UGODNI KREDIH IH UtilHG samo 20% pnjod PokličiTE 065/78^11 5 rviV6 Ali nam pišite: trg. UZMAH, 63225 Planina da vas poiščemo in vam pomagamo pri odločitvi. TrGOHlAD, d.o.o. Leona Dobrotinška 21, Šentjur 1. predelave inštalacij ogrevanja na plin, od projekta do zagona 2. izvedbe sistemov centralnega ogrevanja 3. dobava in vgradnja več vrst plinskih peči (talnih litoželeznih in stenskih) in gorilcev: VAILLANT, JUNKERS, OCEANS, BERETTA-KALARD, BONGIOANNI, WESHAURT, FBR NUDIMO VAM MOŽNOSTI KREDITNEGA ODPLAČEVANJA PREKO SLOVENSKIH PLINOVODOV IN POPUSTE ZA GOTOVINSKA PLAČILA! ZA VSE INFORMACIJE NAS POLKIČETE NA TELEFON 743-235; 743-615 ____ GASILSKA STRAN Šentjurske NOVICE Gasilci na čolnih y nedeljo, 23. julija, se je na Slivniškem Jezeru pomerilo 25 gasilskih ekip v za gasilce nekoliko čudnem tekmovanju, za katerega nismo izvedeli, kako se mu Pravzaprav sploh reče. Gre za tekmo, v kateri kombinirajo gasilske veščine z paotorno brizgalno ter vožnjo s čolnom po JeZeru. Zamisel o tekmovanju je pred leti Prinesel v Slivnico g. Martin Cmok in kot kaže, se je tu prav dobro prijela. Že vrsto 'et prihaja v Slivnico od 25 do 30 gasilskih ekjp iz bližnje in daljne okolice, ki jim je t() tekmovanje že kar priraslo k srcu. Letos ■J? bila tako kot lani najboljša ekipa iz Cernelovcev pri Murski Soboti, domači pa So bili tretji. Še najbolje so se odrezali Gasilci tudi plavajo gasilci s Sv. Štefana, ki so imeli med prvimi petimi kar tri svoje ekipe. Kot se za gasilska tekmovanja spodobi, se je tudi to zaključilo z veselico ob jezeru. Gasilska šola na Kopah Okrog 300 obiskovalcev je tja do ene zjutraj prav veselo rajalo. Koliko so zaslužili, nas je zanimalo? "Ne prav dosti. Obračun sicer še ni gotov, skupno s srečelovom nam bo prireditev dala morda okrog 2000 DEM čistega. Če računate, daje prireditev skoraj dva dneva pripravljalo okrog 20 gasilcev, ki so napravili skupaj vsaj okrog 400 delovnih ur, potem je na dlani, da zaslužek ni posebne hvale vreden. No, pa saj nam tako nikoli ne gre samo za denar," je povedal g. Cmok. F. K. ^ GD Šentjur že nekaj let skrbimo za vključevanje mladine v gasilske vrste. Tudi letos smo že spomladi začeli z gasilskimi v4jatni za mlade. Odziv otrok je bil zelo velik. Pripravili smo 3 Pionirske in 3 mladinske ekipe za občinsko tekmovanje, rezultati na tekmovanju so bili izredni, kar je dokaz marljivosti in Požrtvovalnosti otrok in mentorjev. yodstvo GD seje odločilo, da tudi letos nagradi otroke z gasilsko solo v naravi.. Prejšnji dve leti smo bili na Resevni, letos pa smo Se odločili za Grmovškov dom na Kopah, kjer so nam poleg Prijaznosti in krasne okolice ponudili tudi ugodne cene. Volaje trajala od 7. do 9. julija, v njej pa je sodelovalo 48 otrok ln 10 mentorjev. Tematika je bila gasilska, v povezavi z družabnimi igrami, spoznavanjem narave in varstva okolja. samo pot na Kope smo izkoristili za obisk gasilskega muzeja v Jelenju, last Mihe Valencija. Na Kopah sta nas pričakala sonce ln Prijazna gostiteljica. Sobe smo si hitro razdelili, saj nas je že vabil prijeten vonj iz kuhinje. Ko so bili trebuščki napolnjeni, srno si privoščili kratek počitek, nato pa smo se odpravili na jeliko Kopo. Na samem vrhu so se otroci naučili orientacije s k°rnpasom in zemljevidom, še bolj pa so bili srečni, ko so se P°dili za mentorji, ki so seveda z veliko manj energije, kot jo rrnajo otroci, kmalu omagali. Pot nazaj v Dom smo izkoristili za P°govor o nevarnostih gozdnega požara. Po večerji smo z otroci Se malo zaplesali. Zjutraj smo morali temeljito pospraviti sobe, SaJ so jih kasneje ocenjevali. Po zajtrku smo vsi pričeli pisati za 'niš bilten, ki smo ga izdali kar na Kopah. Dopoldne smo bili na . 'žnjih igriščih, popoldne pa smo vadili gasilsko štafeto, ki smo J° Pripravili za nedeljski prihod staršev. Najlepši dogodek šole v Naravi pa so bile karaoke. Vse je bilo čisto pravo, voditeljica je Nla zelo podobna Deji, pa tudi njen pomočnik je bil čisto pravi Nušo. Tudi snemanja in slikanja ni manjkalo, saj je bilo potrebno Posneti vse frizure, ki so nastale v frizerskem salonu. V nedeljo so prišli starši. Pokazali smo jim, kaj smo se naučili, ,ekmovali v gasilski štafeti ter za zaključek z njimi in s člani gasilskega društva pripravili piknik. Na žalost vse lepo hitro mine, ostanejo le lepi spomini in upanje, da se drugo leto spet vidimo. Mentorji smo ponosni in srečni, da imamo tako prijetne in sposobne mlade gasilke in gasilce. V imenu mentorjev in otrok se zahvaljujem staršem in sponzorjem za pomoč. To sp bili: Eurostil, Cevama, Pekama Jager, Gostišče Bohorč, Bistro Čretnik, Kruhek, Klasje Celje, Tik - tak, Trgovina Jošt in Malgaj, Vaški hram, Jurček, Bak, Zvonček, Avtoimpex Ljubljana, Alpos, Resevna, Petrol, Ahac, Rifnik, Kajzler, Kea, Bukovšek Maks, Peron, Mesarstvo Jurij. ______________________________________Melita Kovačič 95 let GD Lokarje Bilo je leta 1900, ko so premožni lokarski možje ustanovili Požarno obrambo za okolico Sveti Jurij ob Južni železnici. Od takrat dalje delujejo lokarski gasilci nepretrgoma in so tretje naj starejše društvo v naši občini. 95 letnico obstoja so obeležili s slavnostno sejo društva, na kateri so podelili republiška in občinska priznanja članom društva in sodelavcem. Priznanja so dobili: KS Blagovna, OŠ Blagovna, Hermina in Franci Rančigaj in GD iz Kirchhausna iz Nemčije, s katerimi jih veže 8 letno intenzivno sodelovanje. Gasilsko plamenico III. stpnje sta dobila Jožef Gajšek in Jožef Vrečko. Republiško gasilsko priznanje III. stopnje so si zaslužili Branko Klanjšek, Janko Pušnik, Jani Guzej in Marjan Mastnak. Rep. gas. plamenico I. stopnje je prejel za 13 letno poveljniško delo v društvu Franc Korenjak, Rep. gasilsko priznanje I. stopnje pa Jože Zupanc. Imeli so tudi gasilsko tekmovanje, ki se gaje udeležilo 13 desetin iz bližnje in daljne okolice. Zmagali so Mestinjčani pred Slivnico in Vuhredom. Brez veselice seveda ni pravega gasilskega praznika; na vrtu njihovega gasilskega doma na Selah je bilo zvečer zelo živahhno, nekaj tudi po zaslugi dravograjskega Rokondo kvinteta. Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV j —— Dobje: "Pokaži, kaj znaš!" Ponikva zanimiva in prijazna Na letošnji tradicionalni 23. prireditvi je bilo okrog 1000 gledalcev ter 100 nastopajočih. Manjkala tudi nista tradicionalno lepo vreme in veselica kot se šika. Generalni sponzor so bili Rogaški vrelci, njihov prispevek so bili "Šaleški odmev", preostalih 40 manjših podpornikov je poskrbelo za okrog 300 srečolovnih dobitkov. Kdo je zmagal, pravzaprav sploh ni pomembno. Pomembno je, da so se nastopajoči ter domači in tuji gledalci lep zabavali, Dobjani pa nekaj zaslužili. Kljub temu je prav, da povemo, kdo so bili najboljši. Trio Darje Čretnik s Frankolovega je bil za točko boljši od šentrupertskega kvinteta "Dori", ki pa je požel med občinstvom naj večji aplavz. Tretje in četrto mesto sta si podelili slepa Petra Rom iz Liboj s flavto ter pevka Vanda Petek iz Pristave. "Lani nam je ostalo okrog 400 000 tolarjev. Upam, da letos ne bo nič manj," nam je zaupal tajnik KS Dobje g. Leskovšek. "Z ozirom na delo, ki ga v prireditev vlagamo, to ni kaj posebnega, toda na ta način smo v Dobju napravili skoraj vse, kar vidite. Letošnji izkupiček bo šel v gasilski dom. Župan nam ni hotel dati nič, pa si bomo do otvoritve pomagali na ta način." Pod navedenim nazivom je Turistično olepševalno društvo s Ponikve izdalo zloženko z namenom, da predstavi Ponikvo in njene znamenitosti. Namen zloženke je tudi, da bi Ponikva našla svoje mesto v programih "Izleti v domovini" tako pri turističnih kot drugih društvih, zato so jo poslali vsem turističnim agencijam. _______________________________________— Darujmo kri - rešujmo življneja! Med vsemi humanitarnimi in solidarnostnimi dejanji, ki jih človek lahko stori sočloveku, je darovanje krvi najbolj neposredno in človekoljubno dejanje. S svojo krvjo lahko mnogim povrnete zdravje in rešite življenje. Območna organizacija RK Šentjur organizira v sodelovanju z Zavodom za transfuzijo krvi iz Ljubljane krvodajalsko akcijo, ki bo v petek, 25. avgusta v prostorih osnovne šole v Šentjurju. Vabljeni!_______________________________ —- Obvestila matiine službe Poročili so se Miran Brglez iz Srževice in Milena Gračner s Straže na gori, Roman Kolar z Velikega Vrha in Rezka Golčman iz Dramelj, Dušan Mulej in Bernarda Strnad - oba iz Vodul, Robert Čede z Razborja in Marija Grosek s Hotunj, Alojz Dobrajc iz Zavednega in Anica Planko iz Gorice, Andrej Čehner iz Celja in Mojca Straže iz Kranjčiče, Stanislav Antlej iz Gorice pri Dobju in Frančiška Kosaber iz Javorja, Peter Bratina iz Zadobrove in Bernardka Kresnik s Cerovca, Viki Ašič iz Zagrada in Darja Zatler s Ponikve, Robert Centrih in Suzana Plememtaš - oba iz Dobja, Evgen Kepe iz Maribora in Irenca Krajšek iz Šentjurja. Umrli so Franc Rezar (52) iz Podgrada, Pavla Zupanc (81) iz Vodruža, Jurij Podgoršek (67) iz Jarmovca, Martin Mastnak (63) s Straže na gori, Berta Lavriha (62) iz Škamic, Milan Hubej (34) iz Marija Dobja, Franc Jazbec (72) z Brda. S 6. srečanja mladih talentov na Ponikvi Lizika in Franci Golež, lastnika bifeja Na Griču, sta letos organizirala že 6. tovrstno tekmovanje. Pričelo seje ob tretji uri popoldne v hudi vročini, končalo pa ob pol osmih že v dobrodejnem hladu. Nastopajoči so bili razdeljeni v tri skupine. V prvi skupini je bilo 14 mladih talentov, starih od 7 do 13 let. Zmagal je Primož Založnik. V drugi skupini, v njej so bili starejši od 13 let, je bilo 23 tekmujočih, najstarejsi med njimi je bil 65 letni Slavko. Zmagali sta Suzana Rožanc in Hermina Matjašič. Občinstvu je bila najbolj všeč Sandra Petek, ki pa je zasedla 2. mesto. V tretji skupini je bilo 14 ansamblov, najboljši pa je bil ansambel Francija Čakša. Tekmovanje je vodil sodelavec šmarskega radija g. Gaber. Člani strokovne žirije šobili mnenja, daje to tekmovanje vsako leto kvalitetnejše, čeprav dovolijo nastop vsem prijavljenim. Imeli so tudi srečelov; glavni dobitek je bilo gorsko kolo, na veselici pa so igrali Fantje izpod Rogle. S. Kranjc Program dela DPM Ponikva Predsednica Zveze društev prijateljev mladine, ki letos končuje svoj 30 letni staž na tem področju svojega delovanja, nam je poslala v objavo program enega izmed zelo delovnih šentjurskih društev, DPM Ponikva. Februar: pustovanje, cca 150 otrok, krofi, sok, nagrade. Nosilke: Jelka, Silva, Tatjana, Petra. Maj: Pohod ekipe DPM na LD. Nosilka: Poldka Junij: izlet po avstrijski koroški, 30 - 35 otrok. Nosilke: Silva, Jelka, Gizela. "Zlata ladjica za počitnice", 200 otrok, starši. Nosilci: Silva, Jelka, Jaka. September: Srečanje z DPM Dramlje - "jablanada", 100 otrok. Nosilke: Gizela Poldka, Mira. Oktober: otroški parlament "Da bi zmogel reči: ne, hvala!". Nosilci: Jaka, šola Jesenski izlet z vlakom ali ladjo, 30 otrok. Nosilki: Tatjana, Petra. Kostum za dedka Mraza. Slava. November: pomoč pri Martinovih dnevih. Slava, članice. December: Veseli december: dedel Mraz, veselo na snegu. Silva, Naka, Tatjana, Sonja, Petra. ________ Novi rekorder Slivniškega jezera Ribičem, ki so nekoliko nezadovoljni zaradi letošnjega slabšega prijema v Slivniškem jezeru, je močno razburkal domišljijo in spodbudil njihovo lovno vnemo 205 cm dolg in 47 kg težak som, ki gaje zadnji petek v juliju potegnil iz vode g. Plahuta iz Šentjurja. Gre seveda za novo slivniško ribiško trofejo, kakršni ni para v celjski regiji. Kot kaže, seje g. Plahuta specializiral za rekorderja. Že njegov lanski som je bil hudo velik, ta letošnji pa gaje še posekal. "Vsaj 40 krat sem šel na soma, pa ni bilo nič, čeprav naj bi bila v jezeru cela stotnija takšnih orjakov. Tega sem ujel res po sreči; zapel sem ga čisto slučajno in to za hrbtno plavut. Na običajne vabe očitno sploh več ne prijemajo. Slišal sem, daje doslej le enega ulovil pri Moseiju nastanjen avstrijski ribič, pa še ta naj bi bil ulovljen na nezakonit način. Menda bo res treba nekaj spremeniti pri lovu," nam je povedal srečni ribič. Šentjurske NOVICE T7 Načini odstranitve žolčnih kamnov „ več kot sto let je od pi"ve uspešne operacije in odstranitve žolčnika, zadnja leta pa so kirurgi razvili novejše in mnogokrat tnanj invazivne metode. Ena od njih je zunajtelesno drobljenje kamnov z ultrazvokom, ki pride v poštev pri približno 15% bolnikih, saj kamen ne sme biti večji od treh cm in žolčnik ne Srrie biti vnetno spremenjen. Metodo topljenja kamnov s Posebnimi topili so praktično opustili. Za večino pacijentov je še vedno najprimernejša kirurška odstranitev žolčnika, zato so v tej srneri iskali boljše rešitve. Od 1987. leta lahko v velikem številu Primerov operirajo žolčnik z laparoskopsko metodo, tako, da v ^ebušno steno napravijo štiri odprtine in s posebnimi instrumenti odstranijo žolčnik. Možno je odstraniti tudi žolčnik z večjimi kamni, ki pa jih je potrebno predhodno s kleščami zdrobiti. Laparoskopska metoda odstranitve žolčnika predstavlja novo obliko operativnega posega, saj operater ne more direktno videti 'n otipati operativnega polja, temveč preko TV monitorja z dvodimenzionalno sliko operira posredno preko te slike. rednosti laparoskopske metode za pacijente so številne, Predvsem so manjše bolečine, pacijent krhko že nekaj ur po operativnem posegu vstane in hodi, krajši je čas hospitalizacije *n Postoperativne rehabilitacije. Pomembno je tudi, da je manj komplikacij, postoperativne zarastline so manjše. Pred aParoskopskim posegom pacijenta seznanijo z načinom operacije in tudi z možnostjo, da bo morda potrebno laparoskopski poseg spremeniti v klasični odprti poseg. S to metodo zdravljenja so 1990. leta začeli v Slovenjgradcu, zdaj Pa jo izvajajo v vseh slovenskih bolnišnicah. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo v nekaj letih možno laparoskopsko opraviti okrog 85% vseh posegov trebušni votlini oziroma v prsnem košu. Hruševski šolarji se bodo umivali doma je delovno okolje učencev in učiteljev, za katero veljajo tocno določeni normativi, ki omogočajo optimalne delovne Pogoje. Toda, katera merila mi upoštevamo in spoštujemo? r°jekt za šolo je menda star skoraj 20 let in marsikje ga je bilo Poljjebno korigirati. Člani gradbenega odbora (ravnatelja dveh Vecjih šol, predstavniki občine) so sledili tehnološkemu razvoju, >acunalniški tehnologiji, telovadnica ustreza mednarodnim normativom za košarkarske tekme, razredi in kabineti so primerno opremljeni in obeleženi, dovolj je prostora za dodatne in športne aktivnosti, čisto pa so pozabili na osnovna načela zdravega življenja in predvsem ohranjanja zdravja. V vseh razredih in kabinetih - razen kabineta za tehnični pouk je namreč en sam umivalnik, največkrat stisnjen v kot in z eno samo pipo z mrzlo vodo. Preden si bodo vsi učenci umili roke pred malico, bo že konec odmora. Tudi z umivanjem zob ne bo nič - torej si bodo otroci roke in zobe umivali le doma. Ravnatelj, g. Gajšek je prišel prepozno, da bi mogel bistveno vplivati na gradnjo, članom gradbenega odbora pa se ni zdelo potrebno sodelovanje zdravstvene in zobozdravstvene službe, kot je tako lepo napisano v vseh aktih. Vseeno trikrat hura za novo šolo! Imamo jo, krivcev za nastale pomankljivosti seveda ni nikjer, na reševanje problemov post festum pa smo tudi že navajeni! Majhne spremembe za bolj zdravo prehrano Zamenjajmo: beli kruh maslo, margarina polnomastno mleko kisla smetana goveje, svinjsko meso salame, paštete, prekajeno ocvrte ribe ocvrta jajca pomfrit, čips suho sadje, kompot coca cola, ora... sladice, marmelade topli mlečni napitki zelenjavne omake solatni prelivi z majonezo goste, kremne juhe mast, različna olja alkohol črni, rženi, koruzni, graham nemastna skuta posneto mleko jogurt piščanec, puran, zajec pusta šunka, nemastna skuta ribe na žaru, dušene ribe kuhana ali pečena brez maščobe kuhan, dušen krompir sveže sadje, sok brez dod. sladil mineralna voda, dietne pijače sladice za diabetike kava, čaj malo kuhana ali dušena zelenjava solatni prelivi z jogurtom redke, čiste juhe olivno ali z manj holesterola do en kozarec vina ali piva Dr. Draga Kovač Škoberne ^ gibanjem do novega veselja v $ent j ur skemm vrtcu . §ibanjem lahko otroci na igriv način razvijajo svoje "Uelektualne sposobnosti, se socialno in čustveno bogatijo. Ob Večji gibalni spretnosti bolje spoznavajo sebe in svojo okolico. tega smo letos poskusili uresničiti tudi v našem vrtcu. Poleg Vsakodnevne športnogibalne vzgoje smo organizirali za starejše Predšolske otroke desetdnevni plavalni tečaj. Z igrivostjo in sProščenostjo je splavalo in vzljubilo vodo vseh 230 otrok. Za uspešen tečaj se moramo zahvaliti g. Gobcu, ki nam j e kljub veliki obremenjenosti bazena omogočil plavanje ter občini Šentjur za sofinanciranje tečaja. V juniju so z 18 malimi šolarji izvedli tudi vrtec v naravi v Logarski dolini. V Cinkarniškem domu smo preživeli pet čudovitih dni. Z zakoncema Kranjc, Vinkom in Matejem smo spoznavali lepoto Logarske doline, otroke učili ljubiti naravo ter ob stiku z njo čutiti osebno zadovoljstvo. S pohodi na Klemenčo jamo in v Robanov kot smo del tega tudi uresničili. Zora Ketiš Šentjurske NOVICE S policijske postaje V preteklem mesecu so policisti obravnavali 13 kaznivih dejanj, 21 kršitev javnega reda in miru, 118 cestno prometnih prekrškov in 21 prometnih nezgod. Odvzeli so 34 vozniških ter 13 prometnih dovoljenj. Promet 3 hude prometne nesreče na obvoznici Težke telesne poškodbe(zlomljena rebra, nos, noga) je utrpel mopedist Franc Jager. Na odcepu za avtobusno postajo je zavijal v levo in presekal pot Tanji Planinšek iz Šmarja. Dne 2. julija je Alojz Horvat pri izvozu z nove OMV Istra črpalke izsiljeval prednost. Stanko Jeranko, ki ga je prehiteval, je prišel v škarje z nasproti vozečim S.J. Jeranko in njegovi 3 sopotniki so utrpeli hude telesne poškodbe. Dne 17. julija seje skoraj na istem mestu zgodila smrtna nezgoda. M. L. je s svojim poršejem sekala blagi ovinek, prehitevala Branka Pušnika ter prišla v škarje z nasproti vozečim kamionom. Pri izogibanju je zapeljala na bankino ter v jarek, nato jo je bočno vrglo spet na vozišče. Skozi zadnje okno je pri tem padla Veronika Stojakovič, ki je na cesti obležala mrtva. Policisti opozarjajo na previdno vožnjo. Na obvoznici bo do nadaljnega veljal poostren policijski nadzor. Kazniva dejanja Nasilje na Slivniškem jezeru Dne 9. julija je na parkirišču ob jezu prišlo do fizčnega obračuna med Celjani G.H. ter B.D., P.M. in J.M. Razlog ni znan, posledice pa so težke telesne poškodbe, ki jih je utrpel G.H. Nekaj podobnega seje zgodilo 16. julija, ko je pri Ribiškem domu prišlo do obračuna med tremi gosti. Vlom v Boutik "D" V noči s 16. na 17. julij so neznanci skozi zadnje okno vlomili v prostore Boutika "D" in po prvih ocenah odnesli za 1.000 000 SIT raznih artiklov. Naknadna prijava škode govori o 2 milijonih SIT. Akvonij brez džipa Ponoči, 24. julija, je izpred bloka na ulici Valentina Orožna izginil Pajero last Franca Zupanca iz Šentjurja. Skupno s mobitelom ter dodatno opremo so si neznani zmikavti, za katerimi ni nobenih sledi, prigrabili za 5,8 milijona SIT vrednosti. Bizon d.o.o spet v postopku Potem, ko sije lastnik te firme g. Leljak v javnih medijih krepko sposodil šentjurske policiste, češ da so mu po krivici očitali goljufije, so mu le ti priskrbeli še en nasproten dokaz: tudi Perutnina iz Pivke naj bi si bila z njim v "spornem sorodstvu še za 609 000 tolarjev. Javni red in mir Brcnil policista 3. julija zvečer je v lokalu Bučo "ustvarjal Z. V. iz Vodruža. Ker mu natakarica ni hotela več postreči s pijačo, je najprej prisotnim predstavil svoj bogati zmerjalski besedni zaklad, nato je s komolcem razbi šipo, si na njej razrezal roko ter z lastno krvjo ustvaril nekaj izvirnih fresk, njegovih umetnijah so lahko uživali tu i policisti, ki pa so potem, ko ni pristal na njihovo sodelovanje in je enamu postrege z brco, izgubili zanj vsako razumevanje. Z.V. je končal v streznitvenem prostorčku v Celju. Tudi na Planini so korajžni To je dokazal 22. letni J. N. s Planine, ki se mu je 30. julija zvečer zazdelo, da je dovolj star, da bi delal red v domači hiši-Ker njegovi niso prijeli na besedo, je svoje zahteve skušal podkrepiti z nožem. Tudi policiste so očarale njegove vzgojne metode, zato so ga vzeli s seboj, dajimjin je preko noči, dokler je bil še ustrezno filozofsko nadahnjen, nazorno predstavil- F-K- Šentjurski govedorejci v Švici (1. nadaljevanje) Obisk na prvi kmetiji Kmetija ima 63 ha kmetijske zemlje v ravninskem območju, katero obdelujejo člani družine ob zaposlitvi enega delavca, ki tudi živi na kmetiji. Na 45 ha pridelujejo, krompir, oljno repico, sladkorno peso in korizo za silažo. Pred leti so z bančnim kreditom 2 milijona frankov zgradili nov hlev s silosi in senikom. Kredit bodo odplačevali 20 do 30 let z 2,5% obrestno mero. V hlevu je prostora za 30 krav v vezani reji z dolgimi stojišči na trdi gnoj ter za 30 plemenskih telic in 40 do 50 pitancev na rešetkah. Krave so križanke lisate pasme z rdečim Hollsteinom. 180 (XX) litrov mleka v kontingentu jim omogoča oddajo cca 6000 kg mleka po kravi. Povprečna laktacijska mlečnost je 7600 kg mleka s 4% mlečne masti in 3,3% beljakovin. Pri krmljenju uporabljajo travno in koruzno silažo, s solarno segretim zrakom posušeno seno in dodatno močno krmo. Uporabljajo kompletne mešanice z zaščitenimi beljakovinami in maščobami, ki kljub visoki mlečnosti zagotavljajo visoki vsebnosti maščob in beljakovin. Spremenjena agrarna politika je tudi švicarske kmete soočila s tržnimi razmerami v Evropski gospodarski skupnosti. V zadnjih letih so bile ukinjene številne finančne intervencije, predvsem kmetijam, ki imajo manj kot 5 ha zemlje. V dolinskih območjih kmetje subvencij skoraj več ne poznajo. Množica malih kmetov se je bila tako prisiljena odpovedati kmetovanju ter zemljo prodati ali oddati v najem. V okolici kmetije je v zadnjih letih opustilo kmetovanje okrog 30 malih kmetov in sta ostali le dve veliki govedorejski kmetiji. Obisk na kmetiji Sshwab Hans in VValter Schvvab sta brata, ki sta skupne ineterese združila v družinski kmetiji. Vsak s svojo družino kmetujeta na 42 ha. Od tega je 11 ha gozda, ostalo so njive h' travniki. V lanskem letu so ob staren hlevu zgradili nov hlev za krave in mlado plemensko živino v sistemu proste reje s kombinacijo gnojevke in trdega gnoja v globokem nastilju. V starem hlevu še vedno redijo sesna teleta in krave pred telitvij0-V novem hlevu imajo 30 krav na rešetkastem podu, z dvema vrstama ležalnih boksov in z globokim nastiljem v sredi. 30 mladih govedi je na globokem nastilju v kombinaciji rešetkastega poda ob krmišču. Na ostrešju novega hleva so zgradil1 solarno streho, pod katero se zrak segreje za 6 stopinj nad zunajo temperaturo. Sušilnico so uredili na seniku slrega hleva, v katerega so vgradili tudi kabinski žerjav za polnjenje in praznjenje sušilnice. Ventilacijo hleva so uredili z vstopom zraka skozi stenske line pod stropom in izstopom na slemenu. Sleme je pokrito s prozorno kritin0-Krave molzejo v enostavnem tandemskem molzišču s šestimi molznimi enotami-Mleko se zbira v višje ležeči mlekamici v mlečne vrče, katere takoj po molži odpeljaj0 v bližnjo sirarno. Letni kontingent mleka 122 (XX) litrov jim omogoča odajo cca 410d kg mleka po kravi. Ostalo mleko pokrmijo teletom. Pri krmljenju uporabljajo mrvo. briketirano celo koruzno rastlino, surov krompir, mešanico žit, mineralne mešanice ter kompletne mešanice za povečano mlečnost. V poletnem času dovažajo v hlev travo, kateri dodajajo miksano slamo mešano z melaso. Melaso dodajo slami s posebnmo napravo, kije priključena na miksar za slamo. Stene in konstrukcija hleva so leseni, večino tesarskih in gradbenih del so opravili člani družin sami. (se nadaljuje) Šentjurske NOVICE DOMAČE ZGODBE Nemirna leta Lepo sončno jutro, ki je naznanjalo nov dan, je bilo eno tistih, ko človeka zgrabi, da bi objel ves svet. V tistih časih so ljudje potovali z javnimi Prevoznimi sredstvi. To je bil čas lzgradnje, prostovoljnega dela, brez Pralnih strojev, eurokrema in računalnikov. Čas, ko je človek zaupal v človeka in je dana beseda veljala več kot danes napisana pogodba. Mladi so Pripravljali proslave, študirali igre in o kulturnem animatorju ni bilo ne duha ne s*uha. Kultura na vasi in v mestu je bila Cenjena in se ljudje še niso zapirali v svoja fttala kraljestva pred televizorji. Vlak je imel odpeljati ob šestih in petnajst, toda obvezna zamuda je vzbudila pri Potnikih slabo voljo, da so nemirno koračili po peronu in pogledovali v smer, °d koder bi imel pripeljati vlak. Težak kovček, pretežak za nežne roke, je dostikrat pristal ob poti in Irena, kije zelo Zgodaj vstala, ni imela več upanja, da bi vlak ujela. Precenila je svoje moči, ko je mislila, da bo v dobri uri na postaji. "Zakaj Sem vzela toliko stvari s seboj? Kovček j e težak kot svinec, pa še ta nesrečna torbica, ki me udarja po nogah!" je razmišljala. Utrujena in nejevoljna je od daleč zagledala čakajoče ljudi in pospešila korak. Kupila je vozovnico do Ljubljane. Vsa Prepotena, neurejena, je našla sedež. Koge, marogaste od prahu, je skrila pod sedež in razmišljala, kje jih bo oprala, Preden pride v mesto. Da, mesto, tam jo bo čakal Janez. Spoznala sta se povsem slučajno. Njen bratranec, študent, je pripeljal domov svojega kolega. Teta, skromna ženica, ki Je za vsakega našla prijazno besedo in je s s voj im starim šivalnim strojem Pripomogla, da sta se njena fanta šolala, jo Jo pogosto vabila: Pridi naokoli, da se kaj Pomenimo!" Ua večer, ko je sonce zdrknilo za bližnji hrib, in si imel občutek, daje vse utihnilo m le čriček glasno kliče svojo nevesto na zmenek, se je odpravila na obisk. Predstavljanje je potekalo dokaj hitro. Posedli so v mali sobici, kjer je bilo tako tesno in stisnjeno, da nisi vedel, kam bi se •Jel. Toda vsi so našli prostor. Študent, odrasel, zrel fant s temnimi lasmi in živahnimi očmi, je napravil na Ireno prijeten vtis. Po razgovom sodeč je bil razgledan in urejenega vedenja. Kako bi ne bil, ko pa je imel fakulteto in diplomo skorajda že v žepu! Pogovaijali so se in se nasmejali Vladkovim šalam. Oči Janeza in Irene so se srečevale tako pogosto, da je večkrat morala povesiti svoj pogled, ko se je zalotila, da se gledata. Dogovorili so se, da pojdejo poleti skupaj na morje. Preverili bodo, če je morje res slano. Ob slovesu ji je Janez krepko stisnil roko in jo držal v svoji malo dlje, kot j e v navadi. "Pisal ti bom, če dovoliš", je rekel, sedel v avto in pomahal v slovo. Da, avto v tistih časih, in še študent povrhu! Vlado je opazil njeno presenečenje, zato ji je jel razlagati: "Tudi on ima avto kot jaz. Bila sva v Nemčiji na praksi. Delala sva, resnično delala, ni nama bilo lahko. Ves zaslužek sva prihranila in si kupila vsak svoje veselje. Ne vprašaj, kako je bilo, ko sva se pripeljala v Ljubljano! Saj veš tisto, če bi fovšija gorela... Vsi so videli le avto! Pa sva le prestala. Veš, Janez je v redu fant, skupaj stanujeva in sploh je dober tovariš. Tudi v partizanih je bil. Bilje kurir, celo ranjen v neki hajki. Pa o tem ti bo že sam kaj povedal, čeprav nerad govori o tistih časih. No, potem drži, na morje gremo skupaj!" je zaklical, ko je že odhajal. Naslednje dni seje Janez neprestano vrival v njeno zavest. "Pisal ti bom, če dovoliš", se je nasmehnila ob misli na njegove besede. Ves teden je zaman pričakovala njegovo pismo. "Seveda, živi pod mestnim nebom in hitro pozablja na obljube", si je dopovedovala. Pobralo ji je spanec, kot mesečna je hodila naokoli. Zaprla se je v svoj svet, svet sanj, kjer je njena ljubezen živela po svoje. V mislih seje pogovarjala z njim in bila sta si že tako blizu, da je tu in tam začutila vročo željo biti z njim, biti njegova, povsem njegova. Njeni samotni sprehodi so postajali vse daljši, ni se zmenila za vabila fantov, ki sojo vabili na plesne vaje, v kino. Za njo je obstajal samo Janez. Prej nasmejana deklica, najsrečnejša v družbi vrstnikov, se je zaprla kot školjka. Tudi tisti magnet, ki ga je nekoč imela, da so fantje hodili za njo, je izgubil svojo moč. Nekega dne je srečala Ferija, njenega večnega oboževalca, ki si je domišljal, da je daleč najprivlačnejši fant. Z njim je bila par pri folklori. Nekajkrat jo je sicer tudi speljal do Potočnikovega kozolca, kjer ji je nerodno šepetal na uho lepe naučene besede. Ustavil jo je in kar naravnost butnil: "Boš hodila z menoj ali ne? Veš, druga dekleta so bolj prijazna kot ti." Pogledala ga je odsotno, kot da vidi skozenj tja do gradu na hribu. "Tako domišljave babe kot si ti pa še nisem srečal. Misliš, da si nekaj posebnega, ker si šolana. Boš že naletela na pravega, ki ti bo dal vetra", je rekel in odvihral. Sama ni vedela, kaj seje valilo iz njenih oči. Solze so tekle, kot da bi popustil jez. Z njimi so odtekali zatajevana žalost, hrepenenje ter vsa njena drhtenja duše in srca. V njegovih besedah je bil kanček resnice. Že drugi teden je šel h koncu. "Zakaj ne piše? Zakaj me pusti čakati?" se je spraševala. Z mislijo na Janeza se je prebujala, spremljal jo je ves dan in zvečer sta bila spet skupaj. Vroče je hrepenela, da bi se njune želje nekje srečale. V soboto, ko je ravno s sirkovo ščetko ribala tla, je prišla teta. "Veš, kako se mi smilita, tistega izpita nista naredila. Ti profesorji pa res ne vedo, kaj bi radi! Vladku sem pisala, naj kar oba prideta domov. Pridi, mi boš kaj pomagala!" Medtem ko je teta mami pomerjala obleko, je Irena smuknila ven. Ob potoku, kjer so vrbe molele svoje tanke roke proti vodi in se v gladini samovšečno ogledovale, je sklenila, da ne pojde nikamor. Sobota je bil dan, ko so se mladi zbirali na sosedovem vrtu. Igrali so namizni tenis, imali plesne vaje ali vaje za igro. Posebno zabavno je bilo, ker so tja prihajali tudi študentje in prinašali plesne novosti iz Ljubljane. Plesali so vsak z vsakim, izrazitih parov ni bilo, obstajale pa so skrite simpatije in ljubezni. Irena je obljubila, da pride. Rudi, za vsa dekleta nadvse zanimiv fant in plesalec, jo je povabil: "Znam nekaj novega, pridi, plesala bova, da bo veselje!" Rekla je, da pride, čeprav je vedela, daje ne bo. Na vrtu seje veselo igralo in pelo. "Kako to, da te več ne vleče na vrt?" je rahlo zaskrbelo mamo. "Glava me boli, spat pojdem," je bila odločna Irena. Močno je potrkalo na vrata. Pohitela je k vratom in sama ni vedela, zakaj se ji tresejo roke, ko jih je odklepala. Pred vrati je stal Janez. Brez besed sta se objela, njene ustnice so se razprle pod njegovimi in čisto Šentjurske NOVICE DOMAČE ZGODBE M-. : je pozabila, daje mati v bližini. "Ali smem naprej?" "Seveda, izvoli!" Povsem spremenjena, nasmejana in brez sledu glavobola je stopila v kuhinjo: "Mama predstavljam ti prijatelja, ni od tukaj". Po kratkem vljudnem pogovoru se je mama kmalu poslovila, saj je vedela, da so mladi radi sami. Takrat je Janez prijel Ireno za obe roki, jo potegnil k sebi in dejal: "Rad te imam. Poskušal sem te izriniti iz te svoje nore glave, pa ni šlo. Samo ti boš moja, ali pa nobena." Stisnil jo je k sebi, jo poljubljal tako nežno, daje vztrepetala kot bilka na vodi. Občutil je to in jo izpustil. Odšla sta ven pod zvezdnato nebo. Hodila sta dolgo, govorila vse mogoče, prijazni mesec ju je spremljal in se nagajivo posmihal, kadar so se njegove roke zapletle v Irenine lase. "Pojdi z menoj v Ljubljano! Med počitnicami bova skupaj in čeprav bom moral študirati, bom srečen, če boš pri meni. Saj boš, kajne?" V polmraku so bile Janezove oči še večje in temnejše. Njegovi lasje so štrleli vsak v svojo stran, zdel se ji je neizrekljivo lep, tako lep, da je vzela njegov obraz v roke, ga poljubljala ter šepetala: "Ti, moj edini!" Poslovila sta se, preden ju je premagala moč strasti. Obiskala jo je sreča, tista sreča, ki daje občutek, da držiš svet v rokah, ko si gluh in slep za vse drugo. Prva ljubezen gori s plamenom, ki greje vse do smrti. Pomlad se je komaj utegnila posloviti, ko seje svet že znašel sredi vročega poletja. Irena je bila v Ljubljani le nekajkrat. Vedela je za železniško postajo, Tromostovje, Prešernov spomenik. Pa ji bo že Janez vse pokazal! Obljubil je. V mesto je prišla zvečer. Na peronu je bila tako sama in preplašena. "Vam lahko kaj pomagam, gospodična?" Prepoznala ga je po glasu. Ne da bi se ozrla je rekla: "Prosim, zelo ste prijazni." Zasmejala sta se in že bila v vročem objemu. "Nehaj, vsi naju gledajo!" "Naj gledajo, saj imajo kaj videti!" Zopet jo je prižel k sebi. "Ne izpustim te več, da veš", ji je dahnil na uho. Toplota glasu in dotik njegovega telesa sta jo čisto prevzela. Sedla je v avto in se počutila pomembno in srečno. Precej časa sta se vozila. Zavil je v ozko ulico, kjer so bile lepe nadstropne hiše, zavite v zelenje in obdane z živo mejo. "Tu sem doma." Ob stezici, ki je vodila do vhodnih vrat, so se bohotile rože, povsod zelenje, grmičevje. Kot da bi ne bila v mestu. Njegova soba je bila po fantovsko razmetana. "Nič ne maraj, vse bom spravil v red preden gremo. Ti boš malo pomagala, kajne?" Takrat je pozvonilo; kdo drugi kot Vlado! "Nekam pozen si in sobo si pustil tako, da meje sram", gaje oštel Janez. "Vaje so se zavlekle, pa še tista Marjana meje morila, ker naju ni bilo v nedeljo." Irena je opazila, kako ga je Janez vešče dregnil, da je ta speljal pogovor v drugo smer. Polnoč je minila, oni pa so še kar sedeli, nekaj jedli in zehali. Takrat je Vlado izstrelil kot iz topa: "Spat bomo šli, ti Irena na Janezovo posteljo, midva pa skupaj na mojo! Kdo je zato, naj dvigne roko!" Dvignili sta se dve roki. "Večina je zmagala", je kartko ugotovil Vlado. Janez, ki mu je iz oči neustavljivo odsevala želja biti z Ireno, je bil tiho. Z izrazom, ki mu ne vem imena, je povesil pogled. Irena je postala samozavestna, neugnano zadovoljna, kot zmore biti le nekdo, ki ima srečo v rokah:" Mislim, da se mora Vlado dobro spočiti, če se hočemo jutri varno peljati na morje", je nehote dahnila v temo, da so besede obvisele v zraku in je tišina postala še tišja. Videz zapuščenega otroka, se je v hipu spremenil v podobo srečnega mladeniča in že je Janez ležal ob Ireni. Miren, resen in nekam zamišljen je gledal v temo. Naenkrat ni vedel, kaj bi z rokami, s svojim prenapetim telesom, zato je naglo vstal, se oblekel in tiho dejal: "Najbolje bo, če grem danes gor k teti." "Zakaj pa to?" "Jutri ti bom vse razložil • Poljubil ji je oči, čelo, usta in roke ter tiho odšel. V zadnjem vlaknu svoje biti je čutila omamno napetost, ki ji jo je povzročil Janezov dotik. Zjutraj so se odpeljali. Z Janezom sta se grofovsko namestila na zadnjih sedežih. Prav kmalu so bili v Postojni, kjer so šli na čaj. "Janez, Janez", je prešerno zapelo za Ireninim hrbtom. Zagorela plavolaska z izrazitim ljubljanskim naglasom se je približala mizi. "Moj junak se je prikazal ob pravem času." Ne meneč za prisotne pri mizi mu je segla v lase in nadaljevala: "Iskala sem te doma, nikjer te ni bilo, da bi se dokončno domenila. Takoj prinesem svoje reči", in žeje odskakljala. Pri mizi so se spogledali. "Vse ti bom pojasnil" je ves bled v obraz rekel Janez. "Ni kaj pojasnjevati. Domov bi šla." Ponižana in razočarana se je pogreznila vase in do Ljubljane niso spregovorili besede. Tisto leto ni videla morja in tudi Janeza ne. Toda njegova podoba in njegov glas staji v tihih večerih često budila nepojasnjene trepetajoče želje. Pozneje, mnogo pozneje jo je poiskaL. Ostala sta prijatelja. Kruh Zlato pšenično zrnje je napolnilo skednje in silose. Dovolj bo kruha za vse! Mar res za vse? Zaželela sem si, da bi napisala o krahu, o svojem otroštvu. Kruh je bil spoštovan. Doma smo imeli večjo kmetijo, kruha pa nismo nikoli metali proč. Spominjam se poletne vročine, ko mi je stara mama porinila v roke pehar in me poslala na požeto polje pobirat klasje: "Ko bo pehar poln, ti bom v krušni peči spekla potičko!" Nekaj let kasneje, bilo mi je trinajst ali štirinajst let, sva morala z bratom že ob zori z volmi in plugom na požeto njivo. Brat, ki je bil dve leti mlajši, je priganjal vola, jaz pa sem držala plug in ga ob ozarah s težavo dvigovala iz brazde; brazdo za brazdo, nešteto korakov! Od naporov sta vola klecala - in midva tudi. Tudi v krušni peči so me naučili peči kruh. V začetku sem s težavo spravila v peč pet hlebov. Pekli smo večinoma koruznega, le ob praznikih in žetvi belega. Znanec mi je pripovedoval, kako so lačni vojaki, ki so se ob koncu I. svetovne vojne vračali s Soške fronte v Baški grapi kleče prosili za košček kruha. Poročni prstan je veljal hlebec kruha. Kruh je bil res vrednota! Danes je vse drugače. Koliko kruha leži po smetnjakih! Morda gaje res dovolj. Toda nikoli se ne ve. Njive, kjer sva z bratom orala in sejala, ni več. Tudi do 5 ton pšeničnega zrnja je zraslo na njej. Tam se zdaj bohoti asfaltna baza, pokrita z debelo plastjo betona, izpod katere ne bo nikoli več vzklilo žitno zrno. Morda res reže boljši kos kruha tam zaposlenim! Toda, kako dolgo še !? B.S. Šentjurske NOVICE VINKO JAGODIČ: SPOMINI — Vinko Jagodič takšen /e bil naš ias! (4. nadaljevanje) Težave z okrajnim komitejem ZK ^vse opisano in gotovo še marsikaj drugega je preko budnega °česa območnega delavca službe državne varnosti spremljal Okrajni komite ZK. Ob koncu mojega dvoletnega mandata mi je Poslal posebno komisijo Centralnega komiteja, ki je pregledala rnoje delovanje. Za dobrih 14 dni sta se v moje delo in poslovanje občinskega komiteja poglobila Friderk Hrast (verjetno iz UDBE) ln Janez Cemažer (kasneje direktor Tobačne tovarne Ljubljana). Skrbno sta pregledala vso dokumentacijo, se pogovarjala s sekretarji nekaterih osnovnih organizacij ZK, z direktorji in sindikalisti. Po končanem pregledu sem ju na svoje stroške Povabil na zakusko v Železarski dom na Svetini, kjer sta mi Priznala, da je pregled bil naročen iz Celja. O tem pregledu je Hrast Friderik napisal v Teoriji in praksi tudi daljši polemični članek. Sekretar Okrajnega komiteja ZK je bil takrat Franc Simonič. Bil Je izreden govornik, toda vse je bil navajen povedati sam in dokončno. Ni dovolil in še manj sprejemal kakršnokoli drugačno ornenje. Sam mu z besedami nisem poskušal nasprotovati, delal Pa sem praviloma po svojem. Na pogostih sejah, največkrat so trajale od 16. ure popoldne tja pozno v noč, je imel najprej najmanj 2 urni uvod o globanih in konkretnih zadevah. Skoraj na vsakem sestanku je imel v delu šentjursko občino in menda se v Vsem mandatu ni zgodilo niti enkrat, da bi slišal kaj pohvalnega 12 njegovih ust. Brez njegove vednosti naj ne bi padel niti list z drevesa. Spomnim se, kako meje enkrat v poznih večernih urah 2ajfal", ker šolski upravitelj na Planini (Šimenka) ni imel Pisalnega stroja. Drugič spet smo mu morali sekretarji občinskih komitejev prinesti spiske kmetov, ki so prodali hmelj mimo kmetijskih zadrug itd. Kmalu zatem sta si skočila v lase z načelnikom UJV Ančkom in Jo najbrž tudi zato Simonič odšel v Ljubljano. Pred odhodom nas Je Še povabil na izlet: na Zagrebški velesejem, v Plitvice in Bihač. Pod njegovim naslednikom, šmarskim sekretarjem ing. Marincem sem zadihal precej bolj sproščeno. V času mojega nastopa službe je bila postaja milice v stavbi frizerja Janežiča. Vodil jo je Anton Rijavec, za njim pa Milan Kokošar. y Rogaški je bila nekakšna prireditev, ki so jo zavarovali tudi šentjurski miličniki. Domačin, sicer znan delikvcnt, je povzročil Pretep, v katerega j e bil vključen tudi narodni heroj Vidmar Tone ' Luka. Šentjurski miličniki, ki Vidmarja seveda niso poznali, so s pomočjo gumijevk, marice in pripora oba pretepača umirili - in Sl zato prislužili suspenz. Na otvoritvi nove šentjurske postaje ^lice sem poskušal doseči pri takratnem poveljniku slovenske •nihče narodnemu heroju Čimžek Borisu - Boru, da bi kazen našim miličnikom oprostili, a me je le - ta najodločneje zavrnil. Kasneje sta se dva miličnika lahko vrnila na delo, tretji pa je bil Premeščen. Pri vsakoletnem izvajanju pred vojaške vzgoje se je uveljavila vaja, da v času taborjenja iznenada napadejo naš tabor Šmarčani °ziroma naši Šmarčane. Leta 1962 so naši izvedli napad na Jelšingrad. Uporabljali so seveda manevrske naboje, starešine pa so zaradi boljših efektov imeli tudi nekaj pravega eksploziva. Prišlo je do nesreče, v kateri je g.Ivan Veber utrpel težke poškodbe rok. To nesrečo smo potem razreševali še nakaj let in sem zaradi njega bil deležen precej očitkov s strani vojaške in politične hierarhije. Leta 1963 sem bil po kadrovskih kriterijih predlagan in za 2 leti izvoljen v takratni organizacijski zbor republiške skupščine. V zboru, ki gaje vodil Janez Hočevar, kasnejši veleposlanik v eni od afriških držav, nisem kaj prida doprinesel k vsebinskim razpravam. Bil sem bolj opazovalec in glasovalec. V akciji reorganizacije okrajev in zmanjševanja števila občin je v 60 letih prišlo tudi do zahteve, da se ukineta laška in šentjurska občina, kasneje pa tudi, da bi se del šmarske občine priključil nam. Šlo je za Vinski vrh ter za območja okrog Zibike. Na zboru volilcev na Vinskem vrhu sva s predsednikom Hlastecem gladko pogorela, ker naj bi Šentjurčani ukradli neko blagajno (dejansko je bila blagajna prenešena z Vinskega vrha v Slivnico), v Spodnjem Tinskem sva bila sicer uspešna, toda šmarsko vodstvo je nekaj dni kasneje uspelo doseči razveljavitev sklepov tega zbora. Tudi glede Grobelnega dogovori niso bili uspešni. V času mojega mandata 1961 -1965 sta bili v Šentjurju dve večji poplavi. Prvič sta prestopili bregove neregulirani Pešnica in Voglajna. Šentjur je bil s ponkovške strani dostopen le preko Teharja, Novakov mlin v Vrbnem je bil kot otok sredi morja, z LI Bohor je Voglajna odnašala les. Druga poplava je bila hudourniška. Voglajna je zalila ceste proti južnemu delu občine. V spominu mi je še najbolj ostal avtobus, kije v poznih večernih urah pri Arčanu zdrsnil s poplavljene ceste in so bili potniki v njem vso noč ujetniki narasle Voglajne ter smo jih uspeli rešiti šele naslednje jutro. Kmalu nato je bil reguliran spodnji del Pešnice in zgrajen mostiček pri Čretnikovih. Cesta do Šmarja je bila asfaltirana leta 1963. Kredit v višini 110 milijonov dinarjev je najel okraj, odplačali pa sta ga v celoti šmarska in naša občina. (se nadaljuje) Šentjurske NOVICE MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES • . .■ . . • ■ ■ Šentjur, Šentjur... Prav resno sem bil okregan, češ, da sem z "Večerom z Anico Žula" v prejšnji številki SN grozno prizadel tako umetnico kot tudi marljive organizatorje šentjurskega kulturnega dogajanja. Vse vzvišeno in sveto naj bi dokončno posvinjal! Približno vsaj tako hudo kot eno številko prej, ko sem se spomnil napisati, da šentjursko jurjevanje ni bilo samo "oh in ah". Preden nadaljujem s svojim razdiralnim vandalizmom - kar sprijaznite se, tako zlahka me ni ustaviti, če sem prepričan, da delam prav - dovolite, da se vsaj tistim, ki ob Šentjurskih novicah ne dobite kurje polti, še preden jih preberete, poskusim malo prilizniti: saj ne pišem tako zgolj iz hudobije! Verjemite mi, gre tudi za užitke! Ko se pod neresnim naslovom "Malo za šalo malo zares" lahko čmo belo razkokodakam in se posmehnem tako svoji kot sosedovi, ali še bolj sladko - "sovražnikovi" malomeščanščini, je poplačan v premnoge od bralstva neusmiljeno pomendrane članke vložen trud. O literarnem večeru pesnika Jerneja Borovnika ne bi prav dosti govoril. Končno smo po seriji pesnic, ki še edino po zaslugi Franceta Prešerna niso v Šentjurju dokončno uničile moške pesniške besede, le dobili pesnika v hlačah. Res, kakšen obliž za ranjeno moško samovšečnost. Toda glej ga šmenta: njegove moške pesmi nam je zrecitirala v g. Borovnika našemljena ženska! Sicer vitka in seksi, kar seje zlasti opazilo potem, ko se je vrgla v minico, a vendarle ženska. In ko je tako mimogrede vmes med dvema stihoma najprej spila kozarec Urbajsovega chardonaya, pohrustala celo jabolko, zalila rožice v vazi, se ob brenkanju mandolin izzivalno pretegnila, je občinstvo, ki se je morda ploskanja naveličalo že na Žulinem večeru (razen sorodnikov g. Borovnika, ki so tokrat zamenjali Zuline sorodnike), vendarle spravilo skupaj spodoben aplavz. Bilo je dovolj prijetno! Ja, ampak sendviče je pa imela gospa Anica Žula boljše! Zvečer je bilo v vinoteki spet živo. Župan in predsednica sveta sta gostila šentjurske nogobrcarje, med katerimi sicer ni nobenega Šentjurčana,(jim pa šentjurski Rado z občine čvrsto in glasno nosi zastavo), a so naše mesto kljub temu popeljali v svetle drugoligaške slovenske arene. Istega dne bi sicer morali biti v Ipavčevi hiši šentjurski odličnjaki z vseh šol, a so jih prestavili na drugo leto, kar je seveda edino pravilno. Če so pravi odličnjaki, bodo taki tudi naslednje leto, ko bodo žogobrcaiji potonili. Takrat bodo lahko nemoteno postavljeni pred županovo obličje in ker bodo že večji, bodo lahko šli z njim tudi v vinoteko. Župan se je zelo izkazal ob letošnjem dnevu slovenske državnosti. Za razliko od lanskega leta, ko je zaradi probremenjenosti in nenehne skrbi za blagor šentjurskih občanov, na ta praznik pozabil, mu je letos posvetil kar nekaj tehtnih stavkov. Na večeru Borovnikove poezije je povedal, da letos Slovenci praznujemo "NEKATERE" (dobesedno) praznike, npr. nevemkatero tisočletnico frankovskega podjarmljenja (Ha, kdaj smo mi bili že v Evropi!) in dan državnosti seveda tudi. V Dramljah, kjer naj bi nekateri v čast sloveske države brcali žogo, a s to zabavo ni bilo nič, ker so tisti nesrečni popoldan padle 3 kaplje dežja, v takšnem neurju pa niti pod razno ne pride v poštev, da bi dragoceni in redki člani šentjurskih političnih strank izpostavljali nebesni rosi svoja enkratna bitja, je za govornico pred vesoljnim zbranim svetom (poleg po "službeni dolžnosti" prisotnih se je v dvorano gasilskega doma zgrnila nepregledna množica 23 občank m občanov), najodločneje ponovil približno isto ter dokazal, daje resnično dosleden mož, ki ne spreminja svojih prepričanj. Sicer pa nam bo ta središčna občinska proslava državnega praznika ostala v neizbrisnem spominu zaradi nekaterih avtentičnih posebnosti. Zgodila seje brez državne zastave in himne, kar je nadvse inovativno in tudi pravilno, saj Zdravljico in našo zastavo vsi prav dobro poznamo in res ne kaže z njima po nemarnem izgubljati časa. Prav originalni in sila preprosti ter zimprovizirani pogoji, v kakršnih seje ustvarjala zgodovina leta 1945, so dali svečanosti poseben mik. So pa zato šentjurski "pleharji" tako ganljivo zaigrali tisto o zagorskih zvonovih, da seje nekaj prisotnih gospa in gospodov komajda ubranilo solz. Skratka, drameljska svečanost je bila neštetokrat boljša od tiste lanske, ki je sploh ni bilo. K pravemu vzdušju sta pripomogla tudi slavnostna govorca, gospa predsednica občinskega sveta, tradicionalno opravljena v nepogrešljivo hlačno krilo (gre verjetno za obredno oblačilo), ki naj bi poudarilo njeno seksepilnost, pa ne vem zakaj tega ne stori, ter predsednik KS Dramlje g. Gorečan. Zapomnil sem si le, daje g. Gorečan pozval župana, naj vendarle že nekaj stori zato, da bi Dramlje postale središče države. Drameljski pevci, ki zelo dobro pojejo, so tokrat nastopili brez svojih uniform, ker sojih tik pred praznikom dali v čistilnico. Na mojo radost so program med drugim obogatili tudi s 138.1etošnjo izvedbo pesmi "Slovenec sem". Slovenske himne pa, kot kaže, tudi oni še "niso vzeli". Po programu smo popili nekaj litrov drameljskega vinca, ki po moji laični oceni na šentjurskem vinskem ocenjevanju ni dobilo ravno največje število točk, pojedli mnogo krepkih sendvičev, osebno sem pospravil kar dva in me je potem strahovito bolel želodec, ter smo kmalu potem, ko so se gospe in gospodje z občine menda preselili na drugo, njihovemu stanu bolj primerno praznično lokacijo, napravili odločilen premik proti domu. V prvem večernem mraku, ko sem se peljal skozi mestni Šentjur, kije bil praznično okrašen z štirimi na kandelabre zataknjenimi zastavicami, sem se s strahom oziral po okoliških hribih, če morda kakšni prenapeteži le ne bodo prekršili šentjurske tradicije ter morebiti v svoji objestnosti prižgali kres npr. na Rifniku. Ne, niso ga! Hvala bogu, zmagala je zdrava šentjurska skromnost, ki sojo že v Dramljah tako lepo demonstrirali naši občinski oblastniki. Zdrava kmečka logika in gospodarnost šentjurskih oblastnikov pa je kontrastno in kot meteor svetlo zablestela pravzaprav šele naslednji dan, ko seje lahko vesoljna Slovenija pred televizorji zgrozila nad potratno slovesnostjo, ki si jo je za Dan državnosti na Kongresnem trgu privošila ljubljanska občina. Niti približno tako varčni kot država pa niso bili raznorazni gasilci, ki so nam tople poletne večere pridno pestrih s svojimi veselicami. Gasilsko društvo, ki nima svoje fešte, pa res prav nič ne velja, mi pa slabih društev zagotovo nimamo. S. Jurij press Šentjurske NOVICE ®>ti človek za človeka V majskem tednu Rdečega križa so šentjurski učenci pisali tudi spise na to temo. 00 RKS Šentjurje izbral in nagradil naJboljše stvaritve. Tokrat objavljamo najboljši spis z višje stopnje. Človek za človeka Za vogalom se skriva starec, ki je od bobnenja granat že sk°raj oglušel. Večni strah in boj za življenje sta na njem Pustila globoke zareze. Osiveli lasje, begajoče oči, koščeni r°ki in povsod gube. Vsaka od njih je bila priča trpljenju, Psihičnemu in fizičnemu, vsaka od njih glasno pripoveduje. Strah gaje. Bom umrl? V ozadju sliši bobnenje, on pa se sPrašuje po že nešetokrat postavljenih vprašanjih in bega za °dgovorom. Vojna je postala del njegovega življenja, a še Vedno upa. Upanje! Upaj! A upanje je usahnilo. Uničil ga bo blisk granat in utonilo k° v črnem morju. In nekje sredi razmišljanja se pred starca P°stavi širokopleč moški s pištolo v roki. Starec ga prepozna, v njegovi glavi se sproži ploha paničnih misli. Sovražnik! Ljudje živijo v viharju. Vsakdo hiti. Vse za denar. lrgovine, banke, borze, agencije, tovarne... Os vrtenja je ^er>ar. Človek, ustavi se! Ljudje umirajo! Zakaj ne jočeš? Je tvoje srce iz kamna? Ne vidijo lačnih, ne vidijo prezeblih... zmenijo se za vojno. Bolečina jim je tuja. Nekdo se kaplja, a gredo mimo, zatopljeni v svoje misli. Trpeči ni Vreden njihovega pogleda. Tisti, ki so že gledali pogubljenju v °či, bodo obstali. Pomagali bodo. Vedo, kako je pred vrati Splošno / Ccmentninarstvo\ zraven tovarne EMO Šentjur ) mn niojz 63230 Šentjur tel./fax: 063 74 1-253 doma: 063 741-976 mobitel: 0609 6 12-692 ' betonska opeka 40x30x20 ' betonska opeka 40x25x20 ' betonska opeka 40x20x20 ' betonska opeka za silose hlevske Jame premera °«1 3.5 do 7in 52x20x20 " betonski robniki: vrtni 100x25x5 cestni 100x30x10 •betonski mejniki 45x10x10 ' betonske mreže 600x2 10 »nočiul Ormož " cement (vreča SOkg) * apno (vreča 33Kg) 79,20 SIT 72.60 SIT 63,00 SIT 79.20 SIT 363.00 SIT 404.00 SIT 242.00 SIT 4.031.00 SIT 30.00 SIT 303.00 Sit 404.00 SIT zgoraj navedene cene je vračunan prometni davek. smrti; ko te črna luknja že požira in ko je tvoje upanje že pogoltnila temna noč. Človek, kaj je potrebno, da boš spregledal? Veš, ni ga zakona, ki bi te varoval pred pogubo. Obstaja le teorija. Ni relativna, neodvisna je. Ljubezen do sočloveka, ljubezen do življenja, pozornost. Pozornost do sočloveka, ne do denarja. Denar je mrtvo sredstvo, ki nima srca. Pravičnost! Pravičnost do sebe, do drugih, do celega sveta! In pripravljenost pomagati. A čas se ne ustavi. Sonce zahaja, mi se gibamo, vesolje se razteza. Toda kam? V pogubo? Bomo na koncu sredi prašnih polj objemali zadnje vire življenja in se spraševali, zakaj? Škoda, da živimo za skale, se vrtimo okrog denarja. Denar bo skopnel in naši potomci se bodo zastrupili. To bo naša krivda. Ko bi le lahko ustavili čas, polepšali prostor in podaljšali obzorje in si ustvarili novo dimenzijo! Ljubezen. Morda bi ljudje spregledali. Starec trepeta pred tujčevo pištolo in je pripravljen na smrt. Še enkrat se mu v mislih zavrti kolo življenja in želi si, da njegovi otroci ne bi nikoli izvedeli, kako je umrl. Tujec je pripravljen sprožiti: Tujec, počakaj! Ni vredno ubijati! Saj si človek, razumi vendar! In morda je tujec spoznal bistvo, morda je poljub sonca obudil njegovo srce, morda seje zbudila dobrota, ali je veter spreobrnil njegovo dušo, ker ni sprožil. Le zajokal je. Anita Romih, OŠ Planina Grob Stanka Straška, "naše" žrtve slovenske osvobodilne vojne ob 4. Dnevu državnosti - brez občinske pozornosti. Drugoligaški nogometni ples se priienja Kljub pomislekom nekaterih občanov in nekaterim nesoglasjem je NK Šentjur naredil v pretekli sezni izjemen uspeh in velik korak naprej. Uvrstili so se v tako želj eno 2.ligo in dokazali, da ves vložen trud in denar nista bila zaman. V pravkar minulem prestopnem roku se je članska ekipa zelo okrepila; pridobili so novega trenerja Dragana Grbavca in kar štiri nove igralce (Zupanc, Kačičnik, T.Grbavac in kot naj večjo okrepitev Staniča iz mariborskega Železničarja). Edini domačin v članski ekipi je 18 letni Anton Brečko, ki seje uspel prebiti iz mladinske ekipe, kar je zanj lep uspeh. Dosedanji trener članske ekipe Rado Jurjec je zaradi prevelike zahtevnosti 2. lige prevzel mesto trenerja v mladinski selekciji. Daje konkurenca v 2. ligi resnično močna, govori podatek, da seje v njej poleg drugih znašlo kar pet lanskih prvoligašev. Glede financ smo uspeli izvedeti le to, da vse poteka po zastavljenem načrtu, nekaj se sliši, da naj bi Alpos postal glavni sponzor NK Šentjurja. Velika pridobitev kluba in dotatni vir zbiranja denarja bodo tribune, ki naj bi bile zgrajene predvidoma do konca tega meseca. Na njih bo prostora za 600 do 1000 ljudi. Cilj članske ekipe je uvrstitev v zgornjo polovico drugoligaške tabele. Redno trenirajo že od 3. julija in so pred začetkom lig6 optimistično razpoloženi. Že v soboto 12-avgusta imajo prvo resno preizkušnjo; njihov nasprotnik v prvem kolu lige bo Uns 1 prvoligaš iz Vevč. Pričakujejo, da bo tekma težka, računajo pa seveda na zmago. V osnovnem interesu kluba ostaja delo z mladinsko in kadetsko selekcijo. Imajo zelo dobro strokovno vodstvo in ciljajo na najvišji mesti v celjski medobčinski ligi v te kategorijah. Z zelo perspektivnima ekipam3 jim bo to nedvomno tudi uspelo. _________________Sebastjan Jazbinjek KK Kemoplast štarta na A2 slovensko ligo Za šentjurske košarkarje se letošnja sezona začenja 7. avgusta, ko se bodo igralci zbrali na prvem skupnem treningu pod vodstvom novega trenerja prof. Rudija Jeriča. Že 18. avgusta bo članska ekipa, ki jo bo dopolnilo tudi nekaj kadetov, odšla na petdnevne priprave na Pohorje, 16. septembra pa bo KK Kemoplast v novi dvorani v H ruševcu gostitelj Elektri, ki je še lani igrala v A 2 slovenski ligi. Prav do tam segajo letošnji načrti Kemoplastove uprave. V ta namen so kar globoko segli v klubski mošnjiček in se okrepili kar s tremi prvoligaškimi igralci. Iz mariborskega Satexa je h Kemoplastu prestopil lanskoletni mladinski reprezentant, 23 letni in 193 cm visoki Matjaž Madžarac, ki igra na poziciji beka, iz Interierja Krško, 206 cm visok center Vego Dalibor, iz Savinjske Polzele pa 196 cm visoko krilo Roman Urbanija. V ekipo seje vrnil povratnik Grajžl, ki je zadnja tri leta igral nogomet. Aktualna je še vrnitev Kristjana Košaka, ki pa še vedno nima urejenega slovenskega državljanstva. Da pa zaradi teh visokih ciljev ne bi zaustavili razvoja mlajših igralcev, so se v upravi odločili, da sestavijo še eno "mlado" ekipo, ki bi igrala v D slovenski ligi. Jedro te ekipe bi sestavljali nekateri igralci Študentskega košarkarskega kluba in pa perspektivnejši kadeti KK Kemoplasta. G.K. Prva meddržana tekma v Šentjurju V sredo, 5. julija, seje po zgodovinskem vstopu NK Šentjur v 2. ligo zgodil še en zgodovinski nogometni dogodek: v Šentjurju je bila odigrana prva meddržavna nogometna tekma. Pomerili sta se olimpijski reprezentanci Slovenije in Mehike. Mehičani, ki se uigravajo ter pripravljajo za nastop na olimpijskih igrah, ki so si ga že zagotovili, so se predstavili kot hitro i" dinamično moštvo. Brez posebnih naprezanj so z lahkoto ugnali svoje slovenske nasprotnike s 3:1. Okrog 1000 gledalcev je bilo zadovoljno z igro obeh moštev, prikupili so se jim zlasti Mehičani, ki so s kolektivnim "trebušnim drsanjem" pred gledalci temperamentno in iz srca razveselili vsakega svojega zadetka. Kot se za tak nogometni praznik spodobi, je tekmeca pozdravil in obdaril župan Malovrh, šepavo ozvočenje pa je krivo, da vam ne moremo prenesti vsebine njegove poslanice. Nekateri domači komentatorji so ugibali, da bi tudi NK Šentjur bil Mehičanom prav spodoben nasprotnik.___________________________________________________________________________ ______ Ivan Kukovič - prvi v maratonu V počastitev dneva državnosti je bilo v nedeljo, 25. junija, v Celju tekmovanje v maratonskem teku (42 195 m). Med 150 tekmovalci je na svojem prvem velikem maratonu tekel tudi Ivan Kukovič, ki je z zelo dobrim časom 2 uri 33 minut in 56 sekund osvojil 1. mesto. Med drugimi je premagal tudi letošnjega državnega prvaka. Turnir Juventus - Maco 95 V organizaciji KMN JUVENTUS-MACO je potekal od 30.6. do 2.7. v športnem parku v Šentjurju velik turnir v male'11 nogometu. Za nagradni sklad 360.000,00 SIT se je borilo 36 ekip iz različnih krajev Slovenije in Hrvaške. Zmagala je ekip3 Orkan Mila iz Maribora, pred ekipo Bambino iz Pirešice in Pelikani iz Celja. Juventus-Maco prvak šentjurske lige V mesecu juniju se je končalo tekmovanje v prvi in drug' šentjurski ligi v malem nogometu. Lestvica 1. lige Lestvica 2. lige 1. Juventus-Maco 31 točk l.Vodruž 19 točk Dejan Mihevt ■ državni 2. Dramlje 25 2. Trg. Ali 16 prvak 3. Modea - Loka 24 3. Ahac 14 Na državnem atletskem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke, ki je bilo v Kranju 30. junija in 1. julija, je odlično tekel atlet Trgohlada Dejan Mihevc. S časom 2:34:64 je v teku na 1000 m osvojil prvo mesto in naslov prvaka Slovenije. 14V obeh ligah je skupaj nastopili 216 igralcev, ki so desegli 814 golov. Odigrano je bilo tudi tekmovanje za pok3* občine Šentjur, kjer je nastopilo 12 ekip. Tudi to lovoriko j6 osvojil KMN JUVENTUS-MACO, ki je v finalu premagil Modeo Loko. Ker seje KMN Juventus-Maco letos uvrstil v !■ državno ligo v malem nogometu, odstopa od igranja in vodenj3 šentjurske lige in zaenkrat ostaja odprto vprašanje, kdo bo slednjo funkcijo prevzel v tekmovalni sezoni 1995/96? NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 28 / ll/j/ ‘ ■-M flf : • ™Fihl3Hrr {'iSSv%H« ”..ii lir , vCJ', •j mm L OZEK TRAK TESTAMENT! --------- Jensko ime (JANA) moralist Rimska 5 .prva zenska grški narodni ples ANTIČNO mesto v AZIJI elektr. polska jakost lahka ZENSKA PRITOK RENA Država V ZDA KUHINJ. POSODA ITALIJA '000 KG Jensko ime telur samotar, asket peter LAPAJNE OSEBA IZ SCHILL. DRA. 2. IME GLEDAL. PROSTOR .Iti.'" \ ’..................................................................................... ANGLEŠKI REŽISER ELEKTR. NABOJ Nagrade za nagradno križanko št. 27 podeljuje trgovina in papirnica Zvonček iz Šentjurja. Žreb jih je dodelil Manji Kovačič s Ponikve, Ivanki Uduč s Planine in Damjanu Kramaršek iz Dramelj. Dobite jih pri Zvončku. LAHKO BI BILO RES j Šentjurske NOVICE Zastave in demokratija Včasih so ustrezne državne službe označile hiše, ki so bile ob državnih praznikih brez zastav. V šentjurski demokraciji je teže: Šentjurske novice zastav ne bodo le štele, temveč bodo tudi objavljale spiske državljanov, ki bodo ob državnih praznikih izobesili zastave. Ob letošnjem Dnevu državnosti nismo imeli ravno težkega dela: na zasebnih hišah smo videli viseti le dve: eno v Šentjurju ter drugo pri Šibalovih v Slatini. Uspeli so Potem ko so planinski krščanski demokrati dali svojega predsednika sveta krajevne skupnosti na čevelj, so na to mesto postavili edinega člana sveta, ki prihaja z rdeče strani. Kljub temu so svoj cilj dosegli: zdaj se križajo tudi občani, ki niso verni. Demokradja ne velja Kratek sklep sveta Kmetijske šole in "da" nekdanjih odbornikov OLO Šentjurje bilo dovolj, daje 110 hektarov veliko šolsko posestvo takorekoč v trenutku končalo v malhi nekdanjega KK Šentjur. Analogne inštitucije in še oba pristojna ministra ter kup denacionalizacij skij zakonov pa zdaj v demokraciji niti v 5 letih ne uspejo speljati postopka v nasprotni smeri. Smeti, smeti... da bo na lastnem vrtu uredila komunalno deponijo, ampak bo vsak dan po službi pobirala po vsej občini tudi vse vrste odpadkov ter jih neškodljivo odstranjevala. Samo njeno telefonsko številko zavrtite in smeti bodo izginile. Izvedeli smo, da ji bo občasno pomagal tudi sam gospod župan. Vsa čast njima! Kon