Prošnja za polajžbo pri iztirjevanju dače. Vili odboiniki okrajnega zastopa (BezirksAu8scbus8) pri 87. Lenartu 7 Slov. goricah so drža^nemu zboru ua Dunaju po 87ojem drža^nem poslancu g. Hertnanu predložili sledečo prošnjo: nVisoka zbomica poslance^! Za^olj mnogih nerodo^itnib letin, slane, toče, po^odnjij itd. je naše kmetsko prebivalst^o močno ubožalo. Posestniki so pri hianilnicah in drugod hado zadolženi. Le malo iznied jib je na 87ojih posest^ih toliko pridelalo, da bi zamogli obiesti za najeti kapital plačevati. Vsled tega so začeli ne samo privatni upniki, ampak tudi branilnice tožiti dolžoike in posest^a po dražbab prodajati. Šte^ilo takih posilnih prodavanj se je zadnja 3 leta grozao pomnožilo. Pogosto bila so komaj za polo^ično ceno prodana posentva, 7Časib pa še za menjšo. Posest7a ne dajejo 7eč prejšnjega dobička in ker jih čedalje 7e6 na prodajo pribaja, zgubila 80 na 7rednosti. Vsak, kojemu se posest7o po posilni dražbi proda, je goto7 berae, ker malokedaj kdo 7eč obeča, kakor 7knjižoi i dolgo^i znašajo. Ova huda stiska nam je uže mnogo no^ib kmetskih nemaniče^, beračev, porodila. Ali stiska še ni do vrha vzkipela. Laui 8mo imeli še precej dobro letino pa nam 7endar ni pomagano, ker nimajo pridelki uobene primeine cene. Posestnik mora prej nezaslišano 7eliko pridelka piodati in še mu ni mogoče toliko denarja dobiti, da bi obresti za 7knjižene dolgo^e poplačal, dač^ in doklade pora^nal, ki so grozo^euski narastle. Kaj 5uda, da je kmetski stan 7 naj^ečji ne7arno8ti popolnem uničen biti, ta pre^ažni stan, ki plačuje drža^i naj^eč dače, njej daje največ 7ojako7 in prideluje 78em potrebni kruh. Za kmetski stan se država nikoli ni toliko zmemla, kolikor za obrtnij8ke podjetnike, kojim je pied par leti priskočila z drža7nim posojilom mnogih (80) milijono7. Tadi od strani da^karije najdemo kmetski posestuiki redlfo kedaj usmiljenja. Visokej vladi je znano, kako je kmetsko prebi7alst70 ubožalo, kako zemljišča prejsnjo 7iednost zgubila, kako se pridelki dobro prodati ne morejo, pa vendar dačo prav trdno iztirja^a! Za^olj dnlžnih da7ko7 iu pristojbin (Gedilhren) se zajemljajo posestva z eksekutivnim rubežem, iu se včasik uže zaiadi menjsib zneskov sek^estraciji pod^ržejo, preinakljivo blago (Fabrnisse) pa ek.sekutivno rubi ia po slepej ceni (Spottpreis) proda tako, da 86 pogosto ne dobi zuesek za dačo iu pristojbiao, atupak komaj toliko speča, kolikor ho eksekutivni stroški znašali. KmetijHtvo luora tedaj propasti ali je uže propalo. Ouieniti moramo, da se je eksekutivni meč jako poojstril 6 tem, da 80 86 postavili davkarijski eksekutorji. Ta uaprava davkoplačilcem sekucije še mnogo dražejše dela, ker eksekutor ue posluje kot državim siužebnik, ampak kot uradnik in 86 nam torej bržčas tudi ntroški uradniiki naračunavajo. To kaže čisti dobodek sekucij, ki je v st. LenarUkcm okraju laui nanesel okoli 2500 fl. Pod navedenimi stiekami vzdibuje sedaj kmetsko prebi7alstvo. Iz7oljeni možje okrajnega zastopa bili 8mo večkrat prošeni obrnoti se do visoke vlade, naj bi posestnikom zeuiljisč uekoliko prizauašala in ne tako neusaiiljeuo dolžnih davkov iztirje7ala. Pudpisani odborniki prosimo torej: 7isoka zbornica poslance^ naj blagovoli z ozirom n a v e 1 i k o r e v š č i n o i n stiske med kmetskim prebivalstvom pridobiti nekoliko polajžbe pri izti rj e vanj u dače! Odborniki okrajnega zastopa pri 87. Lenartu y Slov. goricah dne 9. januarja 1879." Tako se glasi pomenl|i7a prošnja, ki zopet jasno in glasno priča zoper nesrečuo liberalno dobo, ki nas je tako z bremeni obložila ia nam ves blagostan potrla, da še nam dobre letiue iz stiske pomagati ne morejo. Želeti bi bilo, da bi tudi drugi okrajni zastopi jednako se oglasili. Vsaj je tudi po drugod jednako slabo in budo ! Tako7i glasi 80 najboljša (iripiava za dobre volitve pri bližajočih se no^ib Yolitvab za drža^ni zbor! Kajti čera^no je pra7, kar so st. Lenarčaai storili, 7endar skušnja nam kaže, da od sedanje liberalue zbomice nimamo pričako^ati, česar potrebujemo. V to je treba no^ib ministrov, no^ih volitev.