Per 1303/1999/20®
d. /■ n

10023323,1





I
10023323,1
PiIonov izrazni potencial loži ritmu risbe in grafične ploskvi! je po svojem osnovnem občutji
kot bar usH. p oz it so
ar nikakor ne za nema
kolorila. Nasprot 110, \ [Jci i i o rv 1 vrsto* krajinskih slik in figuralni! i so slikav odprtih in svetlih ^stfem Sfjpjobnc pariške šole. Ikcl^a izVora ga ne zadovol (:o birfi ^-Ijučelui", a slik ^ f .^Mami. i ormo je z(
-ililH ij
fram

T-

1
UVODNIK
Končno je pred vami. Sveže tiskan in poseben. Zaradi še bolj posebne in pomembne obletnice. Praznovali smo trideset let izhajanja. Zato se je nekaj srednješolskih glav zbralo v učilnici številka 40 in porodila seje ideja, da izdamo Izvir, v katerem bomo to tridesetletno izhajanje glasila prikazali. Odločili smo se, da zberemo stare Izvire in povprašamo nekatere bivše dijake šole, ki so pri nastajanju sodelovali, kako doživljajo Izvir danes in kako so ga takrat. Tistega dne, ko so vse te ideje privrele na dan, se je začela bitka s časom v kateri je seveda zmagal čas. Kot vedno. Toda mi zaradi tega nismo obupali. Vztrajali smo dalje: iskali smo stare Izvire, brskali po člankih, se odločali za zanimive prispevke, jih po svoje razvrščali, dodajali sodobne članke in prepričevali tega ali onega, naj nam napiše par misli,... predvsem pa smo veliko ustvarjali.
Sicer pozneje, kot smo si zadali, leži zdaj pred vami Izvir, ki pa, upajmo, ni zadnji.
Ogromno zahval bi bilo treba izreči, predvsem lanski ekipi Izvira, ki se je letos od nas poslovila, in seveda vsem, ki so ustvarjali in pisali za nas. Prav zaradi njih se lahko danes zazrete v zrcalo časa pred vami: Izvir od svojih začetkov pa do danes. V njem boste našli, kako so mladi doživljali šolo, učitelje, ustvarjanje in čas takrat.
Mi smo svoje delo opravili. Kako, pa boste presodili vi.
urednica
INTERVJU Z GOSPODOM DIREKTORJEM
Ob jubilejni številki našega šolskega glasila Izvir sem pripravila intervju z gospodom direktorjem Dragom Bratino, saj je veliko let kot ravnatelj spremljal izhajanje glasila in si zanj tudi prizadeval. Ravnatelj o glasilu:
»Menim, da mora šola imeti svoje šolsko glasilo, saj omogoča temeljito predstavitev delovanja znotraj šole tako njenim udeležencem kot tudi ostalim izven šole. V ta namen je bilo glasilo že večkrat predstavljeno na raznih šolskih sejmih in razstavah..«
-Kakšno vlogo ima glasilo Izvir?
»Glasilo je medij, ki omogoča izražanje dijakove ustvarjalnosti na najrazličnejših področjih (literarnem, likovnem, glasbenem, humorističnem,...). Je ogledalo ali kar magnet, ki na nek način privablja mlade, da se odločijo za našo šolo.«
-Ste tudi vi kot dijak sodelovali pri izhajanju šolskega glasila? »Sam nisem nikoli sodeloval pri šolskem glasilu, saj le-tega ni bilo.«
-Ali ste v času izhajanja našega Izvira objavili kakšen članek? Kakšen je bil naslov članka? »Spominjam se, da sem v prvih številkah Izvira objavil članek z naslovom »Kaj pričakujem in želim od dijakov«. Seveda pa vsako leto v glasilu zaželim maturantom t.i. »popotnico«, s katero bodo odkorakali v nov in drugačen svet.«
-Kaj menite o zbadljivkah in vicih, ki jih dijaki pišejo na račun profesorjev?
»Na nek način so zbadljivke zaželjene, saj so to koristne kritike za vse profesorje. Vsekakor pa
morajo biti le-te dostojne in ne smejo delovati kot žalitev.«
-Na kaj ste pozorni pri Izviru? Kaj je tisto, kar odloča o berljivosti glasila?
»Oblika in celotna podoba glasila je zelo pomembna, saj le-ta lahko privlači in pritegne bralca k
branju. Za estetsko podobo glasila tako na naši šoli skrbi pedagog Jazbar, ki vodi tudi likovni
krožek.«
-Ali ste zadovoljni s šolskim glasilom? Na kaj ste še posebej ponosni?
»Z glasilom smo vsekakor zadovoljni. K temu pripomorejo tudi članki, ki predstavljajo življenje pomembnih kulturnih oseb iz našega domačega kraja. Tak primer so Veno Pilon, Lokar in Bavčar. Tu pa predstavimo tudi naše bivše dijake, na katere smo še posebej ponosni, saj jim je vzgoja in izobrazba, ki so si jo pridobili na naši šoli, pomagala skozi življenje.«
Alenka Rehar, 2.č
x
cobiss a
10023323,1
FOXAFO» 8oni« Sumía 19Î5K»
ni" ! ) \
-.'"i • • ' '! fe . o Î.
DIJAKI TJA
smamja
- - w .v.-; ..j-- •
Številka s 36v7/40° Temperature Zadevat Vrnitev prstane
ajdovski Kiiii&A* •	■ ;	' \ ;
SIAŠČ^ČMM,	<	....
v-.v •	-t ■ •■=» ' . ■< ' •	'
• i • i*.;
Sporoča« vaav da vam. glede «a dejstva» potrjena a dotoasit o krfienjti najine pofctfàbev sklenjene vročega juli^ake^a dne na plaži « vračam pratan, ro razumni v natančni analizi važih napak pri poslovanju v najini poslovni «vezi* aea poklicala direktorja - to sera -jaz. - na odgovorno«to Istočasno je včeraj nasedal tudi delavski svet - fevalificirane prijateljice -in sprejem 39 bil «klep o prenehanju razmerja,.
iioraa reči * âa a te bili doslej zelo afctiven član najina zve» ae, Y zadnjem času pa ste odnose kréili petkrat in s tem o« »ajali stabilnost v, produktivnost in moj poslovni interesç in
sicer v naslednjih točkah*	,
- , " ";~v
lo .Ene 10., 196Vj v torek« zabeležen v dnevniku «a poslovni se s$ane k v zvezi z reorganizacijoza dosego tesne j dih
8 ti kov a te zamudili točno 5 minut* „	1
¡■y	. y» V ***• V
.'2* i>ne 2i5v 10, i<36?v v nedeljo« ste bili v družbi z osebo nasprotnega .«pola„ kar po spioSnih usancah ni dovoljeno t
3o Dne. 2« 1967« v; četrtek, ste potovali v I*ovo Gorico k stricu, vrnili pa s$e se is smeri ?ipava<»
4 „ Dne 2e* 11, 195?, v ponedeljek- i a vafiega plaSča a o i sala» pevala prijstrx» vonjav«., ki jih kupujemo v nalih stekleničkah k a ve lil'«® učinke o
Dne jo« 11 o 196'/8 v četrtek, na najinem rednem pohodu, ate bili vas čaa v pasivni opoziciji«,
?e> zgoraj naStetih točkan pogodba preneha pred rokom* V primeri reklamacije priložite tudi kolek za Ji din 10aooc
Tovariôki po&drav i'
Povprečna dijakinja gimnazije
IZVIR - OBSTAJA REKA Z REDNIM PRETOKOM
Kar nekaj časa je že, kar me je prof. Zdenka Blažko povprašala, če bi bila pripravljena kaj napisati o IZVIRU. Nekako sem se izmikala, da bi si pridobila čas in našla prave zapise v spominu. Na ogled mi je ponudila celo prvi dve številki IZVIRA, ki sem ju lahko odnesla za nekaj dni domov in čuvala kot posebno knjižno dediščino slovenskega naroda. Šele takrat sem pomislila, da imam morda tako dragocenost tudi sama doma. Vklopila sem spomin, pa to ni bilo dovolj, bolj koristno je bilo premetavanje starih knjig in zvezkov na podstrešju. Na moje prijetno presenečenje sem tam odkrila kar nekaj izvodov IZVIRA iz »mojih« časov - to je iz šolskih let od 1967 do 1971.
IZVIR je privrel na dan davnega leta 1967 in po uvodnem prispevku bi lahko sodili, da se je to zgodilo tam nekje okrog novega leta v šolskem letu 1967/68, ko sem bila v I. letniku ajdovske gimnazije. Med dvanajstimi apostoli, ki smo skrbeli za glasilo, nas je bilo kar polovica iz prvih razredov. To pa je že lahko bilo neke vrste jamstvo, da ima list vsaj štiriletno prihodnost. Z vsakoletnim pomlajevanjem uredniškega odbora pa se je njegova življenjska doba kar lepo daljšala. In kot vidim, še vedno traja.
IZVIR smo si zamislili kot dostojno reko z rednim pretokom, čeprav se je včasih tudi izneveril in poniknil kot hudournik v sušnem obdobju. V prvem letu so izšle 3 številke, v naslednjih letih smo se skušali držati načrta: 4 številke letno. V septembru 1970 je izšla še posebna izdaja ob smrti slikarja Vena Pilona, čigar ime je od takrat dalje nosila gimnazija.
V začetku je bila vsebina glasila v glavnem delo uredniškega odbora, pozneje pa se je krog pišočih razširil na bolj ali manj stalne sodelavce.
Seveda to ne pomeni, da smo imeli prispevkov za objavo vedno dovolj. Spomnim se, kako sem mnogokrat kot glavna urednica, ko nas je čas že pošteno preganjal, prosila in grozila sošolcem, naj za božjo voljo kaj napišejo. Mnogokrat je bil problem v pravilnem razmerju različnih zvrsti. In nemalokrat se je zgodilo, da je bilo premalo proznih prispevkov, da bi pa poeziji namenili celotno glasilo, seveda ni šlo.
Skušali smo se držati tematske zasnove glasila in v glavnem nam je to uspevalo; prva Stranje bila namenjena aktualnemu dogodku v obdobju, ko je glasilo izšlo; osrednji del je bil namenjen prozi in poeziji; v zadnjem delu smo objavljali poučno-informativne prispevke. Čisto na koncu pa je bil prostor za humor in horoskop.
Pri urednikovanju nam je bilo v veliko pomoč mentorstvo iz vrst profesorjev. S tem se je več let mučila prof. Dora Cigoj. Mentorstvo je bila tudi neke vrste cenzura, saj tako zagotovo niso bili objavljeni prispevki, ki bi bili na tak ali drugačen način nesprejemljivi. Nekoč sem ob razgovoru o izbiri svojih pesmi za objavo presenečeno pogledala, ker je
prof. Ivana Slamič eno izmed mojih pesmi prav na hitro spravila v svojo torbico. Takrat mi seveda ni bilo jasno, zakaj. Če pa danes razmislim o tem, bi ji morala biti hvaležna, saj je bila pesem za takratni čas politično sporna.
Daje glasilo izšlo, pa niso bili dovolj samo zbrani in urejeni prispevki, treba jih je bilo tudi opremiti, ilustrirati ter nekako natisniti in razmnožiti. To je bilo delo opremljevalca in ilustratorja ter tehničnega urednika, kar sta vsa leta kot prava profesionalca opravljala Etbin Bras in Marko Slokar. V takratnem času je bilo to opravilo zelo zamudno in tudi tehnično zahtevno.
Torej: ko so bili vsi prispevki zbrani in urejeni po pravilnem zaporedju, jih je tajnica šole s pisalnim strojem pretipkala na matrice. Sledilo je duhomorno iskanje tipkarskih napak in če se je kje kakšna našla, jo je bilo treba ročno izbrisati, matrico ponovno vložiti v pisalni stroj in popraviti. Nato je bilo na vrsti opremljanje z naslovi in ilustriranje. Ker je bilo večbarvno, je bilo treba za vsako barvo uporabiti drugo barvo papirja. Razmnoževali smo z napravo, kije slišala na ime ciklostil. Z ročnim vrtenjem smo dosegli, daje matrica puščala odtise na praznih listih. Liste je bilo potrebno potem razvrstiti in jih speti. To delo je zahtevalo kar precej potrpljenja in časa. Približno tako je izgledala naša tiskarna v »poslovnih prostorih«, ki so bili v pritličju gimnazije (stavba II današnje osnovne šole).
Objavljanje prispevkov v IZVIRU je bilo za mnoge prva javna predstavitev njihovih stvaritev. Na tak način so se tudi razkrivali nadarjeni ustvarjalci in morda jim je prav to pomenilo potrditev njihove prave poti. Nekateri so se v poznejšem času uveljavili in uspeli v širšem slovenskem prostoru in mednje zagotovo sodi Franci Černigoj. Drugi se morda poklicno ukvarjajo s pisano ali govorjeno besedo. Tretji morda svojo dušo še vedno polagajo na papir, ki ga nato zaklenejo v skrinjo skrivnosti.
Zdi se mi izjemno pomembno, da smo takrat, pred več kot tridesetimi leti IZVIRU pokazali pot. Se bolj pomembno pa je to, da sije utrl globoko strugo in da njegov tok vse do danes ni usahnil. Seveda seje moč tega vodovja nabirala pri dosedanjih srednješolcih. Vsem prav lepa hvala.
Ajdovščina, marec 2000
Barija Polanc Seljak
Uredniški odbor s 'car, ¿a ČUT, Marko ¿LOKAŠ t, Erbin BFi/\S Marinka ERATOZ, «ari*a STRANCAH, Darja PCLAIfC, Scrvte SOIHPAKS« Matija BOŽIČ, Franc ČEBNIGOJ, Suzana LUI.IK-¡iiro BOLČIKA, Miran EIJAVEC-"" - - .....—■.....- —
w
rassn ím v duS 1,4 Piia tfl sakúanj os t ? Le, siffláki Yetarte mimogrede' ra s k« 81 rfi<
Ko t človek na dolgi po tri v globokem snegii, ki au je 'volja ■saspkla-, Sneg sproti zasipa njegove stopinje? ,, . tiho are a kalnim ppgledom čas sneg,	v ...
ki mu ni konca ..
nC
Uj j
Dkd. je. enak dnevu,, '■teden 'tednuV Haaiik»,	t tem/
da je Mlo'	<
danes v% de£o
X?
lxOS~6
s>c pogledaš škoSi okno V se ti vse samo po sébi ijmevnb 8 ve ter, 3wtf. hiv dre--j e0 «<. Potem ne gledaS "reč; samo slišiš skosci popisane strani, brnenje motorje'-'
R'oč\, raoreg spati 0 Listi se.lesti.io po4~: 'okzme.« Zemlja 'pra^-i,
da se zgubilo v veaoljtio Težko in moreče pade nate skriTuo-s t prasniti«» Odnašajte '/ vrtijicli. ¿medeni-b mis li med mrr.Ie .Tretore zresA in ti nekje daleí zavoKÍe miši i-, "Potem je	e
da aasp^Sr

(»aiiisfea »o, «rtv» 4 iäno padajo »kosi ai vino, feras tolpa «a agubljajo nad; vajaai eterek
Snaiiiika m «ritt » Po*aai, aautruáno
pokriTftjo tlai
fklaaaio âravja in »a razbohotijo po afcA-lah-,
Scašinka ao artra, Prapuatijo aa va^ru, da jlh nom1 pr«ko polj in pialado s nji* y vrtincih»
onafirka ao wrtv*
Opotaöaö aa Sa^ prag
is žagasdS t snag,
la S kr. aopaB pramagujaš k anata «
v
SNEŽINKE SO MRTVE...
Glej, glej, sem si rekel ondan, ko sem po več kot tridesetih letih znova prebral pesem Snežinke so mrtve, saj niti ni slaba... Danes je ne bi napisal bolje. Sicer pa pesmi že dolgo ne pišem več. Morda že dvajset let nisem napisal nobene. Kdaj natančno sem Snežinke napisal, ne vem več. Dobro pa se spominjam, kdaj sem jo prvič in zadnjič javno bral.
Bilo je v tretjem letniku gimnazije, na pomlad. Obiskali so nas dijaki idrijske gimnazije. Nekakšno športno-kulturno srečanje je bilo to. Dopoldne športna tekmovanja, popoldne kulturni program s plesom. Na Dapsu, kot smo rekli dvorani pri Tekstilni. In v tistem kulturno-zabavnem programu naj bi svoje pesmi bral tudi jaz... Javnega nastopanja nisem bil vajen in že nekaj dni prej me je stiskalo v grlu, ko sem pomislil na trenutek, ko bom stal na odru pred množico v dvorani.
Izbral sem dve ali tri pesmi, med njimi tudi Snežinke, ter se jih naučil na pamet. Učinek na poslušalce bo večji, sem si mislil. A za vsak primer sem list s pesmimi vtaknil v zadnji žep kavboj k...
In tako sem v cvetočem maju stal na razsvetljenem odru pred mrakom dvorane in začel deklamirati: Snežinke so mrtve. Neslišno padajo skozi sivino, brez hrupa se zgubljajo med vejami smrek... Tu nekje mi je štrene zmanjkalo. Še nekajkrat sem ponovil refren 'snežinke so mrtve', potem je nastala moreča tišina. Iz dvorane je zašumelo, tu pa tam se je kdo poltiho zasmejal, jaz pa sem iz žepa izvlekel zmečkan list papirja, ga s tresočimi rokami razgrnil in pesem prebral do konca. Samo to. Drugi dve sem izpustil... In ples, ki sem se ga tako veselil, tudi...
Franc Černigoj

*/< <	1 C J
V takem obsegu je bila ustanovljena 1961. leta, ko so se združili Mlekarna Podnanoss Vinarska zadruga in Kmetijsko gospodarstvo Vipava s sedečem v Ložaho 19620 leta se je priključila še Klavnica z mesnicami in Kmetijska zadruga AjdovSčina, NajpomembnejŠa izmed teh je bila Vinarska in sadjarska zadruga Vipava, ki je obstojala že od leta 1894. Takrat so jo ustanovili kmetje sami, da bi lažje prodajali svoje pridelke in tako združeni kljubovali velikemu izkoriščanju*
a a ■ ■ • ■;;■>	«f i-^:, ' i.
Zadruga je razdeljena na delovne enote:
-	vinska klet,
~ mlekarna Podnanos,
-	klavnica z mesnicami,
-	kooperacija» ki vključuje vso trgovino s sadjem in zelenjavo ter reprodukcijskim materialom,
~ skupna služba,
-	kmetijska delovna enota.
Kmetijsi*s. delovna enota je razdeljena še na posamezne obračunske enote i živinorejska farma, vinogradništvo in sadjarstvo, poljedelstvo, iokavec, silnica in trenica0
KV2 ima strojni park, kjer imajo traktorje in druge poljedelske stroje ter orodje za svoje potrebe in za uslu~ ge drugim? prav tako obstoji tudi mehanieim in kleparska delavnica*
Glavna, uprava KVZ je v Zadružnem domu v Vipavi0 Ima» jo skupno knjigovodstvo9 računovodstvo, tehrJSni in plansko «analitični sektor» Vsaka enota ima svoj svet, central« ni organ pa je zadružni svet, ki je pravzaprav delavski svet3 le ker je izmed 30 Članov sveta 15 kmetov kooperan • tov, so ga tako imenovali0
Glavni proizvodi so različne vrste vin9 mleko in mlečni izdelkis meso in mesni izdelki, cepljenke in pa seveda eadje in kmetijski pridelki«
Višina osebnega dohodka se giblje od 70„000 do 80c000 S dinarjev mesečno in je zelo odvisna od gibljivega dela, ki se spreminja in je vezan na realizacijo in učinek»
Možnost zaposlitve in štipendiranje
Poleg kmetov ~ kooperantov zadruga zaposluje se veliko število ljudi z različnimi poklici* $u so trgovals mesarji8 •uradnikis Z osnovnih Sol sprejemajo mlade v uk - za vajence» Preeaj jih tudi Štipendirajo v srednjih in visokih Šolah» Ha poklicni mlekarski Soli štipendiralo 12 učencev, potem pa študente m ekonomski in biotehnični fakulteti., Precej učencev je tudi v srednji veterinarski in srednji kmetijski Soli«
0 viSini podeljenih štipendij cdloSa pravilnik« Da bi štipendije naraščale vzporedno z naraščanjem osebnega dohodka v zadrugi^ so se odločili, naj znaša Štipendija doloSeno Število odstotkov osebnega dohodka kvalificiranega delavca.
Višina Štipendij« za srednje šole s
X* letnik 30 $
II,,	letnik 35 %
III,	letnik 40 i»
IV,	letnik 50 f
ViSina Štipendije za fa^l^tt*
ViSina štipendij je potem odvisna seveda tudi od uspeha
? i ■■ Profesor vpraša učenko pri uri zctologl jas
"jSot ali veSv kdaj ko r.e vre-tvnčurjev razvile - ■ * a-:onč in« :r"
•:J£enk& nekoliko zmedena vatans tn nesigur.no obotavljaj? odgovori?.
"To ie bilo najbrž t času iznarHbe parnega stroja- :
I
i!
n
i
W

; i 4



TO M tK) e»
Ha osnovni Seli so v nekeai rasreda pisali tiho vajOr Naloga ae je glasila s
7 -- i in koliko « 8
Nski učanes je isBaCunalp da j«? 7-1 + 2-8 in učil ieljioa ura j V brez poialžlJaj-jja li&legc pre~- . črtala-. Ko 3.: BtarSi za to zve«
H y ' ,."-■• ■ ;T f ■V-iSHigirv*?.**!.*
0

Tresenje avtobusa, ki vsake toliko časa poskoči ob luknjah na slabi cesti, a» opravlja ob živce« Nemirno se presedam«.	'-
Skoai okno ne gledan, ker M videla samo temo, saj je ura ravno devet zvečer*
"Hada bi se pogovarjala» Ne ljubi ee mi molčati* «
«i govorim v mislih0	s ,
Fotem pomislim, da sedi ob meni Črnec, ki zna samo an&ieSkOo Pokukam na časopis v njegovih rokah in pred očmi mi zemrgolijo angleSke besedeo Nič ne razumem.
"Ampak v angleičini imam trojko, nekaj bi 2e morala
vedeti*"	.
Pa nič, glava mi je trda» nobene angleške besede ni v njej« V duhu si predstavljam, kaj bi bilo, če bi ta tre nutok etala pred tablo in bi mi tovariiica rekla« "iell me something about«,*»" Stala bi kot kip in molčala, saj kipi tako ne znajo govoritio
Za mano sedita dve debeli Senelti, prav za skupaj sta Videla sem ju le bežno, najbrž »a ne branite nobens sladkarije e
"Jas si ne bi upala sedeti poleg tega črnca*" govori tista poleg oknao
Njune besede ee tihotapijo med sedežem in oknora do mojih ušes»	£
"Ali ni grozen«"
"Saj je Srn kot hudič*»
"Ampak molči, lahko naju sliši*" zašepeta ena izmed
njiju*
"Nehvj no9 kje pa razume o"
."Pomisli, oo bi kdaj morala čmoa poljubiti* Kaj bi le storilo?"
"Oo - »e, tega pa ne," se zahihita tista ob oknu«
Drug» ji v smehu priSepnes "Tako debele ustnice imajo ti Črnci."
0, bog« kako sta bedasti o Pogledam na uroa Ustavila se je *
Čisto malo okrenem glavo, da bi videla, Če ima črnec uro na roki« Ne vidim je, ker je aakrita,
-Moja ljuba angleSčina, kje si?"
Potem ee spomnimo
"What time is it?H
Tako se to rečeo Samo, neotesano je kar naenkrat: tako vpra-Satic Korala bi dodati še kaj, približno takos bi bili tako prijavni in bi mi povedali, koliko Je ura,
"Would you bloo o" '	. ■
Naprej ee ne morem spomniti * Ali pa mogoče s "Be so „o*"
In spet ns vSSHiste besede - prijazni,
• ' ■ /
Pravim eis
i...
"Vprašaj no- kar naravnost« Enostavno in preprosto je o Samo what time is it?"
Nekaj minut zbiram pogum in nato potiho, a trepetajočim glasom vpraSams.
"What time is it?"
In še dodazaa
"Pleaee,»c"
Črnec so obme in me vpra£i»joč| pogleda* "What time is it?" rečem enkrat,
Obras se mu zjasni in usta se mu raztegnejo v vesel nasmeh,.
! k.
\
"Koliko je ura, bi radi vedeli, To vam pa lahko -povemf 5es tri minute bo pol desetino"	. ^
Vae sem računala* govoril- je čieto slovenščino»
Nadobudna dijakinja i» III* 1«talka pred tablo dokasuje evojo pias«noat v kemiji« Eden njenih unotvorov ja S« napisan, drugi pa noče i» uoSa nastati« Profesorica pravil -Ha snaS» kaj na? (5a bi pa »orala povedati kaj o kakšnem popevkarju, bi a« takoj opomnila vaa podrobnosti njem*"
redaj sa nekdo is klopi pojasnjujoče i«rasis "Stvar j« v tem, da formulo m pojejo»*	mifmim--
Spet orno pri kemija-: Profesorica apraSuje kar . > naprej Pred tablo stoji druga mučenje
"Povej važno l^atnoat
Deklica a« «ne de, nato: pa Mtre odgovori*	' '
"Žveplov» kiaUaa s«!o veže vodo, borottkopila-H (bigroakopna)
KROMPIR. SEM VEK/DAR,
C¥\L KUHAT. TODA ON
OE VSE^A PCCJEDHLi
hl ST OPREMIL«, Btbln BEAS
Ö^AHX vmmiŠKZGA ODBORA? Leoniüa KR.CPEHC, A3, ekaaaíp s. BLANKO, SW8M ms, Xatij« öm9 fwt taanGOJe XO BOŽIČ, Bog§a» VALIÖ, *il*n KRAPE Ž,	KOBEH Is
¿LA gASTETMf^fV	-Al
Videl sem ■ta« Še 'vedno ei leti; s kamnom in prijatelj groze* ubijanja8 krvi3 Plesal si s smrtjo* Prepoznal sem te5 bil si v trupu letala a;-krili sla, • ' pri veSaMtog -z mori Is i. se družil« UM j al si-
Kri je tekla povsod £. kjer .si:. ae voz.il gorečem vozu ; 2-vabil si me/ Pomagal; sem tl.-Siiiovi» odpus ti Se oče lom?	.. ? ^
Kegle krvi prekrivajo polja» grobove oče tov, vsrkavaj o aločine -Črna ptica iiam zapela bo pesem Sodba bo- strašna»


BftK PRiVeNU PiIPNU
Pozvonila sem» Še enkrat« Nič„ Razočaran» sem se vrnila na ulico, Basproti j>i je prišel mo2, majhne postave, iskrivih -oči« Hi se m se «motila. io je bi" mojster Veno Pilon v Pozdravila sva se in povabil m je v svoje atano-vanje* Okusno opremijeno9 živahno, lepo* 8ELadostE ki se mu iz dneva v dan izmika« seva z dvakratno močjo z zidov in sten« Vse je tako givahnos polno allk» riab in razglednice
Vprašala sem gas kako poteka njegov delavnik*
"^Jsrtraj* ko rotan««» telovadim..	napraviffi.
kratek sprehod - Popoldan pa prebavim v drkgbi, Želj»1; nerádf aem saffi. Povsod išče« pri jaielje'j dítafoiaiO\
T*. Pari«? - f! Skoraj liiíidfisüí le i aea potoval po tu~ jiir	predvsem po t tali 4 i Fran c£| i, Mnogo časa sem
prebil v Pariza je drugi doau A sedaj* Ico .aea se »irr-nil domov? ga-.ne pogreS*®^ takoj ae v&ivim v novo okoljePotovanj*'ao ojbo^-teift47 ¿z ne igrajo Tlege., kili^trl* ^oddaljenost.-	Jcaito^¿Ifivek svet	kakg;.ai, lija, fictivff*»''^ W.o^teg* ostane'v-,; "si
V. .	-vi'-'..-	• ■ . .	»«. '••	»	"'	'•	'•	• '	• *
«Ajdovščina ai .jé	1« tur je s«1 bojite/ Ko sefflr'MX š«
alad* asm ob' n£i uSival*sedaj,. sedaj iae je pa polomil v poezijo. Bil' sem v bolnišnici., A tudi tu ml M bilo doIgča&T Xmel sem veselje okrog svoje bolniške posteljer a©ža, slike? amch-,:
Kaj pa mladi? - "Ecuvaš^Ja ¿Ladina mi je vŠeS, »advse seo. »rešen, ko roe obdajajo lica ml¿vdUvv brezskrbnih ljudi, Vi imate mnogo več prostosfelf svobode; kot smo jo imeli mi» Imate več možnosti m za'o&vo^ za. šport. Ko sem bil jas v vaáifc le-tift9 si i Jje "bi i o edina,, sabavs plsv^njf' v-Lokavičkti. pa brcanja toge. Bili fieo mM akroani«w . .
Pogled mi je obstal 21© omari,,. Štedilniku, mi»i5 S&ssbral je moje misli in mi povedala "Včasih ei tudi sam kuham* večer-«jo si če ato sam pripravljale Sedaj3 ko ni sestre* si tudi sam operem- Navajen sea na vsa gospodinjska dela: Pa saj je dobro« de malo raagibaia*n	,..
''Poleg tega» da kipariatj slika» in p i Sea « morda poznate noj o knjigo /«a robm - rad tudi fotografi ram 0 To j« »o j koAji-
Pokasal mi je vrsto lepih givahniii barvnih diapozitivov* Senavadan nadia* Slika izložbo« tako da ae na fotografiji od-seva 'pipami svat in noti-aajoot izložbe«	".
"Vas, kar me obdajaa je lepo, Judi atar? podirajoči se *ld ee lahko kosa rs srda d i a dekletom, I'reba ja le* dačlovete vse gleda % ljubeznijo*w
t nekoliko žalostnim prizvokom ? glasu je nadaljeval? dim stvar^ ki sso spravlja v obup je8 da nisem več mlade Sicer sea pa eptiraist, vedno vesel in rad se-smejem
Spoasnile sem «s., da gao . v novem letu;. SaBelela sem staž fte ^ogo zdravih let v rojstnem kraji)vam pa ^elia tudi ksj slabega» m le dobro* Kajti fie Slovak ne doživi nič gJ s-i^ga-,-. ne 2,iis. sumiti 1 kaj pémeni ét*B.Á¿"
Poslovila sea ae od prijazne4 topla sobice, polne 'domačnosti«-'Pozval m jev" aa'j ga 3« obišče®;; "Mladi se «se izogibaj o 9; sicer j i® pa tega ne «a»a rim c Judi sam -ni sem bil jrLkoii rad v družbi starin ljudi*.*
SOaaost se® videl na križpotu dveh evetovs. ■■.na vzhodu videl plameni' «em oktobra» ••s zapada gledam &<t*j. njegov' napad« Od prepleta dveh v «eni vse kriči-.-
MATIJA: Bilo je zelo smešno, ko smo gledali in prebirali zelo dobra glasila novogoriških in idrijskih dijakov. Menili smo, da bi morali imeti tako glasilo tudi mi. Nikoli nisem bil ne vem kako sposoben pisec besedil, v uredniški odbor sem padel bolj zaradi kar dobrih ocen v jezikih. Je pa res, da je bila naloga učitelja slovenščine, da tudi na ta način najde talente za literarno področje, jih razvije in pošteno vnovči. Iskali smo sicer jih, našli pa bolj malo.
BRANKO: Rad sem pisal spise, zgodbe in eseje. Rad sem imel vsa literarna področja. Rad in veliko sem bral, rad sem se svobodno izražal. Sodeloval sem tudi v dramskem krožku. Sposoben sem bil napisati tudi trideset domačih spisov za prijatelje, sošolce, znance... Žal pa nisem znal prodati znanja na drugih področjih, tako da sem gimnazijo obiskoval le eno leto. Po končani zidarski srednji šoli pa so me prav zaradi izrednih, če se lahko malo pohvalim, sposobnosti za pisanje literarnih izdelkov sprejeli na pedagoško akademijo za slovenščino in angleščino. S tem seje moja literarna pot tudi zaključila. Svoje sposobnosti sem začel prelivati na učence v bolj angleškem stilu.
OBA SKUPAJ: Tega je že dolgo in vse je zavito v meglo, zato se ne bi mogla spomniti, kako sva se počutila in zakaj sva to napisala. Branko: » Vem pa, da bi lahko s tedanjimi mislimi in domišljijo spremenil svet.«
BRATA MATIJA IN BRANKO BOŽIČ
Andrej Božič, 2.b



«* t t t » v?
i*«
\{J/ )p\ / i
t	! i f * I I
i ,» t f * *• %
■
i
1
3 <»t
S-Ji ■	«""T* i-.«*	-
K*$Ji strugi «o beljakovinske ono vi, ki imjo m veka lil Hvali godobite učinke kot bakterije*! strupi. Obe vrsti «ta kesidiso Se «lo »alo simraA» tembolj poznaiso ti ju» Mololti učinek m, lit orpurtsem Če J* vbrizgnejo v
tslo,poVEJfC^atu	proti strupov, to Je nasprotjih
i-asuusa-.o v gtovnsn S** vrati	»trupa Struip
lahke ftsvrotoHsigea - delti j t m osrcdnj« {iv$«vj* ¿p tsJw oiar*vidx telo, d*2ttj« torej ntvrotok£l5it0*	»mix
lifiiiuj«	krvničke, deluj* m U«»oUtidno, to
sirup Vieb^e v»aj	oaovi, &
razvratni* t*ru£«nlr> sčir&oA. vendar v rotlienen nedse« rasnerje	j41 pa eta vrsti osTrotoksi«*
:mw in istaojriigisiv*
!itvrotok»in& f^vtrajo it* pmrsJizirajo r.jedveea osrt:d-ujs ^vdevjej ki urejuj* d&fc'iaj** pevsro&aje torej 8<tdtiii~ IMV, isudi 9«?tr.*.d»iuiet ud**/ bljuvanje 2 ui&e trni« difaa-**	obdrSvti pr* Kivlje*gy3 Strupi »ami lit'
povsroeajo	Ooledm. KevrotoksUnc strupe i j
vmm ko br«. Indijca kobr* tolika s troj«« da bi srtoval za iuuirtltev fvsj^ti* ljudi, to Jo »¿lusk kobM|§<
£odoou* $trupe ima^o tudi cor&ke.
: v« da n"vittrsi k ob rt *
mmmgitiBki a trupi, s kaieriaii se oblikuj «Jo riperi« ti %a klopotač umdcjojn	*t«nt krvnih ¿-r«d~
vso« drel»nc kafilstr«* fcvdfre*«^* » t«s» .«iemiM Stranje krvavitve r^irojo	krvničfce* da ¿o seBoglofeU
kot ?d«€U&etft in	i-e^t v koži, m feea
c»8tftjAjQ fefe 3»	„ JBatelk bUuva« ima
eMut^k nr««^ ohladijo m m reko i« mg® m v budili pri» iier&h isaetopl ilobote	Če se koSjl	ae k^o-
«as ear t.1 o, ^sdrav^ or^aaizas polagora, vnčtmm jp Bai^tifi do ¿tirtfn*vaj4*?3Ji ^raH, Vendar aevarsoet eaae m m£m tako Mtro, ke/ se večkrat pičeno	^¿neji A
So m tolko	s	-
»trup Je vsainoma bre^arvaa tekodi^V-^i ted« podobno kot «ll^riii •
"'S&M^m okušal '.redki • kft5 eraku se ksiji »trup poeu§i
in tako smrten f koralUm im m

m
_ i^k^-
takem stanju učinkovit različno i dolgo: V vodi se zlahka topi» vendar prav kmalu zgubi strupen učinek, zato spravljamo le posušene kačje strupev Večina kačjih strupov se v vročini spremeniš zato postanejo tudi /ivdo atrupene kače a kuhanjem neškodljive - seveda kot' hranar
* Ko kača useka? vbrizgne različno m«o*ino 9 trupa. Meri» aio ga prtfStorninsko v tekoče» etan.ru.,. posi^e-neg« pa v «.Uigram! h* Posušen kačji strup vat raza prlbl.ižuo ^etrtii.i osnovne tekoče strupene tekoStne.
Morske strupene izločijo pri enss ugri «u .i. o ing, velike klopotače in laheSke pa sclc eo p,3
gad	ic mg
modras	"
eeraet	5/ "
brazilska sulic srka ;.oo n mokasinka	"
polonga	ioo "
diamantna-klopotača 24o w velika laheska ' ¿5o " indijska kobra	175 "
Prav tako različen, kot je količina? ¿c tudi u$'5.nek ' strupae Naravnost v veno' vbrizgan! strup deluje hitreje kot mišičje a Zato pik viperidov in jfopota5 z dolgliai'''*^ strupniki mnogokrat povzroči smrt v pičit' uri» Gadgi-j^kv' skorajda ni smrtonosen, oziroma zelo redke, ima pa.^^l^ za človeka hude posledice? neznosne fcoležlne, 51oviKf^gjtt^ va» se močno znoji, vreni utrip oslabi nastopi draženost in nezavest. Simptomi izginejo po enem .dhe.^^^. Poaled&če so tajnejSe, ubodne mesto bo.'.i-. občutljivo še dalj časa; rana se gnoj \ m le p.:»;: a sv. celic
Vse~"drugaSe e» razvijejo posledice pc piku strupenih kober,, Človek je laiiko v globoki nezavesti 2e po nekaj minutah, umre pa če v mani kot uri ,
Kačji strupi so nevarni le, co pridejo v rano„ nikakor pa ne če pridejo v želodec. Tu s? kačji strupi prebavijo^	.	'•' *'
V kačjih strupih pa so tudi protisirupi? špIoSho imenovani antigeni* Eačji pik. ne gkodt sorodni kačij ko neaoVodno kačo usmrti.. Tako-vi^^fe .ubija kobrin toksin viperide, ki proizvaja• • \
Velikega pomena/za nas so protistrupi, ki nasta jajo v vsakem bitju» ki ga piči kača, le da ne nastajajo v
zadostni količini, V zadnjem desetletju prejšnjega ato~ U* ?,:a so poskušali francoski --čenjaki Phisali*, Bertrand v o.' Cul ne t fc pridobiti, r.a modrasu in na kobri učinkovite pro sistrupeTo se jim je popolnoma posrečilo. Pridobili so zdravilni serum proti ustreznemu kačjemu pikuc V večji anoSini pa ao ga pozneje pričeli pridobivati taka.; ict 30 konju vbrizgavali kač j i .«trup- Telo «)e proizvajalo p ro i-¿a trupe a rt i a k o so do t tli ser*.«» 'i;?- Krvi konji, »i i so v "j rizgali določano Količino st rupa •. Tak. serum pn ni..;;->■*••■;» c -»<? p:o tj ¿-trupu, katerega konju vorizgali in s-i s o
potrebno izdelat* več vrat serumov., oziroma tak».* proti -3 trupe'} ki' so hkrati prot •, /e: vrst ara kačjega "strupa c n«cvaientni serumi zo uCinkoviiojli kot polivajentnis ven~ ¿ar jtar nuj večkrat ne vemo kakžna kača je človeka pičila, «o uporabnej3i polivalentai seruai. Pri nas izdelujejo po.» i val eu fcai serum iz strupa modrasa in gada..
v Indiji so zlasti nevarne kobre in palange* Kobre imajo nevro toksine v polonge pa hemoragine-. Tako serum proti kobrinemu strupu prav nič ne pomaga, če j,e človeka pičila polonga, Zato so v takih krajin^ kjer 2iv.i.večje žtevilo strupenih kač z različnimi vrstami strupov, nu^no potrebni polivalentni serumi; Serume proti kačjeipu piku so pričeli pridobivati že v začetku naSega stoletja» Zlasti velike ustanove v tropskih krajih pripravljajo razne eno-in polivalentne serume. Med najbolj znanimi Je laboratorij v Sao Paolu v Braziliji,, r.a uporabi v ta namen tudi čes deset tisoč strupenih kač na leto. Pri nas izdelujejo po-livalenten serum proti piku gadov in modrasov v Zagrebu
pole*. JoiJL-
[GLAVNI DSKDŠIRs Darja POLAKC
f?BHHIČNI UREDNIKs Marko SLOKAB
LIST OPREMILA» Etbin B.RAS in Ljuba VRTOV?.C
¡ČLANI UREDNIŠKEGA ODBORA: Leonida KRAPSNC, ALEKSANDRA i
¡BLAŽKO, Suzana LULIK, Tanja Franci člHNIGOJP Branko]
[BOŽIČ, Milan KRAPEŽ0	__	*
tem«./ m n.,,.......... na-f HT»"	S^m^Mm*.
POMLADNI
Pomlad je v meni prebudila najnežnejša čustva in včasih sem »rečna» da bi zajokala. Sada bi bila talohv Srni teloh« Sonoe bi me obsijalo in sneg bi skopnel, da bi mi dal življenjski prostor«, Gledala bi nebo iav oh* ne morem se spremeniti v teloh« Samevala bio Raje bi bila trobentioa« Humena kot sonce in moja pesem bi pela o ljubezni0 Lepo, in vendar vse to ni dovoljo Všeč bi bila mali deklici in ta bi me »trgala® Zamrla bi moja pesem in življenja bi bilo konec« Morda bi bilo lepo« če bi postala breza* Veter bi mi čeaal svll-iie laee in moje živeljenje bi bilo dolgo/ Nekoč pa bi prišel goadar in me posekal« Ifi mar najlepSe biti človek?
Prijatelje imaš, jim zaupa» svojo bol„ svetuješ ji» in o-ni pomagajo tebi« Teloh pa sameva* nikomur ne zaupa svoje sreč®* I*"?aŽa jo le ss lepoto cveta» Tn kdor je sa to lepoto slep in Sit» raaMfflu,. neusmiljeno trga cvetje* Prisiliti hoče pomlad,, da bi • živela v njegovem domu« He na je nežno pridobiti« ti ljubezni trobenti ca Xe poje, ti pa ljubezen doživiš, tvoj» je* last tvojilt čustev«	■■	'
5e te hoče kdo odtrgati i a vrta pomladnega življenja!, se braniš hočeš ostati srečen. Če ti to ne uspe« potem duševno umreš, le tvoje telo še živi« Človeka je kcneoy ko ga narava ne potrebuje več« In brezin koneo? Človek ji vzame življenje» čeprav ga sam l jubi o Morda pa stori to prav zato, da sabi ohrani sreč* . . Srečo?
Najbolj sem sracia takrat, kadar najdem povezavo med naravo in meneg o Takrat ko me razume in joča ob meni in se smeje« S* sem sračna« Najbolj je očarljiva takrat,, ko živi z mano vaojem svetu,, v skritem kotičku, mojega življenja« Pomaga mi sestavljati
ver«« in pisati« 0« srečna sem» da imam tako prijateljico«, ona lahko ve sa moje sanje, le ona lahko prisluhne mojim pesmim«
Tal:o zalo so me prevzele besede JensaJk Jaoobaeaa? HŽiv- . Ijenje pe.am! Ne, življenje ne pfestane pesem, če človek samo bega xa živeljenje pesni» namesto da bi ga živel., Kako nesmiselno je to* prazno« prasne,, prašno f Ta lov za samim seboj, to predano opazovanje sledov - neprestano v enem samem krogu; navidez se sicer človek meče v tok življenja, a v resnici sedi na varnem in meče trnek, iz tok» pa potegne vselej le samega sebe v tej ali oni iznakaženi obliki« Ko bi končno le prišlo nadenj življenje,,
ljubesa-v »trasi, tod» tako,, da bi ne bilo več treba o njih pee-0J,tj., t»fflveč da bi življenje njega »aa«ga vpletlo v svojo pesa»«"
Tudi jaz sem prišla dc podobnega sposnaja,. 1« to ae teti, aakaj pra*»o? Če cs nore* raupati svojo bol čl¿veku? potem jo najlaže zaupa? pesmi - naravic Zakaj naj bi bilo pitam v»« tako pras-no? Hee j«;, Hvljenjs ni pese«„ zakaj a10 pa pote« življenje no vplete v svojo pesem? Korda imam premalo «aupanja v soljudi« Aliv ti pomladni da/ki v meni prebujaš vse!
vWl KA^v


\f> O*;5

-i P
■ * • '■■• -i" ¿--"i
W reki * "teče:'; p? travi.
Te*cm z bos j. mi negami» Č-.itim toplcic.- Eemljr.„ vidim nj^no ¡lepotca Seslja, sUSira tvoje \ S^elst^a še bijsj, pa šfI-" da?>os vem-
4

O >t
C-
L." ' s
"s.
■ ■	V
47 i; .v/ K\ v :
v. -*S •	••••*••' '	■— - •
s: mi bog. rfi mimo., «a« podala "iadala ti v ocrar... aisi a-? videl, ¿racalo je moje srce, »jiet ga slišali in vendar. bil Si log..
ra,

BILE SO BESEDE, MISLI, V KATERIH SEM SE
VIDELA, ČUTILA
Snovalci glasila ajdovskih gimnazijcev gotovo vedo, kako in zakaj so zanj izbrali ime Izvir. Takrat še osnovnošolka sem si ga po svoje razlagala. Na naslovnici prve številke, kije izšla v šolskem letu 1967/ 68 in mi jo je priskrbel brat srednješolec, je bil ali vsaj naj bi bil narisan izvir Hublja. Kakor voda ob izviru neustavljivo in silovito kipi izpod pobočja Gore, tako so se silovita čustva, hotenja, nenavadne misli, skrivnosti pa tudi vsakdanje običajnosti zlivale na strani dijaškega glasila. V eni prvih številk je dijak Franci Černigoj objavil sestavek Ples, kije zaznamoval mojo navezanost na glasilo za vsa gimnazijska leta. Kako je umel prepoznati občutenja nekam na rob porinjenega dekleta, kakršno sem se v tistih fetih videla sama! Že kmalu sem kot dijakinja ob spodbudi prijateljev in profesorice slovenskega jezika Slamičeve v glasilu poskušala izpovedovati svoja doživljanja, zablode, iskanja..., a so moji izviri kmalu usahnili, ali bolje, ohranila sem jih samo zase, iskala in potrebovala sem nove in drugačne izzive. K izvirom iz gimnazijskih let pa sem se in se še vedno rada z vsem srcem vračam. Ohranila sem vse številke glasila, ki so izšle do mojega zaključka gimnazije leta 1973. Če je bil Izvir takrat zame možnost spoznavanja drugačnosti ali podobnosti sovrstnikov, okorno iskanje lastne podobe, seznanjanje z dogodki na šoli in ob njej, da o literarnih užitkih niti ne govorim, potem ga danes, ne da bi zanemarila vse, kar sem naštela, vidim predvsem kot zgodovinski vir. Mojemu videnju je botrovala študijska in poklicna usmeritev, saj sem se po študiju zgodovine zaposlila v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici, kjer skrbimo za našo kulturno dediščino.
Izvir je podobno kot vsa šolska glasila dragocen vir za zgodovino šole, kraja in širšega okolja, zanimiv je za zgodovinske, etnološke, literarne in jezikovne raziskave, gotovo tudi dobrodošel vir psihologom in sociologom pa celo likovnikom in oblikovalcem. Že res, da na šoli nastaja še cela vrsta predpisane dokumentacije: poročila, zapisniki, kronike..., toda prepričana sem, da duha časa ne odraža bolje in bolj neposredno in iskreno prav noben uradni dokument. Prav je, da v glasilo pišemo za nas in zdaj, toda, ko ga odložimo iz rok, ga spravimo s spoznanjem, da glasilo ni izšlo le zaradi nas in tega trenutka, temveč še za mnoga leta in za mnoge generacije zanamcev. Včasih se zgodi, da uredniki glasila v ustvarjenem zanosu pozabijo zapisati čas izida ali celo svoja imena. Čeravno zveni morda formalistično, vendar je prav, da osnovne podatke zapišemo, saj menda želimo, da bo imel naš izdelek trajno vrednost, ki mu bo vsakdo znal najti mesto v času in prostoru.
Kam z »odsluženimi« glasili? Če gledamo glasilo najprej le kot knjižni izdelek, potem bi jih vsaj za tekočo uporabo morala imeti nekaj na zalogi šolska knjižnica, nepogrešljiva so v domači splošnoizobraževalni knjižnici, v študijski knjižnici v Novi Gorici, v narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pa še kje. Pri zbiranju šolskih glasil je že vrsto let zelo prizadeven tudi Slovenski šolski muzej v Ljubljani, prenekatero glasilo najde tudi pot v Goriški muzej. Vse je dobrodošlo. Toda...ob pripravi jubileja izhajanja Izvira se je izkazalo, da se številke glasila kljub hrambi pri marsikateri od naštetih ustanov niso ohranile.
Da se v bodoče to ne bi ponovilo, menim, daje prav, da glasilo obravnavamo tudi kot arhivski vir, kot dokument, ki nastaja na šoli in se nato z ostalo izbrano dokumentacijo preda pristojnemu zgodovinskemu arhivu, v našem primeru Pokrajinskemu arhivu v Novi Gorici."Načela in praksa hrambe arhivskega gradiva zagotavljajo trajno ohranitev. Kar je izročeno arhivu, se lahko uporablja le nadzorovano v arhivski čitalnici, zato sta izguba ali uničenje v bistvu nemogoča. Iz gradiva lahko naredimo različne reprodukcije in poskrbimo, da nihče ne odide od nas nepotešenih želja.
Bo morda komu prebiranje starih glasil navdih za pisanje novih? Upajmo... In krog bo zaključen.
Vlasta Tul

J U T H O N A i E 5 A POLDNEVA, VODA N AL E SETVE,
SONCE N A S S G- A ZOREN J A ,
POTI ŽIVLJENJA
T A
*ejen iskal je studenca, obupal je 2e, Pokrajina sovražna vedno bolj suha postajac
Kodi in hodi, z EoSini na koncu je že. A tam v daljavi: glej, vataja nov dan!
Sonce, reSitve mu sveti; z veseljem v očeh zre v neskončnost. Omagal je -
mrtev se zgrudi na tla«o o
/JFfs**
' "dSSiJSito-v*^"" v -
II,
Neskončna pustinja -peeek reže v bose noge; sonce žareče neusmiljeno žge.
Popotnik obupan se je v puščavo podal -pesek, sam pesek in sonce žareče.
Hodil je hodil, rešitve iskalo Ni naSel je -ne miru in ne sreče
III o
Morje» meismerno morje peska -
veter je piliati začel,, Rahla sapica narašča in se v vihar spremeni*
Žgoči pesek se vrtinči v vročini, vroči vihar ga v neskončnost nosi. Sonce žareče Zge9 neusmiljeno divja orkan- '
Smo teu popotnik*
o, gorje tebi v viharju življenja,
gorje, Če brez prijatelja stopaš v neskončnost
viharno življenje te stre.
SPOMINI MOJE TETE NA SODELOVANJE PRI ŠOLSKEM GLASILU
Revija Izvir, srednješolsko glasilo, ima za seboj, sodeč po pripovedkah moje tete, že lepo zgodovino. Prag srednje šole je prestopila leta 1969. V prvem letniku je začela odkrivati svojo nadarjenost za poezijo. Njena profesorica slovenskega jezika Ivana Slamič, mentorica Izvira, jo je spodbujala za pisanje.
Spominja se dijakov iz predhodnega letnika, Ivana Mrmolje in Majde Plahuta, ki sta bila zelo aktivna v uredniškem odboru. Njena sošolca, Ada Čermelj in Bogdan Brecelj, sta se jim tudi kmalu pridružila. Bili so tudi drugi, toda nekateri so hitro odšli. Sama je najbolj aktivno sodelovala v drugem in tretjem letniku. V teh letih je bila v uredništvu. Mlajših za seboj se bolj malo spominja. Doma je prepisovala prispevke, seveda na pisalni stroj, saj še tega marsikdo ni imel. Razmnoževali so na ciklostil. Revija je bila tudi lično ilustrirana. V reviji so objavljali novele, črtice, poezijo in pisali o dogajanju na šoli. Sama je najraje pisala pesmi, krajšo svobodno poezijo. Zal se ne spominja nobene več. V tipičnem najstniškem sporu s svojo mamo je zažgala vse svoje literarno delo.
Na izdajateljsko dejavnost pri Izviru jo vežejo prijetni spomini, saj so ob ustvaijalnem delu poglabljali prijateljstvo med šolskimi kolegi, posebej pa sespominja profesorice Ivane Slamič, ki je bila z njimi kot enaka z enakimi.
(Po pripovedovanju Bogomile Vidrih Puc, zdravnice v Vipavi)
Laura Lavrenčič, l.c
masmm
BÖ
t £ S í !
Jff^KTUSED»» Da*
*TST oPSEiQLÏ«-' 2W člani
SîdsnVta KOHETk ^ - -
-»s POL i «
Bogdan
» b;jas
ODBORA




BBATOŽ,, äis-rko
,OKAR
pjWLH

S* »
IX!
ijf

111
sa

if LU
vT!
LO,
w
il
ilfel



' h
» (i
in
eSSi




V »:;• V V
K
Wi
-
' : "
y ?
{anfiUl
¡iKHBÊSfr
tíJ^CVAfes
Ipncj^A^l^
Sem dolgo upal in se "bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi*
Bilo je pred stoenaindvajsetimi letio Ob koncu noči, še pred jutranjim svitom je umiral mož« Slabega pol stoletja burnega življenja je ostalo za njim« In drobna knjižica poezij.
Kot kmeclri sin se je odtrgal od grunta« Šel je v svet. Postal je doktor prava» Vse do zadnjih let z oznako človeka svobodnega duha ni mogel dobiti lastne advokature o Že zlomljen in bolan se je naposled vrnil is Ljubljane v'Kranj, na pol poti proti svoji rojstni vasi Vrbi«
Spomenik domačemu kraju je postavil v sonetu:
"0, Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b'uka Seja me iz tvojega sveta, speljala ne bilk golj'fiva kača o"
Po premnogih razočaranjih v svetu sanja o tihi domaČi sreči:
♦'Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico.,»"
"Sonetje nesreče" so torej pesnikov izraz v nemoči, v odporu proti "sovražni sreči", ko se težave v njegovem življenju zgoste do vrha. a mu prav zato zbude še večjo željo, da bi se prerodilo in napredovalo tudi sloveri3ko ljudstvo.
Lepote svoje gorenjske domačije z bližnjim Blej sivim jezerom in s Triglavom v ozadju opeva v "Krstu pri Savici":
V	dnu za d' stoje snežnikov velikani, * polja, ki spred se spr6sti, lepotijs
ti kaže Blejski grad na levi strani, na desni griček se za gričem skrije»
Prešernovo pesniško delo je nastalo v drugi četrtini preteklega stoletja0 Ves čas ga je ovirala trde, borba za obstanek, a v tej borbi se je izkazala moč njegovega genija» Njegova popolnost nas Se danes
preseneča„
Prešeren je bil v prvi vrsti pesnik ljubezni» Kot človek in kot pesnik je bil popolnoma v njeni oblasti<, Kot* človek je izkusil njenih grenkob več kot njenih sladkosti., Kot umetnika ga je prav ta sila dvignila v izbrano družbo največjih duhov človeštva® V mladeni-ških letih navdihuje ljubezen Prešernu lahkotne in mile, včasih objestne in prešerne stihe. Cesto je to preprosta, naravna erotika, včasih pa že višje, prečiščeno čustvo* V Ljubljani ga v najlepših letih zadene "ljubezni strela" naravnost v src6:.
"Trnovo! kraj nesrečnega imena; tata meni je bilo gorje rojeno od dveh očeaov čistega plamena*n
V	tem ljubljanskem predmestvu je "'z oči nebeškega vržena puščica" vžgala v pesniku "iskro ognjeno, ki ugasnit' ee ne da z močjo nobeno«" Oči nebeške so sijale z milega obraza ljubljanske krasotice Julije Primi-čeven Že iz samih Prešernovih pesmi spoznamo pravi Julijin obraz *Julija ni bila nedovzetna za vse pesnikove izlive, a bili so ji le bolj pesniški poslastek k vsemu drugemu blestočemu okolju njene mlade 3rečeo Če naj bi Prešernova ljubezen ne bila brezupna, bi morala biti Julijina glavica hudo romantična in prav nič praktična» A Julije ni mikalo, da bi zdrknila k plebejekemu doktorju* Bajši je ostala v velikem oltarju oboževanega malika in zrla napol pomilovalno, napol odpuščajoče na trubadurskega pevca, ki je milo zdihoval, a je znal tudi zbosti in raniti, ki je zaman hrepenel in medlel, a je znal tudi očitati, spravljati v zadrego,, dražiti in šibati, ki je prebiral vse strune od vzdiha in molitve do rotenja in zaklinjanja, od drhtečega oboževanja, do
»pol» kl J i ve ga pesniškega maš Čevanja.^ Bili ®o 'trenutki, ko se je pesnika polašSal obup i "Kam?")£
Ko brez miru okrog divjam,»,-«-, kam nese ms obup, ne znam o Samo to znam, samo to vem, da pred obličje nje ne smeiaf in da ni mesta vrb zemlje, kjer bi pozabil na, gorje o
Ia trpeč® duše so klile "mokrocveteče rož^ee poezije* v pesmih. 1» gaselah, v Sonetih nesreče, in v Sonetnem vencu, spletenem i» Štirinajstih sonetov, katerih zadnji je magi-strale s akroetihoa« Primicovi Juliji»
Manj pesniška, skromna, vsakdanja človeška ljubezen je vezala Prešerna več let na lepo, a zanj preveč preprosto Ano Jelovškovo, ki je postala mati njegovih otrok» Iz takih doživljajev je pesniku .vzorštela globoko občutena pesem "Nezakonska mati",-
Med ljubezenskim trpljenjem in obupom se je čistilo in krepilo pesnikovo domovinsko čustvo o Zaeroa žive je se je Prešeren,zavedal obupnega položaja svojega naroda» V uvodu h "Krstu pri Savi 02.w je pribil s
Največ sveta otrokom sliši slave ~ tja bomo našli pot, kjer nje sinovi' si prosti vol'jo vero in p o stave -j
V sonetu "Matiju Čopu" pojasujuje» da si je to pesnitev zamislil kot elegijo, s katero se poslavlja od' mrtvega prijatelja» Xn9 zavoljo neuslišane IJubaiöJL se odpoveduje zemeljski sreči«
Kakor da čuti bližajočo se pomlad, js že 1844c leta zakilcal v "2dravljici"s
M Y »o vraž ni ke ''z o bla'k o v rodu naj našega trešči gromi Prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev domž
Ob "Mravljici "in drugih Prešernovih pesmih so m vzgajale in navduševale generacije naj boljših borcev za pravice tlačene-ga ljudstva, s Prešernovimi verzi na ustih so šle v boj naše partizanske brigade, b njegovo pesmijo v srcih so nam priborili svobodo-

"t; v>
H GLAVNI URiDKIKj Da:"ja PJLAUC TEHNIČNA. UREDNIKA* ¿ogdan 3K2CELJ in Marko cC-OKAB LIST OPFSyTLi £trt>ln BEAS
ČLANI UREDNIŠKEGA CDBORAi Jožica ČERf<-£LJj Ma^da VXV1.lt, Zdenka K OREN F Anka BRATU Ž, Marko SLOKAR« Alojs ŽGl
Pri raz.' žcvanju lista j'e pomagal II a razreuc Nr jley*a hval«.

J	
1	
-J	
1	>r
L\	»N
□ □
Brezciljno lebdim v formalinu0 Bolščeče oči aro v hlapljivo mreno mimoidočih, režečih se obrazov. Veter se je pritepen zatekel v špranje samotnih src, ki jih že ni načela atomska rja* Tam si liže krvave rane, ki mu jih zadaja čas*
Ura je sramotno obstala, razgaljena in nema, noče več šte ti trenutkov, dolgih, bednih trenutkov do konca o Vrata se odpro, z zaničljivim škripanjem opozarjajo nase - in zanihajo v lepljivo praznino teme <, Mrak se je priplazil, tiho in potuljeno, hinavsko se režeč, niti vrat ni zaprlo
Zakaj nastavljamo strup podganam? Tako samotno je0 Niti miši nss ne pridejo več ogledovat, niti one nas več pohotno ne gledajo skozi stekleno prepono, niti one ne sploščajo več svojih smrdljivih smrčkov ob naših bednih ječaho
To je najhuje. Biti sam in vedeti, da si sam in -vedeti i
Naj pridejo,, naj pridejo, naj si nas režeče ogledu-jejo9 nič več mi ni zoprno, vse je boljše kot ta otip-Ijivij ogabni nič okrog tebe. ki te vpija vase o
Tudi oni bodo nekoč tu.
«« b
Majhen, brhek atom se j* rodil sredi neizprosnega,, hladnega vesolja^ Droben je..in brez moči, vendar se noče vključiti v vesoljski sisteme Kriči po avtonomnosti in se vedno bolj zapira vase» Sovraži vsak stik z zunanjim svetom, ki ga zastruplja*
Še vedno lebdi osamljen sredi osončja* čeprav mu primanjkuje kisika, hrane in vode« Ali se bo ohranil tako eeEj tako vase zaprt, brez stikov z matičnim stvorom? Vesolje» v katerega je vklenjen,, »u izsesava Življenje? da je vsak dan "bolj slaboten, vsak dan bolj brez moči«, Tudi sam se tega zaveda; ves da je obsojen na smrt v tem zastrupljenem osrašju» Neprenehoma kuje načrt za beg» 1-šče Špranjo» skozi katero bi se izmuznil iz kletke, za-plaval v bresszraSni prostor in se rešil vseh vezi9 vseh strupov in vsegs gorja o Vendar ni to edina skrb uporniškega atoma* Njegovo notranjost razjeda groza pred spoznanjem, da ni «tam sebi dovolj* da ne more živeti le od lastne ljubezni, Sestavljen je iz iste snovi kot drugi atomi v vesolju in se mora zato pokoravati splošnim zakonom« "Duševna brana mi je vse T" kriči v ledeno samoto okrog seb'3c Iz vesolja se sliši odgovor: "Torej umri Ž Tukaj ni prostora zate!"
Toda nali atom želi živeti; boji se uničenja. Ubogi atom, kako i.iioreš prenašati vse to gorje? Prehudo9 pretežko breme leži. na tvoji tanki lupini, ki se strese ob Kaj rahl e j š em 6. o ti ku«
Trenutek upanja, radovednosti, groze in ni ga več* Sazblinil se je v praho Prezgodaj se je rodil in na napačnem kraju.
tiagda
bučno šumenje
voda grgra
v školjki
Iumen3t v
•"•opot&nje vrat
hropenje
obžutek ničesar
H
f
tí
H
plpöpsa
fflí BHASf
V1"' ¥'/r*
XE6A ODBORA*
Ank^BJB^TOŽv
.....,,
BlI<izAvmiäK in Ivan MEMOU^ Ha JXepga-hVala I
PBI BAZ
w........ '
1 )
Gaudeamua igidur, juvenes dum sumus. Ja, jutri bomo že stari,' ali pa se bo svet podrl, hk, zato trčimo bratje, na zdravje vseh slovenskih fantov in deklet, hk» Sicer pa sploh ni važno, komu se nazdravlja, važno je, da vince beneško dol, dol, dol teče. Prava figa, če se poli-ješ po obleki, po realizaciji sanj Štirih let, saj Če je malo popackana, je 3e zmeraj ista, hk, ne pa neka druga« In vino veritas, so rekli stari in zato tudi pametni ljudje, zdaj te pa tisto v plevam, ki diši po devetem krogu, excusez - moi monsieur ustavi in ti da neko čudno, okroglo stvarco, ki jo napihneš in spreminja barve, potem pa pravi, matura gor ali dol, dečko moj, danes si jih zvrnil J za dve in pol promile» Dečko mu pa rečeš Primum vivere, deine philosophas» in ker plavi angel jnis\i, da se aoorču^ f $ j ješ ia njega;, te pošlje med % tiri sive stene "do iztre zn.it- y j ve o Dečko si mislif da se o oslovi senci prepirati ne apla- * ; ča in se/ potopi v sladko in kot marmelada lepljivo opojj\oet#l< I hk, potem pa iz Žepa potegne koS5ek/kred|* .^^jà^esi^à^ J kasto temo, ki jo osvetljuje bled$ lunin Nareki Vse bo šlo' rakom žvižgat lik, Ves 3rečen nad tako globokoneumno ugotovi tvijo Zi-e skozi lino smU-ega. apartfa^a*, ko-^ejikg^. ve;« zažari od sreče« • spe i' pograbi & kreàe£ v^či "V dimnik: Kopernik in sploh vsi asts^np^^	smo- i
tili*, ni ena Xuna9 pač pa dve. in včasih ,tudiA tri ijti kar je . najvažnejše, jas sem srediSče vesoljstva« kajti V$e se vrti okrog mene o.	• "	'■■:■	—,	•
S jutra j posije sonce ovenelo* nekoč rd%2fb	ki
raste iz njegovega sveta,yV panju mu zadoni rožljanje ključev, ki ga brea usmiljenja kot s kladivom bije^'pè ^glavi, vrata v'Širni svet se odpro«	.---n-c , - j
*'■■■.	•	"	- i	" . ' J. • z.
Srečno potç maturant, maturantka® morituri te aaiuta-
Jožica Klep:
Post scriptum? Vae to so zgolj simboli in nič drugega»
Howghi •• ' • ' '• ■ • l\-X .i	.. -----—------------i—_—i._■■ ;• ■ ■■ : " ■•vr§ , - ,
Vse se mu je zdelo brezpomembno in votlo« Vse o Čutil je,kako se potaplja, navzdol, navzdol»..
Ni hotel odpre-ci oči, a jih je moral. Pogled mu je za-blodil po belih stenah. Ustavil se je na dekletu v belem, ki je sedela v kotu in ga prazno gledala. Bilo mu je že čisto vseeno, žalostno, ampak vseeno, Haj si ljudje mislijo o njem, kaj si sam miali o sebi. Bad bi pokadil cigareto inarihuane in Čutil, kako mu dim pronica v možgane , in iz možganskih zavojev lzmija betonski prah in vso nesnago civilizacije o Svet se je vrtel« Vrtel se je in vrtel, vedno hitreje. Ljudje eo hodili vedno hitreje, avtomobili so vozili vedno hitreje, Gledal je, kako ee ljudje hitro, živčno nasmihajo, hitro stopicljajo naprej, hitro pokadijo Sik hitro stlačijo vase pogonsko goriyo, daj&pdo spet živčno hiteli v pogubo» Svet Be je vrtel /vedno h^bfeje, hitreje* Ustavite* Ustavite svet!, Bad bi izeto^ili^Tako rad bi izstopil.. * Nato se je, zbudil In motno pogledal drastične obraze nad seboj/ki eo mu nekaJ^qpove^iovaril in ga tiščali na posteljo* Nasmehnil se je, a v tem nasmehu ni bilo nobenega smehljaja.
"Zakaj je na svetu vedno manj ljudožercev?" Nato si je kar sam tiho odgovoril: "Ker so ljudje vse teže prebavljivih"
Dva bolničarja sta počasi porivala bolniški voziček pokrit z belo rjuho po dolgih, belih hodnikih»
"Le zakaj je napravil samomor?" "Morda je preveč ljubil Življenje
Soba o	'vv
V njej le	*
nekaj tople praznine Kri me d
zarjavelimi žicami. Hazbito steklo v moji pesti» Prah med
prameni svetlobe,... Koledar na steni* ^ Miro	' LIS*;
Vaš sem«. «^ng^^gi Zgrabite meo Raztrgajte moje /<ffig telo na majhne kose ter si jih privežite okrog vratu Vedeli bodo, da	,
sem majhen, de jim lahko le pljunem v obraz* Moje toplo src® nesite materi«	t
Ona ne bo pozabila* bil sem njen sino Zvežite svoje jezike na dolge verige, x Nato se predajte V-valovom morja a "SaL, ter priznajte svoj poraz»

- ,

. A

t ■■mg®

		
		
1 1	1	o* 6
f :::-T	* l	
I		
	; s	
*r* tis
j AJÍ OVSCsN,-. I VtftfA IV * '

-i"
IV:..-.--r.'iVî' ' "i-
■y?.- i
••••'ISr ''s
HT



-9C »i ¡
• 7-: HläFa'ALA t Vrof. ¿vana 31aai5


PREPUSTIL SSM SE SlVLjtNJU, fcl SE . JÇ t$RALO Z MBNOJ <N i^c JE Cfe'UlSOBALO PO SVOjE-^ TRJ DlrtfiN3WC3NA UMO, ZATO SEK t^A LJUBIL- DO ROB'
VGCI&USTI&IA HiOTBLIKA SLOVHIIJA gaKJTP*w23SA OBCIHS AJDCVSČIK*
Ha podlagi 31® in 90* člena statuta oblina Ajdovščina, ¿9« in 21 sns eplo snega zatona o šolstvu ter in 2C •. cle-temeljne«* zakona © zavodih je Skupft&jift občine A j ¿»v -a» talni »tJi« doao 35» 30ptt»bre 1970 apr«joi« .naslednji
8 K L B P 1«
o&odtoa 0 u»fcaaovi%vi Siamazije v Ajdovščini, M ju je ¿'kup-ščina občine Ajdovščina »pr«j*la jm —fi9 5* mja I9b6> se v i. točki e prenumi in dopolni takolei
"Omanovi se srednje šola splošne sasri % nazivom J A »rac -TUB» AJDOVŠČINA«
.-2«
"Pa iiklep velja takoj,
¿tevilte; 1-022-8 '66-1970-P/v Batu»: m/3~13To
- - mmMmmiK
CBČHfSO SKUPŠČIHS Kart in IroiJT
KAKO PISATI O NEČEM DAVNEM
Decembra 1966 smo se preselili iz starih prostorov na Idrijski v novo šolo (kjer je danes 2. stavba osnovne šole Ajdovščina). Svobodneje smo zadihali, dobili smo več prostora, s tem pa tudi več zagona za nove izvenšolske dejavnosti. Zato se je porodila misel, da poleg številnih krožkov, ki so že delovali, potrebujemo svoje glasilo. O tem smo se večkrat pogovarjali v zbornici in si bili enotni, da ga ustanovimo. Nekaj »preglavic« nam je delal naslov, končno pa se je izkristaliziralo ime Izvir kot asociacija na izvir Hublja in na ideje, ki jih bo »Izvir« objavljal. Tako sem bila spomladi 1967 leta določena za mentorico.
Dijaki so dobili možnost, da pokažejo svoje literarne sposobnosti, in sojo kar dobro izkoristili. Vsako leto smo izdali najmanj 4 številke, ob pomembnih dogodkih pa je izšla še izredna številka. V glasilu smo rezervirali eno stran za prispevke, ki so jih dijaki napisali v francoščini. To so bili spisi s tekmovanj, šolske naloge ali pa samostojni prispevki. V njih so se že kazali zametki bodočih pesnikov. Najbolj mi je ostal v spominu prispevek Franca Černigoja, našega pesnika iz Ajdovščine. Prepesnil je znano Prevertovo pesem, s čimer je dokazal, da ni le prevajalec, ampak pesnik.
Dijaki so kar redno pisali prispevke, ker so čutili, daje to njihov časopis. In to je bil pravzaprav naš cilj.
Ne vem točno, kako dolgo sem bila mentorica »Izvira«, prepričana pa sem, da sigurno tako dolgo, dokler me ni nadomestila prof. Ivana Slamič.
mag. Doroteja Cigoj
^¡r-«^ TI PK AlA * víirih
::LA!îi UEÓm¿KFCA C^BO'H&t ttfy;
tocs.-olá^IÍ.	{#
•lOPAfíJ:
-f.TSÍ'S*
In poten ti postavijo vprašuje: "Zakej ate sli?" Ilajprej so v pro'-nI i posameznike. 7sakdo je Sel aeto, ker so šli druji. Nihče ne bi šel sen od-sobe. Ha, sam od sebe! Kevsa, se,j potom ¿n y»o opazili ne bi! liszred bi rekel, ds ciu je bilo slabo," v najslabšem primeru bi dobil neopravičeno. Uvela lepe» živ krst se ne bi nikdar več spomnil, de si ti, uboji diječek, brezosebno in brezpravno ond, dne tejs in tejs slavno Spriesl to in :,o uro, ker se ti .je zjodilo to in to.. Na obisk pridejo dijaki ia daljne Avstrijo, ti pa sedi pri pouku in bodi slevnos«no razpoloven. ?orej napravimo razredni športni dan«, Ima kdo kari proti?
In smo sli.Toplo je bilo, sonc: je sijalo in ptički fo peli... Za nami verjetno ne bo nihče prišel, kar tu se ustavijo»
-	Ampak, krj bo poteč»..?
-	Kaj te briga, kaj bo po'".en. Skupaj eno skuhali in skupaj bomo pojedli in pik a!
-	Soj končno jo bil 2e	dr.- err.o se zdramili J Vaj si le mislijo kaj so, l.e bodo delali, kar bodo hoteli, jir;. 2c pokn2eno!
-	Ampak kaj bomo delali tu ves dopoldan?
-	Sedeli, ležali, spali, brali, se oojoverjr-li.. ♦ Mar ni dovolj?
-	Zdi so Tiij da so bolje počutim, kot v šoli. ramen je torej dose.lan«,»,
-	Posodi mi Stop, da preberem horoskop!...
-	Perfektno! Kiti naloje nam n~ bo treba pisati!...
Razvil se je Tri val: sa pojovor, vsi skupaj smo bili kot ena sama velika družina v boja zn obasrako
-	In poleni naj nam bi bilo žal? ¿al zn tako čudovit dan, za tisoč tako čudovitih reči, ki jib drujace
že opazili no bi? Očitajo nas brezvestnest„ nesramnost in pomanjkanje srčne kul-ure, Prav imajo, tudi oni imajo prav j Priznamo evojo krivdo» toda obžalovali je ne moremo»
,.• Toplo je bilo, sonce je sijalo in ptički so peli... Tudi mi, ampak zdaj bolj potihsm*
O ¿/Uo / /o O o
]?i3.o je mrabno deževno popoldne. Pogledala sem skozi okno«
Y	o rumene le ai listju pred hišo je stala posteljae Odprla sem vrata ter se ji približala«
V	postelji je ležala mati in umirala®
Bila je '6udno siva in med sivimi rjuhami ter sivo pokrajino jo je bilo komaj op asiti.
Prišla sem v hišo ter povedala doma~6im,da mati tam zunaj umira.
Vsi so se zgrozili,kaj bodo rekli ljudje» 2 bratom sva šla ven ter jo o dnesla v dnevno sobo. Položila sva jo na nov kav'6 ter zakurila pe$. Vsi sme- se zbra li okrog nje in jo gledali» Kajmlajša je stala ob vratih in glasno zahlipala. Obsojajoči pogledi so jo utišali.
Mati je tiho govorila:"Ne pozabite izklopiti pralnega stroja*..»"
ftolo
IZVIR, IZVIREN IZVIR..
Najprej misliš, da bo zelo enostavno zapisati nekaj besed o IZVIRU. Potem ugotoviš, da negativen odnos do lastnega dela ni posebno dobra zadeva: vse, kar sem kdaj napisala, vse kar sem si kdaj zapisala o čemerkoli - vse sproti uničim. Spomin pa... Tista zgodbica, da seže daleč, je le metafora. Ko sem prišla 1968 na šolo, je IZVIR že veselo žuborel, ne samo izviral. Poznala sem ga, saj ga je imela sestra, kije bila takrat gimnazijka. Zunanja oblika je bila taka, kot so bile takrat zunanje oblike: natipkano na matrico, razmnoženo na stroj, ki smo ga vrteli ročno. Električni pogon je bil v šoli kasnejša tehnološka pridobitev. Da bi kje kaj tiskali, kot to počnemo danes, so bile sanje. Vsebina pa nekoliko drugačna od oblike: sveža, celo provokativna. Generacija, kije takrat oblikovala Izvir, je bila izvirna in inovativna.
Ko sem začela učiti, je bilo treba sprejeti vse: dramski krožek, šolsko glasilo in še druge reči, ki so bile s tem povezane. Nobene od teh stvari se nisem učila, morala pa sem jo znati. To se dogaja vsem slovenistkam in slovenistom, ki morajo kar plavati, celo brez rešilnega pasu. Vpliv mentorja je vedno velik. Ti usmerjaš, ti vodiš. Zelo zgodaj pa sem ugotovila, da IZVIR ni moj časopis, pač pa dijaško glasilo, zato morajo biti v njem dijaki, njihove zamisli, ideje in predvsem ustvarjanje.
Nekaterih številk se bolj spomnim, drugih manj: spomnim se naše avtocenzure. Nekaj pesmi je bilo ostro kritičnih, nismo jih mogli objaviti, ker bi se življenje dijakinje in mentorice solidno zakompliciralo. Nekaj filozofskih prispevkov je bilo pač srednješolskih, toda pomembno je bilo, da so ljudje razmišljali, argumentirali, čeprav nekoliko skregano s filozofskimi principi. So bile številke, ki so bile konceptualistične: v časopisu je bila tudi paloma brisača, sodelavke so vse brisače v nakladi poljubile, odtis ustnic je sporočal ljubezen mnogih posameznic. Spremenila seje naslovnica: naslov v konzervni škatli je bil duhovit, drugačen. Glasilo je bilo v Sloveniji videno, opaženo. Za nas je bilo to pomembno in mnogo, ne samo dovolj.
Niti enega sodelavca nisem omenila. V arhivu imate posamezne izvode: prepišite njihova imena, da se bo vedelo, kdo vse je delal. Ko človek zagleda kje svoje ime, mu je, če priznamo ali ne, lepo pri duši. Ker pa ni mogoče prepisati občutij, želim poudariti predvsem ta. Ko smo delali številko, nam je bilo vsem neizmerno lepo. Pogovarjali smo se, bili duhoviti in ironično razpoloženi, smrtno resni in neizmerno ustvarjalni. Drug od drugega smo se mnogo naučili in drug drugemu smo veliko dali. Ko srečam nekdanje sodelavce Izvira, se med nami zaiskri iskra bližine, povezanosti in občutek imam, da razgovor nadaljujemo tam, kje smo ga končali zadnjič - kje je že ta zadnjič - v kleti takratne gimnazije. Delati šolski časopisje lepo, prijetno in dobro: če pa je tak, da ga potem tudi bralci z veseljem berejo in prelistavajo, ugotavljajo, kdo je skrit za to ali ono kratico, potem pa je še bolj imenitno.
Moja želja je, da iskriva voda IZVIRA ne ugasne, da si tu in tam privošči svobodo in razprostre krila domišljije, da si privošči tudi mladostno provokacijo, zrela leta so mirnejša in sploh ne vem več, koga bi kaj provocirala in zakaj. Predvsem pa se še naprej imejte lepo, tako smo se imeli tudi mi.
Ivana Slamič,
profesorica slovenščine in svetovne književnosti

itTS^i^J e t »«H«
■ud
^CT"


•in it&fem »t-	cf& .¿ot
a i ..' : t a.:? a i ■ ; • ca .:C n
s osama 3Siji	. pozabila boleč in ko si
„ me rodila majna bilo ¿e lepo ko sem j' :'i c¥ld e l a %ea®sko luo iti k a s o me ••t.ehtali tqda ne zameri mama "e
J a t? v ■ . ., ■■->'■■. ™ S t J : .•..'■■ :
riep% mi je bilo kot e&ooelicarju takrat sem
r t%

. s.e .po. ..jftili'"vol^i, razmnosevala imela sem iaacsri' iplsše 'i.23 %&ra|:e z dvome t epskimi . v&zelMaiai mama sedaj si stara očala s bara si čeprav si barvaš Isse Maj jas'sem si jih tudi mama lepo se =	j-utri me bodo sežgali na grmadi
,.f ..pepel bodo .posuli po planinskih ti 1 ob k&kor eeme ¿a vrzite po do 1*6 H i'n"' po; bregeh intalcodalje adijo mama jas oe tata-; pozdravi
W v'A
i: v
\.• r^^s•• \ '-„At i
°	41H
!>< fraz vencih
mm 1 !
S	TL
S k i	NVtai «o pit
-1.5? ^ it li	......... '
ni
da bi se mučili s tisto zlagano procesijo ko bom spustila dušico me kar gladko sežgite ja sežgite me ic zakurite kot
velenjski lignit ki greje
pa
dajte malo
tega pepela pokusiti nikar ne zavijajte oci saj smo vsi ljudožerci ti direktor še posebno torej dajte me v moj gobec da se bom pojedla ampak bodite socialistični in servirsjte še poterfilo da se mi bo zdravje vrnilo
de&o
-JU
T
OUL
Vedel je kdo smo, od kod emo, zakaj smo. Vedel je kak-331 i smo in kakšni bi morali biti» Razumel je. Govorili soj da je bil srečen. Srečen zakaj? Zato, ker je spoznal kako majhni smo, kako nepomembni, kako podli in nebogljeni? Ker se je dvignil nad ostale in pogledal, kaj je za obzorjem?
Ali je to sreča? Mislim, da ne« Je to junaštvo, želja? Je to nagon, je to sila, ki te sili v neznano, v temo? Bi bil srečen, če bi te majhnega, komaj rojenega zaprli v sobo brez oken, z vedno zaprtimi vrati in utripajočo lučjo pod stropom? Bi. To bi bil tvoj, samo tvoj svet. V njem bi živel? odraščala Luč bi bila tvoja sonce, vrata bi bila tvoj bogi Bal bi se jih in jih častil, Nikoli ne bi zvedel, da obstaja zunaj tefe. še drug svet, nekoliko večji od tvojega. Vedel bi le. da je dan,- ko bi bila luč prižgana in noč. ko bi luč ugasnila, Ponoči bi spal, podnevi častil svojega bo~ gs,. Dokler bi ne umrl« Poda, ali bi res umrl? Umre tisti, ki nekoč živis Ali sem jaz živel? Dihal bif spal, molil» Ali je to življenje? Ali je to življenje, da se dan in noc bojiš tistega, ki ga moliš? Kdo je on? Bitje? Sila? Moč? P.szum? Kdo je on, ki ee ga bojiš prosit, naj ti . tisto, v kar veruješ? laj ti odpre vrata0 Ce bi se le ta odprlat bi bil potem srečen? Stopil bi v drugo sobo, nekoliko svetlej-sc in večjo od tvoje, stopil bi pred veliko gladko površino< mrzlo, toda lepo. Spoznal bi» da je to okno, zunaj njega pa rirug svet, veliko večji od tvojega. Spoznal bi, da si bil dolgo zaprt v majhnem prostoru,, v katerem si bil velikan* Spoznal bi, kako majhen si v resnici, kako krut je bog, ki ti je povedal resnico, In stekel bi nazaj v svoj svet, v svoj prostor; stisnil bi se v kot, v najbolj temen kot in bilo bi te strah» Boga ne bi bilo več. vrata'M. bila odprta. Toda ti bi ostal v svojem, a vetu,, svetu v katerem si velikan. Ali bi bil še vedno velikan?	y
I '
CTKAZIJA "VfiiO PILO**
THOiiai TJRSMK. BOODAH BRSCEU, TO,IA2 krahjo
tiSSTOBt prof.IVASA SUI.II0 TIPKALA! BOflCHIlA VIDRIH
SODELOVALI« IVAH ««f® UKOTOA OPREMA: TOMA2 KBASJO
/


Li
s | i II It
/! I t 11 H ti
v \
V
c

i n
I
I 1
I«..-*


0 i i 1 !
a t i "d. '
I I ' B h. | f
¿iiK^sU
I 5

« Ljs/i
Lr-
G ž; H I !1 O S F, I A 2 A- J t
Tu -smo se usedli § ne obronke obmorskih' gričev in kraških pisno t. Poti sive grebene Julijskih Alp in ped koničaste vrhove Dolomitov ©o nas pradedje ttssdlli -in tu smo ost sli do današnjih. dni „
Borili smo ee z Gbri, Bevarci i» lorgobardi, Si postavljali kneSje karane An prestol© t de živi bi ostali in sled zgodovine bi postili» 2 brati Cehi smo si t roke segli 9 da um do skupno bi delili,
Mnogo tujcev je prišlo ne naša pol,5a» pahnili bo nas v hribe med gmajne in goliSave..
GrašSaki nemški in gospoda duhovna postali so naši gospodarjih
Prinašali eno darove In'desetino» toliko in malo pravdo-
Hodili na tlako in zabavali, vse* kakor je prav*
Življenje je teklo naprej in naprejs dokler nI udarilo v asa« Kot grom je usekalo, prišli so hudi oasi« Tleean aa je.dvignil - sopar gospodarja t PoItresni sluga vzravnal j a vrat! Mašil jeni vladarji co pacal:! pred giljotino in rssbesnela drhal je pela merseljezo!
Prebujenje, šivalo prebujenje, tudi g?« naš aloven* ali i rod!
Eaaula as je «grsdbo srednjeveškega tlrenstva ir podlega liceraeratvo i 7ank narod hoSe ' alve «i svobodno in postati sam gospodar -svoje usode«,
Prihajajo Sitee i» mrožioe;i nepregledna z-ites rodov se vsili preti spomeniku»
Ha njem pa piše - pridite val» ki sta bili oropani najsvetlejšega kar je v človeku, oropani svobode,, ogoljufani in poteptani v prah-, 'Pridite tudi vi krastava in proleterjI, pretirani in osramočeni s okovi vekove -le pridite in pokažite svoje pasti«
Uporni stojimo-in trmogalvi sredi morij druge svetovne -vojne« ib&ni otrok se a trepetajočo roko tsklepo vratu svoje matere« Tam si nekdo koplje jamo, v katero ge bodo sestrelili« žalujoče sonce krvavi na satenu, kot bi hotelo objeti v? o bol na Se izmuče.
,frn brst? B®m 2 gul^avo roko po gnoju In	V
in pesea sa 3® ««F1: V dttfie svojo in ap^-Vboljše Zbb*.
¿JV ® « «| v
Lo^ae-Biajafc
i, IŽhovizafao
¡i3L¿>báe&-Af:$
■5T0ÏÀ
<¿mm
v b t o nI «M

dBÍifeOlF ■ » t Ü3J~
as
p'&l.u
ÄÄ J M"ër(: .ai« .y efc ro^K^T'tZJ^W^ès^i NA^ iP0MC>DO- $
i*N»é íí'6-.£í>fé 2 fi.; Of T ^JrjÁiV	; .
^K'RT ' KW O ff'--y. Ö^kKwfC
ßX)Ti \S0NCU
CV 'HESS/1 C J J£
ÄÄ^ ; ?
•tu:»*»'»»«»'


Jo j* kako se mi mladi razumeno med seboj.» Kako drlimo skupaj0 Figo» paejo! Vse skupaj j.* en sam cirkus in Se že držimo skupaj, je to sato9 da bi nasprotovali drugim -starejšim. Mladi smo vsi enaki, a človek si ne more predstavljati, kako razsooializirani smo že» Ah, čisto navaden delavec da je? Hi vredno besed. Pravijo, de je brezposelenj "Huligan? jasno!"Ali ga poznaš? Ki'j pa imaš tu za spoznati* samo poglej ga»,»Pravzaprav je revea. Cel dan se nateguje okrog« Ta dolgčas^ ta žalostSam pa tja človeka ne moreš spoznati* dokler- ae vsaj ne pogovoriš z njim»
30* november 1971 - Pa greva v volčji brlog* da vidiva stvari na lastne oči» KAVARNA ali $ALC01i po njihovo» Gotovo do kakšen kje prilepljen. S prof, Slamičevo naju je bilo pošteno streh« Saj vesta, "huligani" ti mimogrede
pokažejo, da ao njihovi bicepsi in tricepsi Še vedno
"HOME j KADE"*
Ena kavica za pogum Za vsak slučaj držim prekrižane prste - "Ampak vi greste prva!",
»
-	"Doh&r dani Ali lahko prisedemo? Veste, kot zastopnici glasile ajdovske gimnazije, sva sklenili, da je nujno, da sa mladi nase gimnazije mslce seznanijo z ostalo mladino, pa bi vam radi postavili nekaj vprašanj«...."
"iforej intervju« Seveda, kar sedite," '
-	Ve pozabite zapisati, da pijemo slivovko* ~ Jaz ne! -se oglasi nek nessmozavestfiež.
Potlej pa čisto uradno - Sliši ae, da se zbirate v nekakšno skupino» - / Kako so novinarji vljudni. Mislio namreč klapo ali nekaj podobnega /
-	Da j žo dve ali tri leta smo stalna skupina» / oni tudi tp:, mislijo klapa ali nekaj podobnega /
-	Koliko pa vas je? /"ajdovskih huliganov" « okrajšava AH /
__B«? ieiO
r
H; ~ Približno„dvajset» Starost od od Šestnajst do dvajset
let» : ■	"	* .■■"■*	v	".•■■>
-	Sli je kaj ferder vaš most?
-	Kot kamen in kost»	stilako označeno 1 1
■h, ¿Misli®»- ali v stiski dr nt, j drugl®u pemifati? ' " -.Te se rassumi*
-	Pa so med vaal / AE / tudi nedeljski Slani?
• To pa na, Kogar sprejem« medse, mora biti 0» K« in i: potlej naš a kožo in kostmi ter fllo vred,
-	Kje«, kdaj in kako ee zbirate?
-	Po navadi v aaloonu» na plesih, vSaslb pri komu dom».
, iia 3 večkrat se dobijo popoldan, proti večeru. Ob nedeljah in i pravnikih, tudi podnevi,
-	Hodite v kino?
j . - Jasno» rezervacije v šesti in sedal vrsti«
-	Kaj najraje, gledate? .
-	Po malem gledamo ve-» v^e5 so mm fcrimlnalke» drame«., i - Pa v gledališke, greste kdaj?
-	Zle, 5 Jayjaz grem. včasih v Ljubljani»
-	Hm, ali ste kje v službi, se solate,, ali kako je s to stvarjo?
. - Sem vajenec i delam na Kovinski, aoboslikar, prijel sem od i vojakov pa ss »imam služba, v kratkem grem na ladjo, trije { od nas ao brezposelni,
-	Kako to?
« Eden je Se "triSen"* Ostsla dva, no je, smola in toke naprej,
-	Pa ne store je ss$eti znova?
-	Ko pa se človek nima s kom pogovoriti, samitu ti pa i siasmjka poguma, 5e te pa.noter in noter tlagijo,
| - Kako je s denarje», mislim, Se je kdo mtfi, sli mu posodite? j - Jasno, drug drugemu pomagamo. - Meni gre bolj težko z i d verni tisočaki na teden,, - Ja starcev Se osem mesecev «ise-a • videl» ?''ilemSijidelata - oba» ~ Kakšen odnos Imate do starejših?
-	lith miru jih pustimo« bolj kot oni nas, » M alkohol - pljete*.	.7^111
-	Pijemo, ali manj vsi«,
-	Vam je viod Ajdovščina plače?	H JBb posebnof. Ljudje niso preveč simpatični pa tudi zabave
.je. premalo*
-	Kaj si pod tem predstavljate?
-	Ja plese in take stvari. Bedi bi imeli mladinski klub,
-	Kakšen naj bi bil po vašem mnenju?
« Prostor, kjer bi lahko igrali šah, namizni tenis, imeli dlako klubs ds bi človek lahko tam pokazal sovrstnikom» kaj srna s recimo recitiranje« Zrsven bi morali imeti tudi Bife«
-	Js.« kdo bi pa poskrbel za alkoholno preobremenjene osebe?
-	Sami bi jih spravili k pameti«
-	,?orej bi sama mladina vodila te Mladinskž klub, prodajalo pijačo* skrbela as red in disciplino..♦
-	Da o Tisti» ki ima več možnosti, bi bil lahko tam stalno zaposlen* Biti bi morala vsaj dva, ki bi to stvar vodila* » O vae se sli11jo tudi nelepe stvari»
-	Ja, nekateri izmed nas tudi marsikaj nakuhajo» Pijača povzroČA. hode itva^l« Takrat se nekateri ne morejo obvladati tri najmanjše izzivanje je dovolj za pretep.
-	AH ss vam zdi 'prav, ds nekoga zmerjate, mu vsiljujete s^ojo voljo?
-	Ee to se največkrat zgodi v pijanosti*
-	Ali imate svojega "glavnega"?
liMSe ui "glavni"♦ Vsi smo enakopravni» Sliši ae, da tudi krade te*
-	Morda * nekateri - včasih® To ni razvada0 Če neko stvar nujno rsbia in si brca denarja, jo pač suneš - na primer -hrano«
-	#11 bi raje živeli ločeno od družbe, ki vam ni preveč
naklonjena?
-	Da,, Če bi mogli pretrgati vse stike z dražbo, bi živeli v jiefcskšai komuni. Drugi iščejo samo naše napake« Težko je pekei doseči v takem okolju« Če bi živeli sami Zase, bi laže
.nekaj dosegli,, delali in dokazali. da nismo taki, kot si
''jkíbüíoV da amo»
^ delaš po ose®. vtr na da a i» se po delu nimaš kam dati, »imaš kaj početi, graš t saleen, vidiš pijane«, ki sa naopjajo, pa se napišeš že ti, .,zar.adi dolgočasja, žalosti, ¿er j* yaaka tvoja potega "2»' vnaprej obsojena na propad« pot»® ti kdo kaj r«5« in tvoja obramba je napad. Ce vidimo, da so starejši proti nam. da-naš*- he razumejo, jih ignoriramo, saj m ■ •moremo;pričakovati, • da se "bodo.lahko vživeli v nas, pa5 gleda, j & nasvet, skozi prizmo starih Sasnv» A proti na® so tudX mladi, naši vrstniki, ne
: tío?» jo • has- fazuiseti, ütalíjo in ra »besnijo ,t«	-lo^ejo i», ne -merejo 'dobiti stika, -a nami.
-	Sí«a*,prizaS«Hes .C« b.i imeli mladinski klub, bi bil za, ' mlade, a vsak bi se "tišini v svojem kqiü, težko bi
-• Mi kaj ber^ti»?	' " ' • *•
„ . .W*£a1teriliteraturo,- drugi kriminalke,
¿IŠirip-S*»*	. . , ..	,>v-- ■ \ ■ -i
-	Ali bi bili m to, m si mladi po filmskih predstavah r>kj<*. afee p* 3 r>, razpravljaftr o tem, kar so videli« (* Tu
.«i slimo-í|3 íisefeaklen -íilraski klub. }
~ Ba tr^ba bi bilo poskusiti » Kaj lam pomenijo prazniki j na primer 29* november ?
-X jud je - srj r&i&ii* 'mislili ¡ da je Človek veeél vsakega praski ki ^ tudi. 39»-n*w*nbr«, le da ima:Simveg prosto, »i res tako« 5lov*k sploh ,nima obSutfca,. da. je bil to kakšen nraznik. Prost'.dan, kot vsaka nedelja. Hoben», proslave, níÉ«aá'k 'Ifekaj tretjerazrednih plesov in to je Dan republike * ( l	opomba avtorja.
-	Kaj pt pozneje ali<si -mislit* • ustvariti družino„ normalno življenje ?	• , . . -	< . ,
- fo si želi vsak Slovak, posebno 'tisti,..ki tega ni doaivel t svoji áfadoárti.
« Kot Bm si i Sala |e taarsikdo izmed vás videl že precej sveta,*, ÍSMsfea s« v«« mi .¿'ugoslavi ja t ■■'■>:
Hajboljša ..držav« m svetu*. .,, , ....	>.>.,._'
iLftij/ IIP ■
11 «

Sto3o sliko imam uokvirjeno / na piaalni mizi
pustil S»85 ©1 dolgf /^V^ las*
mama mi j* kupila (V nov* MBlu*	—»
vsake jutro	I
telovadim	f
po tt^ in ur* e«» gledam ^— v ogledalo
na riioi b* vsa dekleta ožirajo na :mma
hodim na pi*s»	X
saifo da vsi občuduj*jo / skladna gib* moj*»ga	V.
morda pridem e*lo v Sasopis* Jo j kako a*ra l*p	/
lg!gl »a -udari 8 kladivom, rasprava m začne
kotih op« .racij ak* dvorana (p7 g&l^vina
/ v odprti .lobanji pr*d nami
y m**™*
y *»»	ü ^ P
7. parvins	1
t pa
usta	-
polna pajvin» i a uš»s	pa^ki
.taglavnl so vei gl siislino I' kaj pE bo taka
pa |o .pustimo.
ta Slovak zaradi t»ga
pa r/lao vsi tako QWutlUyi
■Ž» s» mu «v«tiJo hudomušn» aisli, v razdalji »noga d*ci-m*t ra zagledal mastno muho«
?R0 «ußHOV
SANA iN IW*^
ö ^o
o o a o
0WÖ5»O
à
-4- XauosT
rs/, ss	N**^
LS	MA
OSLI, M C?I
fco
GLAVNI UREDNIK t UREDNIŠKI ODBORI
TEHNIČNA IZVEDBA t
ROJC Nevenka PREMRL Lučka 5 T AN C Brur-a ČRNIGOJ Slaviea DAČAR Polonca ILJIČ Vlasta STBC-OVEC 3©rka BOŽlS Ncva
BAVCAft Oaite BRAS Nič ¿a
Ko je pred tremi leti izšla poslednja številka Izvira je aa prvi strani pisalo $
X Z V X H - usahnil bos ne bo dovolj izvirnih
prispevkov.v» *..
Res jih ni bilo dovolj in tako je lansko Šolsko Isto minilo? na da bi izdali eno samo Številko šolskega glasila*	-
Kje so vzroki?
Gimnazijo! smo mladi in še nabiti z energije? živimo v obdobju« ko je naše življenje najbolj razgibano» polno iskanj in doživljajev« Vsak dan se srečujemo z neštetimi problemi j« nalogami bodisi v šoli? ali izven nje. Živimo _ v času, ko se nam izoblikuje naš odnos do sveta, do vsega kar nas obdaja* do lastnih ravnanja Mladost nam prinaša 1 avanturistične doživljajep prve ljubezni, nepozabna srečanja, težka spoznanja, odkritja in no vem kaj Še vse* o vse tem razmišljamo, včasih še preveč« Popoldneve presanjamo v spominih na potovanja, v iGkanju odgovorov na zastavljena, vprašanja, v izpopolnjevanju svoje zbirke»,» Lo malo pa ji j© med namig ki svoje doživljajef občutke in odnose do n«f sa tudi zapišejo in jim dajo realnejše obliko« Tako se je na gimnaziji nekajkrat pojavila težnja za izdajanje glasil a je šal ostalo le pri težnji® Premalo zagona in volja je msd nami, pa Ssprav bi morali ravno to najbolj opaziti« £ so ostale vse naše moti i in pripravljenost nekaj narediti f kje je ostal nag pogum svoja čustva in vtise posredovati i di drugim? Vprašanja zaman iščejo odgovore, kajti nihče m zna odgovoriti«
letošnja -prva številka Izvira naj bo vapo&ud* vsem* ki m Že kdaj poskušali pisati, pa niso zbra3 i lovca. pogtime, Če ho o smo f da bo naše glasilo res odras na še i-.» 1 v •	i
dela ss moramo vsi potruditi in prispeva : *	o v ' |
^ilk Izvira®
t


ČRV
Pc žilah rai lazijo ostudni cm in so bližajc nežnemu srcu, lazijo in se zažiraje varnega Med prsti gnetem ilovico« Nabira se mi za nohti in prav ljubko se mi zdis saj se počutim otročjo.*« Koji lasje so pričeli gniti in svetli kodri že zaudarjajo« Poslušam,kako dva črva klepetata Eden je prilezel do glave in verjetno kolne smrad mojih las. Naredim majhno kroglice is gline in jo vržem črvu v obraz» Eazlezla se mu je po obrazku mu zalizala oči in verjetno še kaj drugega» Dvignila sem se in si prižgala cigareto» ki mi jo je dal tisti moj sosed, ki ima preluknjano spalno vreč o c Pujj tudi cigareta smrdi in črvi
spet kolnejo«
Cigareto ugasnem v glini
potem pa si kar iz giine naredim
drugo in si jo za štoa
prižgem!
da bi vrgla na finto še poslednjega drva,
** e »

.ALA.
■
SHSi*
K
SUZE U TVOJIM OČIMA, JEČAH UZDAH« GDB SI SADA VOLJENA? MOŽDA TS PRUGI LJUBI« S Mil $E?A§ I BEKEŠ A MENE SI OSTAVILAo SAD TE GLEDAM I U SNU TRAŽIM« LUDE SU MISLI MOJE* 2BOG fBBE PLAČEM I I HAItiSfAM DHUGE
Sinanovid Ižet
VESNA
Ti Vesna sjedeS se onih škol sikih dana» S cvetja m kmi k*& man trd ali pored reke i ti si ml dala poljubček eroj«
-Jos m toga sa<5am ali ©seda» &m
prše «sne tvo*1© kao feli mak-
VERA
■1
fi Vara .3 oŠ me voliS j
da 11 deg doci tik© j poput onih drugih asi
S me «vati ali jeanostvno pri<5i
u dmgo$ Sata Ji 3 ^ Ne da ji sroe ved del dušo u desu
Sinanovid Izet
SAMO TEBI	ž	. :
SmiJtŠ ss ps ¿20 Ziia
It© poeedufie§ i ta j pogled ■
Da ne posta&u tvoj« ti si kmwm ali. 3# ¿08 meni« švigaš*
2nan, da si «asa*
TOliai neču dodi Ali te i sada Jofi
>žda t® 3 oš sama« "' ■
volim« Ja«
laet |
UîiEDNlf iti ODf.Ofí;
HVALA AUÎMTA ŠELJ MILAN KOIÎSN £MA
ME NT OP ¿
IVANA PfiOF, SLAMI£
19S -vraže* ttM -xmmoq oi - sa»£odo ssitf jfctifi
sJ«'i0® ti jtfa&aJt „rt šare aa «s J:Som 5sv mamin .in ©t
ASOCIACIJE ^
C: 's '*' 0i 0 ' i e 503S O C O"? 7 «G
v Sf, e®¥	»mM od ,afl> ii| «T & i»eqjsiA
si *£	9l . svle o:c®Xs«fi »Jusm ihuf „n^m
xtf efc	¡zr.lm sz<: Jbs	:
i	i-ojiiia o i-: -.i slicrOv - c -igffii?
Vedno se-je poigraval s Črkami'., -' ^ \ -
svi £Xs l itdmn ,ml4Xm%m m tistih a ' Premetaval jih je in jim spreminjal poraeiu^ "
£:;. o. '.f-žBO ¿Ov'^ , Oalafii» fiOv
Poznal je- aamo. velite . tipkane <,,..:. a--.^,
Tudi dajati je znale
Podaril mi je enostavni
L
A
.i.lllUMJP
iz Mvžava otrok je ukradel veseli ^f» »
v dlan mi je stisnil široki { x 9
v
ko je vame prevrnil stolasti
N
in navadni

2aamejal se je kot čisti
P.
u
podaril mi je prvi ko se je poslavljal z običajnim
BALADA O BELEM j ČRNEM IN RDEČEM
V
Danes je pri njih veliko ljudi* prišli so na njegovo žetev,, Rekli so, da je a zorenjem konec., da 6& njegovo klasje pripogiba k ticm in da bodo njegovi sokovi pijača žejnim,
; ' j/ - '. . "" V-» . ' ./	■■■■i*
Spravili so sve-fli srp skrbi
KK
in posegli po zarjavelem rezilu samostojnosti«
" so rekli » "Vzemi \ " 'Potem so močno* močno zavrteli globus in vrtljaj se je zarezal globoko v zoreče telo Pritekla je kri» Njegova kri,, Črna od sovraštva b e i a od -nezrelosti in r d a Č a '<>■; Rdeča od krikov uporar.
•is' ... '
Zdaj bleda ženska joka v svoje bela čipke
in moški poleg nje z molkom kriči« O mati I Njegova mati!
Ref ona ni kriva, da je priteklo belo, črno in rdeče.-.
Ni kriva!
Vedno je zalivala v belih travah njegovega srca o
Svet ga je zastrupil«, ■ ep oznsnj e s?ta
coc

9 \ 3 T£"
4 ^	^V^ '
Z	# %
^	J* to
§	±T¿ f ft
0Q	A X g
Ui	* \
t	, -J *
O .
^	00 Q "X.
■	* x r 3
3	> oi
_	' " DÛ
"-J	ry \ CO

VIDEU
sem
nebo
Ko bo
ki vase me 3 -
vabilo
Videla
sem
temo
temo
ki
v njo bi se lahko
vse moje dalo pogreznilo
BOLEČINA ««o,
zajeda se vate
grize, usta..,.
Boli te
boli do§a, src«* V tebi kričif kriši in te boli Kant», rana je
v tvojem srcu Ranar ki je ne more
pokriti skorja pozabe
Rana.
ki ne celi se rada Prosim ne drezaj,
ne drezaj v rano
Ne drezaj,
ne sprašuj1 S8JP.0 molči, molči
Iz moje rane kaplja k® kri kdo mi jo nadomesti kri kaplja kaplja
Kukanja Taa, o
. ,,. •••..•. jtoSlT »a
Rotacija tvojih misli, prepletanja stran tvojega ž
X vi j ©Jil jjEf
prea&nje na vnebokod tvoje matere, ki te je rodila ns poti v ^atleheuu Pondravljeni atomi paradižnikove arele barve, Toni tvojega brenčijo kot kolesa kočije drdrajoee Ses ožarjeno nebo* Glej jo! Ravnokar se je povzpela na moat.
Bliski mi parajo misli! Z grozo slišim r&eS krik* ki je segel do praznine v moji duši in jo napolnil z lučjo.
~ • v-
■■ ' ; J '	' •	.■- :.'.r	> W . ; ■ .	-	r -T*.	■
Batagelj Nives9 l.a
.M-*


N*5K*:<M IJilE BOM 5R5C1A,
nekega une bom spet čutila solze
v ubitih sanjah.
Nekega dne bom vzela novo ljubosen in v naročju tistega dne boni umrla v uolgi beli obleki... nekega dne,,.
Iščem te v nasmehu pomladnega dne, gledam te v očeh sanjskega privida. V mozaiku rimskega boga iščem tvoj nasmeh in moje solne.
Prijela sva ga za roke
in ga peljala skozi svetlobo in temo
Ko sva prišla na konec,
tja kjer se poti življenja križajo
sva se ozrla nazaj
in se zgrozila v praznino.
Pustila sva najinega otroka
na križpotju
in odšla vsak svojo pot.
Alenka Vodopivec, 2,b

MI, KLADI
w m c» M .'«fia»«fiy9«CT eH&en ©£&& nilirrjtof «t «fltfAl
Sredi oktobra se 'je «brala novo predsedstvi tib «m
^ .	gjSsfefaprrofa e^ajMsaiaa «t«®'®* iapet ovt-
i • imhmii r	?s&f>ss
Lahko rečem ta samozavesti in/YO&&» 4#la * negi predsedstvu ni manjkalo o BridmŠil m nam je ie uov iceator in takoj smo prijeli m delo* Nastavili ojno ai oboežen program, poln zanimivosti to novosti» V n^©» » Sili vse aktivnosti mladih na naSi Solit od plesovP. špof~ tnih s.fedaaj pa do srečanja % mladimi i« togih Sol, Polni elana in vestnosti smo s&Seli z isrrrševanje® ias-tavlJenih aa&rtor* Vendar nas je mladinska konferenca razočarala» Ugotovili smo, da se pojavljajo stara, zarjavela vpraSaajat	' '	• •■„■.■ M'Zajkaj imamo- mladinsko organizaeijo na naši šeli?" in wEdo bo dal al t mladinski organizaciji? Ali naj b« to prisiljena, 5© ne "obvezna" oblika združevanja mladih aa gimnaziji? Ali pa naj Xk to pvsr?iea in dolžnost vseh mladih, ki naj bi s skupnimi močmi ustvarili in zgradili nekaj3 kar bi dokazoval o to? da smo mladi f da smo delavni, da smo del toJShe» v fcateri živimo«"
Že ko 5© vprašujem©, kaj naj bi delali mladi t se lahko
vprauamo t Ali na bi bilo prav, da M zapustili naši gimnaziji tudi nekaj drugega, ne samo aguljene klop-? Saj ne, aa je aktivnost .mladik le te, da samo sestankujejo, se pogovarjajo in vse ostane samo ob pra*nih besedah. Ne, to ni res» Vendar si ©iadi v predsedstvu želimo? da bi prišli tudi drugi »a 2jaže 5«t?anke in bi videli, da tc niso le otorattljene -fraze» ampak da se na sestankih pogovarjamoe ,ItakoP kaj M skupaj naredili» kako bi bolj popestrili naše gimnazijsko Mvlleaa«®
Žalostno Je dejstvo, da jih od približno 2Jp dijakov m naši loii dela le sedem* fo pomeni f da teh sedem Opravi j a. del© Se sa vse ostal«e Teh padem poskuša, da M naloge 5im boljii ©pravili j ob kakem neuspeh pa tistih 263 povzdigne glas in seveda krivih Je tistih sedem« Pri tem pa ne misli|o, da so tudi easi ilani mladinske organizacije«
"PfrepriSan sem« da Ivi bili uspehi vešji* če bi več mladih prijelo za dalo* Tudi poskus« da bi predsedstvo rassširili, da bi ustanovili konu si j« m posamezne aktivnosti, ni rodil uspehov* Ostalo je le ob predlogih - mladih volanih dela pa ni bilo nikjer.
I^ihJco p» pohvalim I® zelo redke posameznika , ki so se pit-
^gaaisaeiji raznih prireditev* Kljub tema' kašejo nekatere spremembe na'"bolje« fistih. sede» dijakov t predsedstvu j© res aktivnihp da. po boljših uettahifc, da izpopolnjujejo zastavljeni program, Že to, i* V jih je letos aktivnih J9 medtem* ko so bili lani trije, je uspeh« Uspeh- je tudi to, da smo ©i priborili- svoj prostor«
Btffli s. ¥' & ' r !*; *	ii •	.....
V	pnrem'polletju smo se ukvarjali z organizacijo plesov, organizirali smo sprejem prvih letnikovo Predsedstvo se je udeležfelo dvednevnega seminarja v Črnem vrhu, kjer smo se pogovarjali o nalogah SLO, o udeleževanju mladih v družbi in povezanosti vseh mladih na obaogju ob*ineo
NaSa velika naloga ob koncu šolskega leta je evidentiranje mladih v mladinske delovno ferugado, ki ee bo v mesecu avgustu udeležila delovne akcije Kobansko 78»
V	mesecu., mladosti se bo naga nogometna ekipa udeležila prvomajskega turnirja Predmeja 78&
Sodelovali pa bomo tudi v kulturnem in ostalem pregramu ob sprejemu štafete mladosti, ki bc s pozdravi tovarišu titu za njegov rojstni dan prispela v Ajdovščino 3* maja« Sprejeli je bomo od nevogoriške mladine»
V	programu mladinske organizacije je tudi ustanovitev foto-krožka in Šolskega radia* Akcija že teSe po razredih in mi- . ■tlim, da zdaj lahko dokažem©* kaj zmoremo„
šolski radio je že dolga leta oblika informiranja, izobraževanja in zabave mladih po srednjih šolah Slovenije o Zato bi Ml© prav, da Šolski radio ne bi manjkal'na naši šoli« Mislimo, in parno, da bomo s pomočjo profesorskega zbora in vseh mladih to tudi uresničili« P
Prostor za fotokrežek je pripravljen in profesor Tomaži5 je
obljubil, da bo lahko vodil krožek v naslednjem Šolskem letu* 'Tako-bo zado SSeno tudi tistim mladim, ki menijo, da je na «ali šoli kljub mnogim premalo krožkov*
Veliko je stvari, ki bi jih lahko spremenili iz'besed v deja-Zavedati pa se moramo, da je treba delati - sodelovati«
Marjan Pišot
mmMMmt
£aljubiln nem m:rnm(\ *ei*
. (•'m:	' ■ v ■	/	■:•
od ttmtern lep*«a dR« " vidim ga»©- le ttbt 3P1J»	' |
ni mi mar lola «čenj« čt ta Tidi« «*» efečna vpralaj	11
bridek apoain m« preSine ko se sporni» beeed pusti ga - ni sat*	;
ve* da m® m ljubil to4a ¿m, ljubi» f?EBB
tega mi more nihče vxeti	;r " " ... V.
in m ljube »ai ne i&ore» nikomur dati
b . Vib, ..7 '' - ; ■r"
'i m\wq
¿Z* -
¿■¿■v m
s»
i. ¿^Mg^?„ ctatten
mmm?	< v a b •
Z -a	«-"i
\
a«
iS 1J
i» e
i ■■' A 4 i;

S. ilMu X oh zm ■ ~ «¿ada.
0 IBSS1ČNI IJUBSZNI
zakaj J® moja Ijubasen
vedno tako nesrečna
_ • » ,, .'••'i .*
vprnianje Je ta bre« odgovora
nihče	.... •
ml rn ne bo- - \ •: ..
dal . % ,
in ga tadi ns pričakuje»
, - vi
t '.a-i i;

O T, t. fjrf' Hi ft	: T
StibilJ
UREJA UREDNIŠKI ODBOR Milan Šelj Tea Stibilj Mirjara Trampuž
SODELAVCI: Ardea Čssnik Zvone -tanc Erna Koren Alenka Vod«pivec Tea Stibilj Brigita Krapež Tatjana Hoenigman Milan ielj Ksenija Černigjj Gašper Marc Martina Černe dve anonimni pesmici
MENTORICA
Ivana prof. Slamič
1978/79 - št. 1
DOMOVINE NAŠI? VSEGA SVETA
Zdi se mi, da že od svojega rojstva naprej vem, da so Nemci in Italijani med vojno pobijali najboljše naše ljudi,
To sta mi povedala že oče in mati,.najbolj pa so mi s tem znanjem polnili glavo v osnovni šoli. Tadi knjige, ki sem jih prebirala in so bile sicer prirejene za otroke ter so pripovedovale-o pametnih mulah, pogumnih kurirjih, na drugi strani pa o krutih:, neumnih' nasprotnikih,'so mi pomagale do tega, da'sem zasovražila Neteče in Italijane.	" To je. bila vzgoja."Naučili so me ljubiti domovino- in mi pomagali do odločenosti braniti pa tudi za ceno, l&s t ne ga življenja, če bo potrebno. S tem so mi" tudi povedali, da mogoče bo potrebno. Naučili so me poznati mejo, izvedela sem marsikaj o dvomljivih plebisci- , tih in razmejitvah. In sem Sčasoma tudi, spoznala, kako lepo je pri nas, ko smo svobodni, ker delamo kar hočemo kot hočemo.
Hvaležna sem prednikom, ki so me naučili ljubiti do- , movino, vredna je ljubezni, ker so jo oni napravili takšno, kakršna je. Ker so ustvarili napredno, v socializem usmerjeno družbo. Da, to so dobro napravili.
A ni bilo prav, da sem' pod vplivom neštetih razlag svetovnih vojn zasovražila nekatere narode.. Ne to ni bilo prav. Dokler bomo otroke učili ločevati narode v dobre in slabe, pravične in krivične? prijatelje in sovražnike, dokler bodo to delale na vsem svetu vse domovine s svojimi otroci, dotlej ni mogoče pričakovati miru, pravice, sožitja med narodi. Malo sem se vozila z vlakom naokrog in srečala veliko ljudi, ki so počeli isto. Vsi smo bili mladi, morda smo se srečali le na postaji in smo v trenutku postali prijatelji, ker nas je diužilo toliko skupnih stvari. To, da vsi potujemo, si ogledujemo, v kaj so naši predniki vlagali svoje žulje, ocenjujemo, Če je to bilo vredno ali ne, da spoznamo druge narode in njih domovine, da koristno porabimo prosti čas. Poslužili smo se sovražnih jezikov, da smo si povedali kdo, od kod smo, kam gremo, kako je pri nas in kako je pri njih. Belgijci, Nizozemci, Angleži, Nomci, Francozi, Švedi, Italijani, Sirijci, Arabci, Jugoslovani, Avstrijci, Čehi.... nobenih razlik ni bilo med nami.
V Italiji smo imeli poplavo v šotoru, ves kamp nam je bil pripravljen pomagati, da sem lahko spala v prikolici družine iz Milana, je gospodar šel spat na trda tla šotora k prijateljem ter mi odstopil posteljo» Bi to napravili Slovenci? Ne vem.
Morala sem zapustiti svoj stol doma pred TV, da sem ugotovila, da v Italiji ne obstajajo le teroristi, fašisti in mafija, ampak predvsem preprosti, po narodnih merilih, pošteni in često zelo prijazni ljudje» In naj TV govore in prikazujejo.o različnih narodih različne stvari, nekaj pa slej ko prej, se mi zdi, pri vseh enako: nasmeh ti vrnejo za nasmeh, klofuto za klofuto.
%'ft ne bodo vrnili nasmeha za nasmeh, jih je treba naučiti, Treba jih je zastrupiti z besedami rasa, nacija, sovražnik. To je treba storiti že v njih otroštvu, preden lahko sami presodijo vrednost tvojih načel, ki jim jih vtepaš v glavo. Če začneš, ko so starejši, ne bodo tako zelo prepričani, a če jim boš ponudil bel kruh namesto črnega, bodo morda vseeno slepo Šli za teboj. Zato mislim, da bi vse domovine tega sveta morale svojim otrokom povedati, da je včeraj zgodovina in da je zgodovina človeštva umazana ter zato nevredna, da se ponovi. "Pač pa, da bi jo bilo bolje pozabiti. Vse domovine bi otrokom morale dati možnost, da se otresejo starih, že zarjavelih in novih sporov ter poskusijo ustvariti nov svet. Morda bi jim povedali, da je jutri njihov, da v njem lahko zgrade nov svet brez vojn^ lakote, sovraštva. A zakaj hočejo starši, da gredo otroci po njihovih stopinjah?
^e v otroštvu vcepijo vate toliko stvari, ki povzročajo, da se ne moreš otresti starih sporov, da kot tvoj oče le razpravljaš za zeleno mizo o politiki, stiskaš roko sogovorniku le zato, ker boš iz njega izvlekel kake gospodarske ali drugačne koristi.
Domovine vsega sveta, bi se morale odločiti in reči svojim- otrokom: vsi smo prijatelji. A začne se to že veliko P^ej, ko nima sosed nič proti, če se njegov otrok igra 2 otrokom črnega soseda.
Oh, Erazem Rotterdamski!
IZVIR IZVIR IZVIR
IZVIR IZVIR IZVIR
IZVIR
IZVIR
IZVIR
IZVIR IZVIR IZVIR
IZVIR IZVIR IZVIR
IZVIR
IZVIR
IZVIR
IZVIR IZVIR IZVIR IZVIR IZVIR IZVIR
IZVIR	IZVIR IZVIR
IZVIR	IZVIR izviR
IZVIR	IZVIR IZVIR
IZVIR	IZVIR IZVIR
IZVIR	IZVIR IZVIR
IZVIR	IZVIR IZVIR
IZVIR	IZVIR IZVIR
IZVIR	IZVIR IZVIR
IZVIR	IZVIR IZVIR
IZVIR	IZVIR IZVIR
IZVIR	IZVIR IZVIR
IZVIR	IZVIR IZVIR
+• Erazem Rotterdamski je napisal Hvalnico norosti



fii iaSPSaBB^
vci^
msf
1978/79 - št. 2
SfcuREJA UREDNIŠKI ODBOR:
;jNatasa Pavlica Tea Stibilj |Mirjam Trampuž
SODELAVCI:
Ardea Česnik Janja Černignj Mitja Turk Magda ¡¿nidarčič SiIvana Premrl .¡Martina Černe ^Klara Čermelj Mirjam Trampuž Nataša Pavlica Alenka Vodopivec Nives
1 MENTORICA: Ivana prof. SLAMIČ
■
fr
A ■
■ - v -iti- ¿¡¡S
K
TRI VARIACIJE NA TEMO LEV NIKOLAJEV1Č TOLSTOJ
, ;	.	,	... v.	* .. ■/'',- '	,	,kj •
Vprašam vas, Lev Nikolajevič J ali se lahko pišeta Levin?	V
"Da, nekaj zoprnega, odbijajočega je v meni," ker'* zaupam v kmeta, ker Vidim v kmetu prihodnost Rusije. Pomagam mu, ker se zavedam, da je človek srečen le, če so srečni ljudje okrpg njega.
"Svoboda? Za kaj mi bp svoboda? Sreča je samo y tem, da ljubim, da želim, kar želi ona, da mislim, kar misli ona, to se pravi, da še malo nisem svoboden - to je sreča!'" Družina^na podeželju je simbol sreče!
Vprašam vas, Lev*Nikolajevič, ali obsojate Ano Kare-nino?	" J'"'
Družina je. nekaj svetega. v<Ano obtožujem, keiv j e razdrla družino, spoštujem zato, ker je bila iskrena in odkrit srčna do sebe in družbe. Ljubila je samo dve bitji, ki pa sta se vzajemno izključevali:Serjožo in Vromskega. "Prvemu otroku, čeprav je bil od moža, ki ga ni ljubila, je bila naklonila ves zagon svoje ne-potešene ljubezni; punčka pa se je rodila v najtežjih razmerah, in vendar ji ni posvetila niti stotinke skrbi, ki jo je bila posvetila prvoi*ojenemu. Razen tega je bila punčka šele samo pričakovanje» SerjoŽa pa je bil ža skoraj človek; v njem so se že spopadale misli in čustva; razume jo, rad jo ima in preroja jo«" ^i bila srečna, ker je ljubezen samo prejemala, ni pa imela možnosti, da bi ljubezen dajala. Rešitev je videla v opiju, smrti, samoizniČenju. Ana in Karenin sta si srečo medsebojno uničila:
Ana je razdrla na videz srečno družino, Karenin pa ji je vzel sina. Vendar se je "Ana" v tej dobi svojega osvobojenja in naglega okrevanja čutila neodpustljivo srečno in polno življenjske radosti. Misel na to, da je njen mož nesrečen, ji ni grenila sreče. Ta spomin je bil po eni strani prestrašen, da bi se mogla kaj pomuditi ob njem; po drugi strani pa ji je moževa nesreča naklonila preveliko sreče, da bi se mogla kesati.
Spomin na vse, kar se je bilo p* bolezni zgodilo z
nje: sprava z možem, razdor, sporočilo o tem, da je
Vromski ranjen, njegov nenadni prihod, priprave na
lečitev, odhod iz moževe hiše, slovo od sina - vse
to pa se ji je zdelo kot vročičen sen,,."
Ana bi se moral zavedati, da človek vsega ne more
dobiti*
Pripravljen mora "biti na poraze»
«Vprašam vas, lev Nikolaje vi č, ali je mogoče Srečo
in Ljubezen kupiti za denar in',tron v družbi? - Stiva Obloaski je dolgo vedel, " da',je žena že. dolgo slutila njegove nezvestobo," Zato je "živel za potrebe dneva", iskal srečo pc gostilnah, v avantu-ricah, stekleničkah in kartah, njegova žena, Dolly, pa se je morala za navidezno sreče lagati sebi in drugim,
"Ana Karenina" je.zrcalo ruske družbe, družine in meščanskega zakona.
Janja
S&OEEK
—	Zakaj vsak pes laja za katrco?
—	Zato, ker misli, da so mu odpeljali kočo.
ŠOFERSKI NESPORAZUM
AVto ob roba ceste. Lastniku, ki se sklanja v njegovo drobovje, je zelo vroče. Medtem ustavi nek voznik in zagleda prepotenega voznika:
—	Kaj pa vam je...f
—	Pokvaril se mi Je; termo-stat!
PAVLIHA


x ..»¡fti«? 'h-jsd

t
' i t
•■'■m * l
' \ \
■ S .
v x "V.
1978/79 - št. 3
URSJA URBJNI3KI OJBOR:
Nataša Pavlica Milan Jelj Tea Stibilj Mirjam Trampuž
SODELAVCI:
2.b razred Gašper Marc Nataša Pavlica Tedi Mjrriame Klara
Vodopivec Alenka Nives Batagelj Milan T'elj Tea Stibilj Milojka Mihelj Blanka Raspor Ksenija črnigoj Andreja Praček Zlata Marc Irma Sartcri Bogomira Baje Diana Koloini Almira Velikonja
MOGOČ : BOS KONČAL KOT ŠKOLJKA NS MIZI ANGLD^K:: KRALJICE,
v
Vsi 3mo bili rojeni v porodnih krčih, vrženi smo bili na svet in priuiljeni smo bili živeti. Bili smo rojeni kot sadovi ljubezni, neumnosti naključja. Mene je mati rodila kot majhno školjko, šele por:n tem sem zrastel.)
Nihče te ni vprašal, ali hočeš živeti, bil si pač tu.d(Matere so negovale in dojile svoje školjke, pse načke in klovne in ti so priino rastli.) Očetjje so delali v tovarnah, da smo lahko jedli i* spali, matere pa so nas poklicno ljubile in vzgojile. Kazale so nam poti in odtirale skrime stezice. Že zgodaj so nas navajali na bližnjica: "Otrok moj, uči se, ne p*stl se imeti za norca." Če si bil "Doler", si bil prismojen. Ukredli so ti dež:iik, in če ga ti nisi ukradel -v povračilo nekoE'Ji drugemu, si bil pač naivna prismoda. "Ne bom ga ukradel", si zatrjeval, tvoj oče pa: "Mama,vsi delajo tako, ti in tvoji ideali, daleč ne prideš z njimi."
Ukazali so ti, da se■moraš učiti, izobraževati. To je bilo pomembno, pravzaprav najpomembnejše. (Otroci, zapomnite si, vaša naloga je učenje, naučite se slepariti, da pridete lažje skozi življenje", nam je govoril ravnatelj). Več ko znaš, več veljaš in več znaš!" so ti govorili in ti si jim verjel ali pa moral verjeti. In naučil si se brati, pisati, raiunati.
Rekli so:"Tako postali ste fantje in dekleta. Iz pridobljenega znanja boste izhajali aaprej!" Spoznal si še slovnična pravila, dajel si pojem diktature proletartata in spoznal integrale (tudi Kosovelove). Toda, kje si bil ti, ti drobna školjka, pes ali - L • mačka, kloven. Nihče ni poiskal duše, srca v tebi. Nihče te ni vprašal"Čemu živiš, ali kam greš?"
("Mi vas ljubimo in hranimo, oblačimo, šolamo! Kaj nam vračate, nehvaležneži?)"
Imel si mater po dolžnosti, im';l si očtita - po dolžnosti, opravljata svoje funkcije? Materialno - idealno. Učita te delati, živeti,"pridobivati, imeti in nekaj veljati. (Skozi življenje gremo kakor konzerve, ko nas pregnetejo in stlačijo v pločevinaste kalupe, pritisnejo žig na ovojno pločevino: delavec,sanjač,
arhitekt, kurba, postapač, strojepiska, zdravnik, kriminalec(ta bo se el v zaporu, posiljevalec (ta tudi), zapiti umetnik, direktor. Tako pravijo, da je prav, tako da mora liti("Pustimo sanjarjenje, vrnimo so na realna tla!")
Široko ustimo se:" Ko bomo začeli protestirati, takrat se nas bojte!" Tako tulimo in kričimo že dolgo. O tem govorimo ob kozarcu vina ko klepetamo v parku in si pravimo:" Ja, res bomo začeli! Hučemo naš human svet!" Takrat naj se nas ustraši vse žlvu , zakaj mi bomo klali in rezali, pulili lase, čistili črevesja. Zasadili vam bomo klistirje v želodiB, popili vam žolč in zo*e . In ko boste tako ubogi in uničeni, se bomo usedli na kup dreka, ki bo ostal za vami in zmagoslavno zatulili:" No, zdaj pa imate! Cvet prihodnosti bo rasttl na dreku preteklost Kaj se smejete in tako nerodno hihitat®. Smo vasrn mar prestrašili. Ne bojte se. Nič žalega vam ne bomo storili. Mi smo pohlevni psi, ki le cvilij o. Tako ste nas naučili. Če smo govorili po pravici, vam ni bilo prav.(Tak smrkavec bo meni goruril, kdo ima prav in kdo ne.")
Naučili smo se hinavščine, lepše gremo po poti vzporedno z vami. Učite se na naših izkušnjah, otroci ali m&rate vse sami preizkusiti?) Tako gremo z" vami. Sami priznavate napake, ki jih delate. Pa vseene, silite nas na vašo pot, moramo hoditi po vaših stopinjah.) Kako je ta mladina pokvarjena, ali sploh vedo, kaj je iskrenost?.) . 9 •
V>i smo bili vrženi v svet in prisiljeni živeti. Mogoče boš končal kot školjka na mizi angleške kraljice, jaz kot pasja konzerva. A bistveno ni to, kako boš končal, končal bcš ♦
In ko stopamo mi, konzerve v življenje, vi z boljšimi žigi in M. s slabšimi, prosim vas, tolčite nas po gobcih iskreno, ko bomo lajali za vami.
Milan Šelj
Nič krat nič je vedno nič in nič plus nič — je še vedno nič
Ma cesti mrtva krastača, ljudje hitijo na delo, mlad par se poslavlja,
rodil se je otrok brez matere in očeta, pijanec se vrača iz nočnega pohoda, žena joče na robu postelje, po travnikih posipajo gnoj, smetarji nalagajo plesniv kruh, mlad fant popiva v kavarni -ROMANTIKA POMLADNEGA JUTRA.
Nosil je srce v rokah,
pa mu ga je lepega dne mačka pojedla.
Od takrat je hodil po betonskih travnikih
in ponujal tujcem kamen s svojih rek.
Ukradli so mu kamen in izklesali smrt,
Hodil je bos in v rokah ponujal srečo.
Oropali so ga in mu v roko dali sabljo,
v srce zasejali sovraštvo in srečo zdrobili v prah.
Pavlica Nataša
1978/79 - Št. 4
UHETMŠKI ODBOR:
Pavlica Nataša Šelj Milan Trampuž Mirjam Stibilj Tea Černigoj Ksenija Mihelj Milojka Marc Gašper
SODELAVCI:
Premrl Silvana Raspor Blanka Mihe 1 j Milojka Stibilj Tea 31o
cernigoj Ksenija villon (R.B.) Vodopiyec Alenka Selj Milan °artori Irma ^vlica Nataša Tl,ampuž Mirjam BaČic Domogoj ^c Gašper	,
Gorica s ^vana prof. SLAMIČ


četrta številka IZVIRA-
- poslovili naj bi se z lepimi in vzpodbudnimi besedami od četrtosolcev, ki odhajajo v "življenje".
- pregledali naj bi delo v Šolskem letu 1978/79 in dokazali, da smo že živeli, da živimr
RAZGOVOR S TOVARI3ICO MAJDO ŽELJAN
Obiskali smo tovarišico Majdo Željan, bivšo dijakinjo naš.; šole, in jo vprašali, kakšno je bilo delo mladih na šoli v času njenega šolanja, kakšno je bilo študentsko življenje in kaj meni o zaposlovanju diplomiran-cev iz naše občine doma, v svojem rojstnem kraju.
Kolikor poznam današnje delo ZSM, ni veliko razlik do takratne ZM, vsaj ne v osnovnih programskih načelih. Razlika je bila morda v tem, da smo bili prva generacija na gimnaziji, kar pomeni, da delo mladinske organizacije ni bilo še utečeno in da je bilo potrebno več napora za posamezne aktivnosti.
Prav tako kakor sedaj -prav vsi niso delali in biLi aktivni, vendar nas je delalo precej. Organizirali smo razne akcije, kot je zbiranje naročnikov za Nedeljski dnevnik, da smo s tem tudi lahko zaslužili
Študentsko življenje ima svoje posebne čare, ki so v samem načinu študentskega življenja. Stanovala sem v študfed-tskem naselju, torej v samem centru študentskega življenja. Čeprav so bile pri meni osebno ostale aktivnosti podrejene študiju, pa si v diskusiji z družbo, s kolegi oblikuješ svoje poglede na svet, na življenje in v tem vidim pozitivne strani rednega študija.
Vživitev v študentsko življenje samo pri mladih, odprtih ljudeh ne predstavlja običajno večjega problema, vendar menim, da moraš imeti pred seboj primaren cilj, osnovno usmeritev, da to vsi nori življenjski tokovi, ne zanesejo na stranske poti. Čeprav velja splošno mnenje, da je študij na višjih in visokih šolah bistveno drugačen od srednješolskega načina, menim, da je tudi pri študiju prvenstvenega pomena redno in sprotno delo.
Kaj menim o zaposlovanju v domači občini? Osebno menim, da pomeni vrnitev v domačo občino odgovorno obnašanje,še posebej do štipenditorja, čeprav pri tem lahko tudi nastopijo objektivni razlogi, ki to onemogočijo. Na drugi strani pa tudi struktura našega gospodarstva ne omogoča zaposlitve kakršnihkoli delavcev. Iz tega razloga je potrebno usmerjanje in pravilen izbor študija za potrebe naše občine, ker so ljudje največje gibalo razvoja neke sredine.
Veliko naših ljudi, ki se vpišejo na višje in visoke šole,
so ne vrne v občino, poleg tega pa je zanimiv tudi podatek, da se jih 15 z visoko izobrazbo dnevno vozi na delo v občino Nova Gorica.
Mnenje, da boš s tem, ko se vrneš n.pr. v občino Ajdovščina, odmaknjen od kulturnega dogajanja v večjem centru, najbrž nima realne osnove, ker razdalje do večjih središč danes ne predstavljajo nobenega večjega problema več.
Milojka in Blanka

Pavlica Nataša Černigoj Ksenija Mihelj Milojka Sartori Irraa Furlan Ingrid f-il Semič Ines |j?| Kodri č Karmen jUi Sovdat Mojca Cermelj Rosana Pavlica Tanja Kodelja Tanja Marc Gašper
M SODELAVCI:
|| Semič Ines |p FufLan Ingrid pi Božič Katja ^ Čermelj Rosana ¿•1 Hladnik David
Sartori Irma || Boštjančič DaŠa f|| Marc Gašper
Premrl Silvana |!Jj Batagelj Nives p|| Štrancar Karmen jjžf Vodopivec Alenka Černigoj Ksenija M Mihelj Milojka P Mi
lU Taši - Andrej
<-t
tfj MENTORICA "V '¿Ivana prof. SLAMI Č
— - ii
1979/8o - št. 1 I UREDNIŠKI ODBOR:
INFORMACIJA O HiFORMACIJI (obveščanju)
#,Na Bledu je bil tridnevni seminar mladih, ki ga je organiziral center za otfreščanje in propagando pri. republiški konferenci ZSMS.
Že prvi dan je bil izredno zanimiv. Predstavili so se nam novinarji posameznih javnih občil: Živa Pavlin in Anton Rupnik (ČGP Delo), Miha Mohor (revija Mentor), Jože Vari (urednik jeseniškega Železarja), Gojko Brvar (mladinska redakcija RTV Ljubljana), Mirjam Križman (Radio Študent), Vili Pšeničny (tednik Mladina) . in drugi dopisniki tednika Mladina. Posredovali so nam izkušnje „iz nji-hovega novinarskega dela.
■t •
Udeležrnci so se pritožili nad prevelikim vplivom mentorjev, kar jih moti in onemogoča uspešno de]o. Marsikje se še uporablja neke vrste cenzura.
Naslednji dan smo govorili, kako naj bi učence najbolje in-,formirali. Oblike informiranja so stenčasi, glasila, oglasne deske in oddaje šolskega radia, saj smo jim posvetili največ časa in pozornosti. Razdelili "smo se v tri skupine in vsaka je pod vodotvom mentorja pripravila gradivo za snemanje radijske oddaje "kot ga"je potrebno pripraviti na šolski radio. Dve oddaji smo posneli na magnetofon Š3 isti dan, tretja je šla "v živo". "Ta tema je žgečkljiva"... se je začela ena izmed oddaj. Spoprijeli smo se z vsemi težavami, ki nas spremljajo na šoiah: pojavi nesamoupravljanja, nezainteresiranost učencev in pedagogov za iz-venšolsko dejavnost in tudi veliko drugega, kar lahko marsikoga požgečka v nos, po podplatih ali pa še kje...
In po vsem tem sva se vprašali,kakšno naj bo glasilo Izvir. In kakšno naj bo glasilo? Izhajalo naj bi vsak mesec in ne le 4-krat letno - kot "Izvir", Z mesečnim izhajanjem pa bi se morali odpovedati "pinky" ovitku in se zadovoljiti le z "nepokvarjeno" in kvalitetno vsebino konzerve.
Informacije z raznih področji naj bi se stekale v novinarski krožek, ki bi se mirne duše oblikoval v literarnem krožku ali iz njega. Glasila naj he bi bila samo ldtararna, kar se mnogokrat dogaja (naše običajno ni), temveč bi ce morali vkljuSiti tudi drugi krožki - novinarski, likovni, fotografski,... Tako bi postala glasila zanimiva tudi za tiste, ki ne živijo sam« za "črke"
Ines in Ingrid
¿rak uhaOa skozi okna. Večerja
Na mizi prazni^ krožniki, * -
Vonj ženske me obdaja,
ugasneš luč in se po prstih skloniš v «bjem mojih r»k. - No S je ustvarjena za rojstvo ljubezni.
Voda je nabreknila v kozarcu in prestopila bregove. M*st*Yi so preplavljeni. Štravs«vi .valčki igrajo nad zapuščenim "bojiščem .padlih generalov,
:.": V.
^^^^^^HrEv* L« •
Ranjen bojevnik
shranjen nad poljem
žanje p«slednje0 klas je p»letja.
Ljubezen —
kakor odplake v mestni kanalizaciji sd ovele poljane v meni so rtdile otr»ka.
Bila je suša, ko s« odplake aasmrdele nad mest#m mir je otrpnil nad rtbom kotanje -Smrt «trtka!	f
RAZPRAVA 0 HINAVŠČINI
KAJ JE HINAVŠČINA? - Če gre učenec z nasmehom v šolo,
Kaj je iskrena hinavščina? Če gre učitelj z nasmehom v š»l*.
Alenka
POHOD V CrOJAČE
Spominski pohod. Spominjal nas je na zasedanje okrožnega N00 za srednjeprimorsko okrožja, kar je bil za naše kraje res pomemben dogodek. Mar smo se res zavedali tega in to tudi občutili ob spomeniku v Vrtovinu in pozneje v Gojačah? Smo se zavedali tega dogodka kot pomembnega za graditev naše nove domovine?
Je mar to srečanje res naredilo velik vtis na nas mlade? Moralo bi ga, saj smo lahko ob pripovedovanju nekdanjih borcev spoznali veličino NOB. Spoznali smo lahko izredno prizadevanje mladine med vojno in pri graditvi nove'5 povojne Jugoslavije.
In sam pohod? Nam je prinesel tisto bližje medsebojno spoznanje in sprostitev? Ali pa nam je. bil le. prisila in nam je samo pokvaril nedeljo?
Rosana
VAŽNO - letos smo organizatorji 8. DOSP
(dijašekega obmejnega srečanja Primorske)
Jasno, zmagati moramo
Ce.... bomo trenirali slikali pisali
vadili... če ....
SODELAVCI: Andlo^ic Lučana Černigoj Ksenija Mehelj Milojka Nabergoj David Praček Aleš Premrl Si Ivana Minkuž Andrej Skvarč Damjan Strancar Karmen
MSifTORlCA:
Ivana P^f. SLAMIČ
Pavlica Nataša Černigoj Ksenija ■ Mihelj Milojka Sartori Irma Farlan Ingrid Semič Ines Kodri č Karmen Sovdat Moj na Čermelj Rosana Pavlica Tanja Kodelja Tanja Marc Gašper
ZAKAJ?
Nekaj misli o samomoru.*
V Sloveniji se veak mesec za to dejanje odloči 5o ljudi -okrog 600 vsako leto, (Za to temo sem se odločila, ko sem prebrala sestavek v Mladini v rubriki "naši problemi - naše : rešitve" z naslovom? Zazidal- bom oči med slepa okna5'.
Ne razumem jo, ker mi po glavi nikoli niso rojile takšne in podobne pregrešne misli.	|
Nekega dne se je odločil^« Hodila je«S vsakim korakom je bila bliže in dlje, utrujena in spre T-cena, Dihala je0 Vs .rokovala vase duh po vijolicah, po pomladi, življenju - nečem lepem, neoprijemljivem, tako skrivnostnim in tako mikavnim, da je pozabila zakaj pravzaprav hodi«
Priti mora na vrh-j Za ; vsako ceno mora priti na vrh,, premagati strah pred vrtoglavico pogledati v dolino, zamižati, narediti korak naprej» Karediti mora korak v praznino«
'»Nerada živim", mi je govorila« "Ne vem zakaj, toda res je. Saj ni, da bi hotela odkriti Ameriko, vem da je zemlja okrogla, vendar mora življenje ime-ci nek smisel - jaz pa ga ne najdem« 4 Jutri ali pojutrišnjem bom devetinštirideseta ali šeststota, ki bo prostovoljno sla v smrt"» Vprašala som jo sukaj* Ni mi znala povedati» 'Vprašaj Pani, Miro? Sineta - kdo ti bo vedel povedati?" "Nek širši "sklop vzrokov že mora biti", bi mogoče rekla Mira. Spomnila se je mladoz cniŠki-h zgrožaiij nad odhajanjem v onostranstvo, negodovanje teroialk nad jemanjem življenja. Pred očmi je imela ponesrečeno samomore prijateljev? ki življenja niso ubežali; Tineta ki ni vedel zakaj pravzaprav hoče narediti vsema konec«, Vsega j s, imel dovolj « Urejeno stanovanja, povprečen učenec v šoli - doma tujec« Erez lastne življenjske hrbtenice. Je bilo laže prerezati žile kot živeti?
Vsak dan je vrtalo po njej« Po vsem telesu, od možgan do prstov na rekah.
"Mnoge misli s o neujemljive r.eizrekljive v svet naših misli in •! pojmov«*., saj č utira,, nama čutim, da je lepo in vredno živeti.«• je rekla Tina, a vseeno spustila plin,
Zasopla je sedela na vrhu in gledala okrog sebe življenje« Ni mislila na preteklost, na svoja čustva, dejanja, misli, želje, | hotenja, iluzije, upanja* Vse je pustila v podstrešni sobici raztrganem in razcapanem medvedk'"' iz otroštva« Nič več ni vrtalo po njej, nič več je ni bolelo? na nič več ni j mislila - ni več živela, V njej je umrlo vse lepo, vredno« Spoffl"

nila se je ljudi, ki so jo in ki jih je imela rada, pomislila, da bodo zaradi nje žalostni, da je krivična do njih,, do sebe, do raztrganega medvedka.
Ima pravico misliti nekaj kar je lepo, kar vsi spoštujejo, zaradi česar je vse drugo? Ima pravico razpolagati s svojim življenjem kot z denarjem?
g0 imeli pravico, da so ji vzeli upanje? Da so jo počasi ubijali?
Zakaj ji niso pomagali prej?
^akaj bodo, ko jo bodo našli zganjali cirkus, plesali kot mačka okrog vrele kaše, pisali po časopisih o mladih, ki si jemljejo življenja.
Kdo jim daje to pravico? . . Komu pomagajo številke?
,,, narediti korak naprej v praznino, pustiti za sabo vse, narediti konec.
Ko stopiš - bo vsega konec. Res hočeš konec?
Tiho in -
neopazno mi je med prsti spolzela sreča kot pest drobnega puščavskega peska razblinile so se sanje med poljane niča
Milojka
POVEZOVANJE Z MLADIMI IZ ZDEUŽBNEGA DELA
V	četrtek 6.12. sva z Marjanom Lebanom odšla v Batu je v tam-r kajšnjo delovno organizacijo, da bi se dogovorili o sodelovanju' meč 00 ZSMS i§ TZ^ In "iialov Z' DO iz Batuj pa je gim* nazija sodelovala že pi^eJ,' predvwem |aa kulturnem področju,
Sprejel nas jo tovaris Evgtfn	¿omenili smo se, da naj
M se «asa- lEUltamo sodelovanje še poglobilo» Sodelovali naj M s proslavami, in sicer ob 29v novembru in 1» maju, vali pa naj ne bi le v kulturnem področju, pač pa tudi na Sjfrt» nem, še posebe j zato, ker; bodo letos Bati^je gostiteljice "kovaških iger", tako da I>odo tudi takrat, potrebovali naš« ,po,oč. Pomagali haj bi jim kot zapisnikar ji in sodniki, imeli pa.'naj. bi tudi kratek kulturni program.	■ .. :	'
T <r " ■ '	* j- 1
"povabili so nas na izlet na karavlo na Sabotinu, pa-/&{*ai na izlet na Pohorje t - .:•	--^a • ■	""¿jk-' Njihova želja "je bila, da, bi .^č&gj.h*: k» bi ime^i* proste sedeže
V	avtobusu, o^šli » nami v opero ali gledališče
Želeli so si tudi, da bi nekaj- Članov njihove mladinske orga» nizaeije prišlo tudi na naš gimnazijski ples?
2a»4K»vili smo si preooj abeežen program in prepričani smo, da ga bomo uresničili.
David Nabergoj	»,
0DB0R: Mvlioa Nataša f
Zeli
tori Irma £ian Ingrid j I
ScmiS Ines KodriS Karmen sovdat Mojca čermelD *°sana Pavlica Tanja Kodclja Tanja Marc Jasper
SODELAVCI:
Marc Gašper Nadja Zlata Mira
Stefanovič Violeta
Černigoj Ks eni j a Ko bal Damjan Blanka
Premrl Silvana Čermelj Rosana Sartori Irma Furlan Ingrid	I
Minkuž Andrej
raTOR:
Ivana prof. SLAMIČ
TISK:
Hišnik Jelo
NAŠI NASTOPI , NAŠE SODELOVANJE
Kaj je SKOJ? - SKOJ je enotna revolucionarna......."
Ponavljamo neštetokrat ponovljeno vprašanje. Eden drugega bodrimo rekoč:"Saj znaš, bo kar bo", in sedimo okoli mize.
Uspešno sodelovanje z vojaki nas je pripeljalo do republiš-kega tekmovanja na temo TITO - PARTIJA - REVOLUCIJA. Lahko j bi rekla, da je bila pot do samega tekmovanja v Mariboru precej strma, a s skupno moČj«> smo jo premagali. Številna tekmovanja so nas združila in čeprav je znašala razlika me,d vojaki in nami tudi šest do sedem let, smo spoznali, da. smo si precej podobni. Vojski so bili nekoč študenti, in razumeli so nas, če smo govorili o šolskih težavah, če smo kritizirali učitelje in naše sošolce. Pogosto so tudi sami pristavili kako besedo in nam razlagali, kako so oni agnali^ svoje profesorje. Večkrat so jim misli zašle v njihove rodne kraje . in začeli- so pripovedovati, kako živijo zunaj zelene uniforme«
Spominjamse, kako smo pričakovali tekmovanje, katerega uvrstitev nas je pripeljala v Maribor. Na videz mirni smo počasi srkali še /vročo kavo in si pravili take in drugačne vice. Delali smo se važne, na zunaj smo izgledali sproščeni, medtem, ko so drugi še zadnjikrat ponavljali prenaučeno gradivo, Nismo pričakovali prvega mesta, a ko smo bili na odru je. vendar za-tlela iskrica upanja, ki se je razplamtela v plamen in - zmaga. Drug drugemu smo- čestitali in s stiskom mrzlih in potnih rok smo vsi vedeli, da se je le za trenutek polegla naša tekmovalca vročica.
eseli smo bili zmage, še bolj veseli kot mi učenci pa so bili seveda vojaki, ki jim je zmaga omogočila, da vidijo in sre-
tei° kim^0* kar	V živlienJu najdražje. S toplim prija-
stiskom roK in s smehljajem na ustih smj se poslovili do naslednjega srečanja. -Sedaj smo tu. Zupet je z nami tisti neprijetni tekmovalni občutek» ^e smo končali našo "kontrolno vajo", časa pa imamo na pretek. Ker ne vemo kaj početi, gledamo okrog sebe in opazujemo druge skupine, kako se potijo. Spet se šalimo in igramo z vžigalicami, ki so se znašle na naši mizi. Vsak zase premišlja i'n ugotavlja, da smo prišli do razpotja. Konec je naših tekmovanj, ki so nas stala toliko truda, a splačalo se je. Dobili smo nove prijatelje in spoznali njihove navade, naši šolski odnosi pa so porasli v prijateljske. Ko se srečam s sptekmovalcem na ulici ali šolskih hodnikih me vedno vpraša:"Kako si kaj SKOJEVKA"?" jaz pa mu odgovorim: "Kar gre, in kako je s tabo SKOJEVEC?" Dobra so taka tekmovanja, ko ne spoznaš samo svojih, temveč tudi tuje odnose do sošolcev in vojakov, od katerih smo se počili tudi po narodnosti.	-
Nadja
V RITMU
Človek najlaže nekaj pove, če ga kdo kaj vpraša. Toda vpra-? sati te mora o tistem, o čemer bi želel govoriti. Zato sem si napovedala intervju za popoldne, Drez snemanja, brez škrocanja, ker tehnika tiskanja IZVIRA ne more objavljati fotografij.
0 čemu bi rada pisala? 0 sebi, o MG, o akcijah, o plesih..,. Kakšni se ti zdijo gimnazijski plesi?	;
Ni slabo, lahko bi pa bilo boljše. To so naši plesi, prirejamo, jih sami, sami poskrbimo za dvorano, za glasbo. Glasba bi mor > rala biti bolj komercialna, bolj plesna, ko vrtijo plošie, 5. Bethovnova simfonija, čeprav v moderni priredbi najbrž ni primerna.
Se ti zdi boljše, da igrajo štirje fantje, ki za silo skupaj ; tolčejo?	o	•1,1	S
Verjetno, so vsi zadovoljni z njimi. Zadnjič so med pavzami ,vr-| teli plošče, pa ni nihče plesal. Boljše je plesati na slabo ' glasbo, kot pa sedeti in poslušati dobro glasbo v primernih pogojih. Ple3 nikakor ne sme postati koncert. Sc plesi organizirani dovolj pogosto?	V
tičenci, ki radi plešejo, se prav gotovo pritožujejo, da je plesov premalo, ker drugam ne smemo, V hotelu se nam pa tudi slabo piš§,. Plesi naj bi bili organizirani približno vsaj en*-krat na mesec,
Kako bii se dalo to realizirati?
arediti bi se.dalo veliko. Imamo MO, komisijo za plese pri MO, imamo delegate f hodijo ali pa ne hodi j & na sestanke, delej-gate, ki poročajo ali ne, smo učenci ki delegatov ne poslušamo
.	--v
Veliko je to, da vse to imamo, da nam ni treba kričati in nar* hrupen način uveljavljati naših pravic in želja, vendar jejpre« malo, Va,e naše pravice bi morali izkoristiti. Smo kot otrok? k ima pre$ sabo kup igrač, vse so njegove, lepe, nove, ne ve pa, kako bifl-ije z njimi igral.
HALLO	' • oBIfl! HalJ • :
Toka.	rektor za ponarejene Meje. Ido tam?
Iz t o	ieraogočni l
Iz/	> "Gog^-cni Hlapčevič?
I"-	^j roniž:li.
f	■ i. n j>9 govoril o vas.
T -	Zelo se ujemava z VisokoletečiM.
> ''-oceir reči Visokokvali ficiranim, hj. ro napredujete| Ponižni«'
^^l;'Z-ni ? i«CK VisOk',.'kv-lIl -
ja, lahko ni se
• •'•j je življenje? riv-F.ls > dohro • eče? i
»


- g * {'• • •
Ste kupili,najnovejši tip indijskih spodnjih hlač? S	,
mE*«* v-tt ~
mSmmmmmmi \
Zukratnc, kaj?
Da, zelo se..mi prilegajo.
Rad verjamem.
No, pa drugič. Da, gospod.
V tvojih mislih
. i	'■■■ '	4 ' ■ .	• - j	•• • '	-	^	.......
si je pajek spletel>mrežo, veliko kovinsko mrežo..

in ko jih Ujame jih; ovi, s kovinskimi nitkami." Počasi jim izsrka njihovo življenje Travne sanje se kopičijo : : na kovinski mreži,	r M
črni pajek pa preži na novo žrtev.
1979/8o - št.
SODELAVCI:
Marc Gašper Černigoj Ksenija Mihelj Milojka Čermelj Rpsana Bratina Darja Sartori- Irma Kugonič Suzana Kostanjevic Gregor Pavlica Tanja Terbižan Sonja Koruza Jasna Kodelja Tanja Velikonja Almira Torkar Janja
UREDNIŠKI ODBOR:
MENTORICA: Ivana prof. Slamič
Mihelj Milojka Černigoj Ksenija Pavlica Nataša Sartori Irma Furlan Ingrid Semič Ines Ko drič Karmen Sovdat Mojca Čermelj Rosana Pavlica Tanja Kodelja Tanja Marc Gašper
TISK:
šnik Jelo
: Černigoj Iva
GOVORI M3NTCRICA, GOVORI MENTORICA, GOVORI MENTORICA, GO
... zolo težko. Mentorji so na. svetu zato, da ljudi vodi» jo v napačne vode lastnega okusa ali neokusa.
. """» . zelo težko. Mentorji so zato na svetu, da bogu in ljudem čas kradejo, to se pravi učencem in učencem.
Zavirajo razvoj in polet domišljije.
Uveljavljajo svojo mentorsko osebnost in skrbijo zato, da J je jih opazi.
'In podobno. ■'	,
Najbrž je del gornjih stavkov resničen. A drugi del je žalost: Kako pripraviti mladega človeka do aktivnosti. Kako popraviti - jezikovno - stilno - njegov tekst, da pisec ne bo prizadet. Kako vsebinsko popraviti, da pisec ne bo žalosten. :	• ..i vi
Kako pohvaliti, da se pisec ne bo prevzel. Kako delati, da ostaneš živ ti in drugi. In vse to je treba delati!
Kako biti
prijatelj in obenem rešitelj. K&ko poskrbeti, j da so sestanki vedno ob dogovorjeni uri.
Lahko? Težko? Presodite sami!

VTISI S PREDSTAVITVE STAVB" NCV3GA ŠOLSKEGA CENTRA
Učilnica zemljepisa. Strokovnjaki: arhitekti-, kiparji. Uporabniki: učitelji.
pred nami maketa novega šolskega centra.
Kipar Marko Pogačnik povdarja: Nova zgradba bo na koncu Aleje 1.slov.vlada (ta teče mimo naše šole) in se bo vključevala v sklop šolskih poslopij, ki bodo tako vključevala podobo mesta. Stala bo ob telovadnici. Tako bo še bolj poudarjena celovitost človeka, povezanost telesne in duhovne vzgoje.
Naš mlad Človek se vzgaja za samoupravijalca . Predvsem bo moral gojiti čut za kolektiv, za skupnost. Zato bodo skupni prostori (večnamenski prostori, jedilnica, atrijski prostor za prireditve). Križno povezovali prostore, v katerih 3e bodo izobraževali mladi ljudje, pridobivali znanje.
Skupne prostore bo pokrivala valovita oranžna pločevina. Drugi prostori bodo sivkasti, šolski. Po pročelju bo tekel Meandcr, vzorec, ki je antični simbol vzgoje in izobraževanja.
Mladi se bodo v novem šolskem centru prav gotovo zelo dobro počutili. Tudi za to, ker bodo na šoli imeli skupni prostor, v katerem bodo proslave, plesi, prireditve.
Akademski kipar Marko Pogačnik in njegova družina so že veliko let povezani z našo šolo in našim glasilom. Ste se kdaj, ko ste prihajali v šolo, zazrli v stebre človeških obrisov pred vhodom? Ste sedeli v atriju in gledali steber na sredini? Naše šolsko dvorišče sije zamislil prav Marko Pogačnik. Tudi na zadnji steni večnamenskega prostora je eno od njegovih del. Vzorci, izdolbeni v barvo, predstavljajo štiri letne čase. Ta motiv krasi tudi naslovnico našega glasila.
In kako je Markova družina še povezana z našo šolo? Obiskovali stajo dve njegovi hčerki, ki sta tudi sodelovali pri Izviru.
Sedaj Marko Pogačnik prebiva v Šempasu (oz. malo ven, v hiši sredi polj). Piše o naravi v prostoru in veliko potuje. Uspelo mi gaje »uloviti« doma, ko sije sredi decembra prav prijazno odtrgal nekaj uric zame. Povedal mi je mnogo zanimivega, potem pa še privolil, da bo napisal krajši sestavek za naše glasilo. Komur bo všeč, naj gre v knjižnico in vzame katero od njegovih knjig - vredne so, da si vzamete čas zanje.
Taja Boscarol
ZEMLJA SE SPREMINJA
Navajeni smo, da nas zemlja nosi sama od sebe. Navajeni smo, daje pokrajina okrog nas vedno enaka. Sicer jo letni časi zibljejo sem ter tja, ampak v osnovi nam ni treba niti več pogledati okrog sebe, saj že vnaprej vemo, kakšna narava je.
Vedite, da se je Zemlja odločila upreti takemu posplošenju. Opažam, da je začela potihoma spreminjati osnove, na katerih temelji življenje. Še pritajeno, ampak odločno seje začela upirati človeški civilizaciji, ki vidi Zemljo samo kot orodje svojih pogosto sebičnih namenov. Ko tako govorim o Zemlji in jo nagovarjam z veliko začetnico, seveda ne mislim na geološko Zemljo. V mislih imam zavest Zemlje oziroma njeno inteligenco, energijsko polje zavedanja, ki preplavlja planet in naseljuje vsak drobec njegovega življenjskega izraza. Po moji izkušnji namreč nima svoje zavesti zgolj kamen, rastlina, žival ali človek, tudi planet kot celota misli na svoj način. Ta način ni razumski, kot je človekov, temveč je bolj podoben valovanju in vrenju naših čustev. Zato ima sodobna civilizacija, ki se pri komunikaciji skoraj povsem naslanja na sposobnost razumskega mišljenja, tolikšne težave pri pogovoru z Zemljo in naravo. Sam se poklicno ukvarjam z razvijanjem pogovora med človekom na eni in svetovi narave, Zemlje in kozmične inteligence na drugi strani. Jezik, ki ga uporabljamo v komunikaciji med različnimi svetovi, seveda ni razumski, temveč slikovni jezik. Temelji na emocionalni dojemljivosti vseh živih bitij in sposobnosti telepatskega komuniciranja. Nujno bi bilo, da bi se takšnega jezika učili podobno, kot se učimo računalniškega. Pouk vsekakor ne bi bil dolgočasen.
Marko Pogačnik
V Šempasu, 8. februarja 2000
j .7 f ! V
J JLOTA I» 810
Let« 1941 - napad na Jugoslavije. Vb« napredne «11« ee
pod vodstva» KP organiziraj« za boj proti okupatorju» OP slovanskega naroda zapeve kulturni molk. Pisatelji na objavljaj# v okupatorjevih glasilih» V ilegali pa 00 nastajali črk«plsi, bil« jih j« vs« v«čfl in vse večja je bila ajlh«va valjava za ljudi„ ki jim js bila odvzeta svobod«, mlali* gcvPoslej s« načeli pisati tudi ljudje* ki prej mog»č® sp «h «sle« prijeli per«» vendar a« čutilig da j® njihov* ¿klinast prispevati k revoluciji del sebe => sv« Je ampredn« :.4ej©«. Zg«d«vifia nas da e« partizani isreda« apaš taval". in cenili starejde slovenske pesnike in pisatelj«y ki se že njimi dvigali kulturne in nmredn« savest» ■ Isdajali « pesni Gregorčiča^ Prešerna in drugih ustvarjl-e»Vo Peti«	a« spomin na Josipa Jurčiča0 Ha njegove- r«jstn«
hiš« a« ltta 1944 vzidali spominske plašča« Izdali e« PreŠer® nIjicog v partizanskih vrstah a® je redila ndsal« da duši lirešernev® smrti prasnuje k«t slovenski kulturni pmznlko 1 krajihe kamor se prišli* e« prirejali mitinge* Oblikovali s&; je partizanska peesija9 iiraz beja s.n - up#m o s 'i» a o Partizana: a peaem je odmevala po gozdovih in bila je iz dneva v da» glaf fiojSa, iz dneva v da¿ svfbednejfia» Na osvobojenem •sagiju je deloval« tudi partizanske gledališč*. Ljudje s« lahko prisluhnili glasu radia OFo Saj pa danes? Smo sposobni zašlveti * • spremen j enih9, slabših, razmerah? 9 V 0 J
Prav zato ?e usposabljamo m obramb« nate demevčne* naših kul® t umih priiebitrv in veegap: kar je-' našer kar.' a« ustvarili in
kar'üatvasláje naši ljudjeV;'■"•
Kaj bi. naprej rešili, iz, šolsk« .knjižni;
Poezij«"-Ie	dramatik« za kulturne prireditven izbrana-dela;' Slovenskih pesnikov in pisa tel jev-edraz' slavonskega diaha|:'"dela¿? M «plewje siašega n&r#Aa ' skazi zgodovino9 in pa eel«tn#
palies»' ki	-ima' «znak« '	. ''-rv. -- ■ :"
s«	pemembne sa msvaj naše - družb« t izbrana dela'tov®
fita* $tu£ J« klasikov aarkái§Kísae "ílaram" in' gngelsa* dela- KdVard Eps^€sX ja¿-" i . vs« knjige*perneaba® za družba»«izéortóavanjé«
fakt bes» ' afaks vredna aadalje\-.*«Il izročil«, naše, rev«lueij®s

8 BO, tóx Iljfk»x -	«^f pr*bl«a«Vc
*•, a. Jcurtr^i, t ju&wîni s*pl«trr p» to aktivirali V3tó kurir isá sv«j# 31fr»,
. .. ;■ . o
uredniški odbor
Nisem videla tvojega pogleda, ki se je izgubil v daljavi za mano - ker si bil moj ideal«,	«liu^irn,:-■"'..•.r-.;..-- .M
Iz svojega telesa sem mu dajala življenje m~kerC ga sam ni ,-.':;. i imel* Bil je le vizija mojih sanj« Kapljica dežja, ki se je sušila na mojih vročih izsušenih ustnicah« le ;y>;	J
Odšel je in se razblinil v vročem soncu» Ostal, je- v te.žki sopari pomladnega dne« Ostal je globoko -v meni b Skrit in zatrt.
In se vrnil. Kot drobna, zbadajoča igla v mojem srcu. Igla, ki mi je prebadala srce in možgane in vsako celico mojega tel6§&# Sovražila sem ga. Ker sem hotela živeti brez njegae &er je to lepše,- enostavnejše»	..
In spet tiho varovanje zavesti, ki je butalo ob stene mojih možganov. On. On, ki je živel v meni» Čeprav sem ga že zdavnaj umorila. Skril se je v osamljeni oslici mojega življenja. i Prikrita zavest mojih misli in neuresničitev mojih-sanj sta mu dali življenje. In sadaj živi v vsaki celici mojega telesa» In spet se moj pogled razblinja med drobnimi kapiicami dežja.,,
. • - . * ' * " " & T * V • ■■« ..:. • • ,
metulj
Odšla bom
in pustila za seboj vse tvoje laži» Z ustnic si bom sprala tvoj okus in obraz zakrila pred tvojim pogledom»-Zapredla se bom v bubo in postala
svobodno leteči metulj.
IGRA
V	škatli je škaf lica« * J
V	škatlici .je manjša škatlica.
V	manj ši t škatlici,' -	? ■ je-še manjša škatlica. j V-manjši Bk^lici'., ,./../ Tj .je še bolj majhna škatlica.
V»»•»,». .se, se, se»«»« • ■ . V veliki#škatli* ■.,...„;. '..^'-t® je veliko škateij; in škatli«J.. j
je' tudi. najmanjša, -	' ' ; "
ki. jo vidiš' le pod najbolj šim, 4 mikroskopom in le zanjo ni ključa«
B H D D 1 - N šft /B R S J ;
Krog se je sklenil» . ■ ? -Ostalo je še:le vprašanje časa» tfiČ ni več nejasnega, vse je tako* či^t.o in tako svetlo^ kot, kristalni kamenček.


' '-A /V
Hp^ črte so ae povesile • in naznanile začetek konca ^
K:.. ,	.... t"'	" ■■
* * < , «....v ... ^	--fč .-v'. «'■•<••*<
K
4ifi
RrJiJNI' SMO ZA ■ ŽIVLJENJE .
Rojeni smo za življenje, ne za smrt, ne za žalost»
' • "i:-. , .
Hočemo ustvarjati, pokazati,
da tudi mi nekaj znamo»
H
Rojeni smo za ljubezen^,
ne za spomine. ? Hočemo se veseliti in ustvarjati nekaj,
ji ■ js
kar ni znal še nihče pred nami•
■" , ... • , •> .; • ■■ -- ? .
Prišli so lepega popoldneva» Da prišli so vsi, čisto vsi njegovi * strahovi. Postavili So se v vrsto» Lahko jih je preštevala. Štela jih je od zadaj naprej1, :od predaj nazaj, začela je tudi na sredi m in štela! njihove polovice. Ni. šlo. Vedno jih je bilo enako. Prevečf Zunaj pa tak dan. Mren'in tih. Ona pa sama v sobi, s knjigami, zvezki in s Talesomdri Finsteinom in Kolumbom, Trubarjem... Ne, ne ve s ¿¿mVsem še. Sovraži to druščino in njihove formule m dela. Ogabni so. Ampak včasih se pa le da pogovarjati z njimi. Celo zafrkavati- Pa vendar. Zakaj so se njihove duše dvignile iz grobov*? Vidi jih pred sabo in ve, da jih nikoli ne bo doumela, pa če se še toliko uči. Stari šo že,mrtvi.. Zakaj le ne more3o biti tako mrtvi, kot osthll mrliški družabniki na pokopališču. Sa3 so
-t^udi njih; zasuli grobarji. Mogoče so pa .nesrečni? Zakaj" so ] šinpsteffl izbrali ravno njo in prišli vsi, čisto vsi* In zunaj je tak lep dan. Ona pa sama v sobi« Svetla je, čista, hladna, prisrčna,.brezskrbna« Soba pač. Pa vendar se ji zdi turobna i*
«.Jre.z. Jezika«. .Bolna šumov» Da, oni- so Vedno- pri so t^ Sliši jih, kako dihajo. Zbudili jo bodo. Nee! Spet jo je strah ' in je sama s svojimi strahovi. Oni pa kar dihajo, ne ozirajo se nanjo. Nepomembna je« Da! V trenutku spozna, da je nepomembna; hoče jim postati enaka«. Slavna ali vsaji znana» Zaveda efe^ iia je ■■ želja nemogoča. Potem bi tudi njena dela strašila druge,. Ostala bo nič. lahko hodi sredi ulice po rokah ali le s prsti, ene r^ke pa še vedno ne bo nič.	:. 'J3
LITERARNI KROŽEK	,
Člani oziroma članice literarnega krežka smo se sestajali le ob petkih po 6. šolski uri. Vsako leto se nas nazačetku zbere veliko več, kot nas potem pri krožku.redno-sodeluje. Lansko šolsko leto je bil literarni krožek precej bolj aktiven kot letos* Prejšnja leta je bila na gimnaziji skupina, ki je veliko in dobro ustvarjala. Nekateri iz te skupine so'-odšli s šole, nekateri so prenehali pisati, mlajše generacije pa še niso začele. Letos smo se v prvem polletju sestajali redno, v drugem pa bolj občasno. Pogovarjali smo se o tem kako lahko nastaja poezija, urejali knjige v šolski knjižnici, s prispevki smo sodelovali na 8. DOSP-u v .Ajdovščini in pripravili pogovor za mlade ustvarjalce, ki so poslali svoje prispevke za DOSP»
JEZIKOVNI KROŽEK ^	, - :
imamo letos šele prvo leto in se v delo šele uvajamo* Deluje redno vsako sredo,- in to 8. uro. To nas tudi zelo moti. Kljub tej uri je bila udeležba redna in zadovoljiva* Sodelovalo je le učencev.' Eri strojem delu smo:
pregledovali in spoznavali stilistiko
-	pregledovali gradivo o slovenskem jeziku iz lanskih Mladin
-	pregledovali gradiva s Portoroškega posvetovanja Slovenščina v javnosti •; V.... ' .
-	pregledali seziuai vseh slovnic
-	pregledali nastanek in uporabo slovarja
-	glavni predmet delovanja je bila naloga za gibanje "Znanost mladini". V začetku sme za nalogo zbirali gradivo po podjetji*1'
pregledovali javne napise v mestu, na šolah in jezik v turizmu« Delali smo tudi anketo o jeziku obvestil med delavci in učenci ter šolarji po šolah»

Tev.ariá Ti to k ' pž.fldfiedaik -3Ffi»i „	XXJ^
koaa&daat oboro; «»Ah s.U,	¿úgazltvkfó« vr ;
tiari rMkt revoltt^tvtór,' ve;4k©vo£«|£,' ' drsnik'-'ia -v .:• Sas ialEVéá se i 'borU ^a žia^iine
vwgo	r&smát i sá zmago :aaá'»«a -Jugoslovanske*" -
gft--norial! asma, ki ' terne!, 1 as. bratstvu« eao'ti^s.ti,	. ' *
'Ai -ln. .na. d«l'ú.?"'?ía teh tí ael jih ,'pa- morado'. «lbn«.tj ysí ©4-
n<j&i;iass! X.?ndstvi tega t jraisa-i.' ''Sfreboda.f, enattoat-'t&^aéoiae** 3&vanjj& r vi Janji* ¿ru^.lii dažel so -teaalji a'4«*gove.pclítoU k©/JSUvrSSeno*? ti.6' lijegov* politike in x:a§«* fow©*: ima pri*«.:' tico in; ¿olžnaat -pÓMga'4 v šivljen^e; ixx .-ga abHkB^ti t:akos <ÍR bo ve* j.ravi ínc.o	-	...
■"."•.'	-	-v
I» mora biti aa ve©. ¿ravi&i© ai	po .kateri*«:.. h%
' gradili iñ oblikovali sí^mlisaau. Odkupa je. Slovekaro delcu Toda rjoti .ja tolikef kolikor 4a narodom ave ta» Web*«» , a*».. fif aoj?©. vaditi p • áobf-a* izhojená	"mte bi*¿ aáSa
potó- tfpeittmftl. jé;trsta takreta© rasanérá. dežel«-., ¿íftá* mejniki Titove poti 'vafct' pt^mMii
~ lieto ■ 193.7»" ko |e $o«tal vodja KPJC ko se zavedal;* da le ©aotai la: aoSai koaanl*tl laisko. eto4ijo aa Selo. Partí je-,
-	Letev 4941» ko J« zavedal, da K?J lahko vodi 'Ij&detvo
boju proti isda4ai15e.il in okupatorju.	x ' x
/ •
-	ieto 1348, Ico ;ae 4« zavedal, da 4e.tr«toa stopi«! po la»Sai v poti* na pa kot sopotaik Stalina*
te to/1950», ko saSn^rao uvajati 'samoupravljanje«,
■ i^etc i<j?41 :lat©"aove «star©».	" ' :■'{:
In ta pot se 3« poklala »a pravo poto 2*. aaSo poto-Osnova ao^epotlpa so bratstvo, enotacat >ia svoboda».' Osnova naše poti 4© odgovorno opravljanje vseh dolžnosti la de-Xau Osnova naše poti jo svotodni, nikomur podrejeni in globokd zavedal
ki a«'dela zato ker mora, ampak zato$ ker
íi.ó.5©» ' -'"^h--' ■ '■ V •'•■'■/■'•' V'--.;	.: : :	•■
Ta pot/je za&r^aaae íu pot je trasir^na. za	líaáa
dolžnost. ¡jo 'ja dograjevat»? oblikevaid k osebnim delom*, .* Nas», dollaost-je stopati po aje j la urošaiŠevati Titov© idej© ° Tž.to.. živi e cJÉérv'í©' 'živa., njegova idejah ker 4© boíeaso in moiwno
POSKRILO SS RA* J» OKKaSflTI NSOmSNOST' Bi 3V<Bi?D0? M XA* > Slf'IMAMO SAHVAIJTI PfiftV HiZI EROSKOSSIo OSTAM $»0 -KRKPKA IB . »SNDm SOCIALISTIČNA I*E'ŽAYAg> KA23R0 S?03f5JS SVET? K^IKO CENIJO PRIJATELJXp «POSTIVA PA JO TUDI SOVHA ŠjSTDU
TI 20
. fsako leto j« bil aAsaa maj naJIepSi * lata»	J' aan^an
in	Sin, ml&dla. it® ««dorasli». Ja	daa» ki «a
ga-vsi v«solim«>>8 Dan asladoati*
Lato® j t »iv in potit». prinaael aa» balaSino v	si„ i*-
gubo velikega.-Slovaka^ <*8*ta vae&
Kiaam ga mogla -«pesaati-. kot .revolucionarja» i&dft *aa ga kot valikaga toaist», kot Slovaka» ki ga. apvftto-▼*li narodi galega av«t«o' Kako araftan j« nami M 51 tet» - .pc poganan» v*trajanp 'Slovaffki - kA j* do- kaaoa iavrfcrfiftl avaj* . poalanatvei bratstva, gibati«, enakopravnosti» vaefe fia^odoT iia kako bogati» polni sme '»i, ki sme -Mvali v njegovi -.i» naši <lobic ':./'.•,',
KJogova pot mora biti X« sad«tak vseh naaE njigovo sivlja&i* .trden korale % rarroj« celega «vata*-
Mogoče ne,bi razama! na&lft salss» dragi ii^a® 2*1*1 oi pogum««? • mladine» ker ai Ml ti *m pogumen«
MOgooa boš pa le raMrnalf da bodo naS« w<t:.%v aatvaa^l® /tratim okvir okrog t» o je slike® To aim aolae atimtoa prea •bodo^at.Jo to ao aolaa areS«^ «te .emo šivali-« ko &.i ■§« žival Tik*» -Sra&fli.
Kdorkoli govori w Jugoslaviji,«* ^valaolji«, mor» omeniti
I9ve ime;o Eaedal mu je »a
■ ■•v -v.:
Tite » ime» ki nas draži o «to i««* ki nas bogati. Uit*?
<<•	. .: ¿s- •
«6» 12 . T.
IMAMO ODLIČNO-: MLADINO , ZATO JI JE TREBA POSVETITI VSO POZORNOST— TAKOJ MORAM REČI, DA SEM ZELO SREČEN, KER JE NAŠA MLAs, DINA. TUDI TAKRAT, KAKOR ZMEROM DOSLEJ.IZPOLNILA OBLJUBO IN STORILA TISTO, KAR JI JE 3IL0 NALOŽENO.
ŽELEL BI, DA BI BIL 2$. MAJ VSELEJ PARAD NAŠE MLADOSTI, RAB. BI, DA BI BIL TO DAN SPORTAf NAŠE JUGOSLOVANSKE' MLADINE, DAN, KC BI POKAZALA SVOJO FIZIČNO IN DUHOVNO MOČ.
MOJA ŽELJA JE, TO PA JE TUDI ŽELJA VSEH NAS, DA BO NA. ŠA MLA*,. DA GENERACIJA ŠE NADALJE /DOSLEDEN NOSILEC REVOLUCIONARNE TRA-DICIJE IN NAPREDNIH TEŽENJ NAŽIH NARODOV» HKRATI PA TUDI PO* BUDNIK VEDNO NOVIH IN NOVIH, NAPREDNIH TEŽENJ NŠIH MžODOV-
TITO
. '' •• '.■	. . •■■;;■ • .¿A ■,
Živel boš9 vedno boš Živel v mojem srcu, kajti vedno se bom zavedal, da se za vse kar danes imam » in to je ogromno lahvo zahvalim le tebi, tebi največjemu sinu jugoslovanksega naroda.	'
Hvala ti, dragi tov. Josip BROZ
HVALA IN SLAVA TI.
1980/81 - št
UREDNIŠKI ODBOR: Mihelj Milojka Černigcj Ksenija Sartori Irma Purlan Ingrid Semič Ines Čermelj Rosana Pavlica Tanja
MENTORICA: .Ivana prof. Slamič
VTISI IZ EKSKURZIJE PO JUGOSLAVIJI
Zleknjen na sedežu, upiram pogled na bežne obrise hiš in dreves, na širna polja. Slišim smeh sošolcev, ki se prepleta, s hrupno glasilo in brnenjem avtobusa. Kako hitro so minili ti dnevi, kot bežna misel ali sladek utrinek, kot branje zanimive in napete knjige. In tokrat sem prebral debelo življenjsko knjigo, ki je v meni pustila globok pečat, nenehno razmišljanje o domovini, o naravi in soljudeh. Daleč je segel pogled, mnogo dlje kot ñau- I čena snov iz šolskih knjig. Seznanil me je s stvarnostjo, m pričami 'stare in !n«áá$ieí zgodovine, ter> bogate- kulture. Srtoljive misli o mučenju v Jesenovcu me vodijo k borbi na Kozaro, SUt.jesko in nad menoj se dvigujejo or3_aki, ki pričajo o bolečini in krvi. Na tej bežni sliki vihra rdeča zastava hrabrih borcev, ki so hiteli v Jajce, ki so sodelovali v Poči, Bihaču, Drvarju. V mislih listam zgodovino in opazujem freske pravoslavnih samostanov, džamij in gotskih cerkva. Stopam po ulicah starega Dubrovnika in med nogami mi frčijo golobi - simboli miru in sreče, ki so jo naši pred niki le malo poznali. Kako lepa je naša domovina, če jo opazuješ izpod oblakov, z Lovčena in se tvoji vtisi spajajo z mislimi Nje^ goša in liki Mestrov-ičevih kipov. Kako pestra in raznolika je naša kultura, kako smo si podobni, obenem pa tudi tako različni« Bratje smo si in smo ljudje v dobri in slabi luči. Videl sem pravičnost in svetlo dobrosrčnost ljudi, katerih delovno mesto je ulica in krtača za čevlje v rokah, ter surovost in pretepe mladeničev v belih srajcah s kravato okrog vratu. Slišal tuljenje psov in mačk, ki je rezalo nočno tišino sredi Metohije in zvoke moderne glasbe v središču Sarajeva. Spoznal se enotnost in prijateljstvo mladine, zagnane in marljive študente, pa tudi zakajene disco-klube, po katerih se je širil duh poJ,raki ji".	J Kastemo v nov dan, rastemo iz naše zemlje, ki je bogata in lepa kot sončen dan ob morju in svetlobni slap na Krki. V mislih se mi rišejo bleščeče slike visokih gora v Metohiji, pa izvir Bosne, soteske in toplo morje, ki nam je nudilo veselje in radost zagrenjeno s katranom.
Prebiram zadnje liste knjige, polne sonca in topline. V desetih dneh smo postali bogatejši za zaklad, ki, si ga vsak ne more pridobiti. ^enim ga, ker je resničen, brez olepšav in prikritih besed, ker ga~vidlm v lastni luči, ki je iz dneva v dan svetlejša.
Julijan Krapež, 4«a
Prodajalec škarij v Mnstarju
'V* ■•■	.■d®
: :	v iimir' "z ^m
■■.; - «•
■■ '	.	J. J, I	V	^ 5 ■ „.^ .i*'	/ ^jM
- i-ri , • - VJČiS.i&S r.Z id^-" ». i	I "i
jf vi. IŠfr&fr/sŽ	. -	-fi.. -viif.T
•	* w ; , / l^^žjffer jjfs*
-	.	-.¿^hV*?.-"	k^^vki; h?: fev ■
' . »¿;- 'i*,.
• *	-	j.	t "VSqj
TU BI MORAL BI51 ZELO LEP5 KRITIČEN IN; POGLOBLJSJ? PRISPBVBK O ŽIVLJENJU UČENCEV NA SOM,
.PISATELJ NI IMEL ČASA,
¿f&Z	tf■■	¡m
Šolsko leto 1981/82 - št. 1
Glasilo je uredil uredniški odbor:
Tanja Pavlica, Vojka Žgavec, Rahela Dornik, Nataša Nadrin, Rosana Čermelj, Tjaša Premrl, Alenka Rust ja, Alenka Bizjak Ines Semič, Nataša Bolčina
MENTORICA: Ivana prof. Slamič
Srečanje z Desanko Maksimovič, enkratno doživetje. Vsakdo, ki je prebil z njo dobro urico, se je lahko seznanil z njenim delom, življenje in z njeno osebnostjo. Vstopila sem v .prostore Pilonove galerije. Bila sem med-zadnjimi in sem le s težka dobila sedež. Bilo je veliko .raiadih, ki s.o ..se 'hoteli .seznaniti s pesnico Desanko -Maksimovič, ki jo vsi poznamo po pesmi Krvava bajka, v kateri je opisana tragecli^ ja v KTagujevcu«. To pesem nam je. tudi sama zre citirala. Tišina, ki je vladala v prostoru, je spremljala opis strašnih dogodkov, ki so se. dogajali v tem srbskem mestu,
•^esanka Maksimovič, 83 - letna pesnica, rojena v. %brovici pri Val jevu.-. Službovala je kot profesorica v Obrenovc.u, Dubrovniku in Beogradu, Objavila je več zbirk pesmi in roman. Odprto okno. Piše pa tudi knjige za otroke,.Nekatere pesmi so nam predstavile tudi učenke naše šole. Ob vsaki pa je vedno še kaj dodala, tako da smo prodrli v njeno, pesniško-.delavnico,	I
Čeprav smo bili z.njo le.malo več kot uro, smo jo spoznali skora v/vse j njeni celovitosti. Pesnica Maksimovič je Čudovita sogovor niča, kar smo odkrili, ko smo ji zas.tavl j ali' vprašanja. Sproščen nam je odgovarjala in dobili smo: odgovore, ki smo jih želeli, dejala je, da ne moremo imenovati pesnika otroka desetih let, am lahko govorimo o začetkih pesniškega ustvarjanja v dobi odraščanja, ko mladostnik na poseben način doživlja svet,, ki ga obdaja»
Res, bilo je neponovljivo srečanje in prepričana sem, da bo pošl vsak. od nas pogosteje in raje prijel v roko edino njeno v naš je zik prevedeno zbirko pesmi.
Nataša TTardin, 1, družb.

2V
Deklica ena sama, zlatih, prikupnih oči
in belih trepalnic, skakljale preko livade hiti, •r da, mesto zdravila in leka , ; : med ranjanoe ljubke smehljaje . ' jin, sladke vonjale; deli, -.•
i t -(r. r r	■ ."'''4
t,./
i «
s* o*W.
4. . ;•• • i" ■	:
f ^ f " f.. /'
, I * ' )
deklica zlatih1 oči.-	y¿\


■ X. ' > >?
i ' i
it■ ' v.' " f^u-bri pa spet navsezgodaj
'), v,.
.i o '
^ -. :vpri de jo sem velikani H^ in s trašne, s ur ove vile
bodo dehteče in nežne . •	, f :
¿levice kope ..zgrnile« ;,	*
L : V,rn jiii' bodo bilk milijoni. 1*v v skupni grob pokopani. . V*.	Prišli bodo spet velikani
$■'4*7 fi
■ m
Kobilice tožno cvrčijo,	•.'.-"■'■•"
sliši, se do oblakov; f [ ves večer ob obali : : i r: kačji pastirji ječij-o v ? '¿-j	; il.'-
zavitezi, ki sp ji^;pali# ■><;/%■■'"■. lid. • = «<\. .lokajo nad grobovi - ;;	, * :..•-•} olli .M
SS',' "mrtvili dragih junajcov-.	-'.v "-p/n M > 'o
sliši se do oblakov
rf ó ' t
* . . :: v-r« ^.«iiipv^- . t >
■itiS-,'
. gk,jL.v' S-«* ■ > J.
De sanka Maksimovic
Marksistični, krožek organizira vrsto, zanimivih predavanj .na .r ..j j predloge'učencev.	... ".J
Prvo.,,tako' predavanje v letošnjem, šolskem letu je "bilo o re.ligiji. Zaradi obsežnosti teme je bilo razdeljeno ha več tednov. Sestajar-li smo se v učilnici fizike vsak; ponedeljek sedmo šolsko uro. -I Predaval nam je sociolog tov. Peljhan iz Nove Gorice. Najprej::smo pogledali v zgodovino religije, opazovali njen razvoj in prišli do enotnega bistva vsake religije. Človek razlaga '¿^religijo svoje probleme in zanj nedojemljive stvari... Religija je. družbeni pojav, sestavljen iz obiskovanja verskih obredov,..vere#v nadnaravne sile in v posmrtno življenje, pa tudi iz cerkvene organiza-cije. '	. . '	.	■ 1
Vse religije so enakopravne.	I
Iz raznih aniet, ki so bile izvedene pred leti, smo ugotovili, da ljudje začno verovati v Boga v času bližajoče se starosti. K cerkvenim obredom pa gredo, ko so pred nerešljivim problemom, kajti religija daje odgovore na vse probleme,.vendar problemov ne reši(v svetu je še veliko lačnih ust,..,..) Na vprašanje fcakaj ljudje postanejo verni v starosti, smo dobili naslednji odgovor:"Zaradi prihajajoče smrti".
Z zanimanjem smo prisluhnili izjavam o religiji, ki so jih izrekli znani "noSje,
"Bog je komplicirano bitje, tisti, ki je ustvaril njega je moral j biti še'bolj kompliciran" - Bošnjak.
Marks je mislil, da je religija pripomoček v neizhodnih problemih "Religija je opij za ljudstvo".	,
•■'• Tolstoj pa je. dejal: "če prenehamo verovati v lesenega Boga, potem to ne pomeni, da Boga ni, temveč, da Bog ni iz lesa. Nad temi 'izjavami smo se zamislili, pa tudi nasmejali obenem.
Pregledali .smo še vrsto zanimivosti, med drugim tudi to, kako vpliva vernost staršev na njihovega otroka. Religioznost otrok je naj* večja v osnovnih šolah. Vpliv staršev in njihova "komanda" v teh letih še popolnoma deluje.	'1
Medtem ko se religioznost srednješolcev bistveno zmanjša. ustavili smo se tudi pri podatkih o religioznosti srednje izobražencev 44$, družboslovcev 12$, nedokončane osnovne šole pa kar 92$, v srednjih šolah ta številka upade na ¿6$.
Po podatkih, ki jih imamo, lahko sklepamo, da religioznost pri nas upada - 58$. Za primerjavno naj navedem številko religioznosti v S Z - 7C»$.
Ce na kratko povzamemo: predavanja so bila zanimiva, vendar učenci mislimo, da je bilo preveč statistike in premalo direktnih odgovorov na naša vprašanja,
&er smo želeli izvedeti, kako je z religioznostjo na naši šoli, smo j opravili anketo med prvošolci in četrtošolci. Rezultati: med četrto-šolci je več religioznih kot med prvošolci..
Šolsko leto 1981/82 Izredna številka
Prrrčila so napisali
Mojca Renar Irena Baruca Magdalena Vetrih Bogdan Lcmut ' Peter Valič Boris Kovač Tatjana Možina Janek Trošt Anita Žonta Damjana Krasna Jelka Krapež Nataša Bolčina Mateja Žgavec Rosana Čermelj Rok Lanjšček Borut Žgavec
Mentor;
prof. Milan Čotar
Danes je bilo vso na brzino. Kar lepo število nas je čakalo pred malo zbornico, ne da bi sploh vedeli zakaj čakamo.
Malo smo slutili, da se nam ne obeta nič kaj prijetnega, In res, zvedeli smo, da bomo poskusni kunci, ki bodo učencem gimnazije predstavili nastajanje dramske uprizoritve. ,
Dobili smo tekste in nokaj nasvetov. Najprej smo se drug dragemu čudili in si nismo predstavljali kako bo stvar prav zaprav potekala.
Dobro šolsko uro smu se pripravljali (kar sami z majhno pomočjo tov, Slamičeve).
In kaj je sledilo po tem? Zopet presenečenje. Debela smo pogledali, ko", smo se znašli na odru in dobili ukaz naj se uležemo. (Moj Bog in to kar na tla.) Dvorana je postala prostor smeha» Nam ležečim pa je bilo sprvo kar presneti nerodno« Vendar te vaje (razgibalne ali kakor se že ternu j reče) so vsaj meni izredno pripomogle k sproščanju. No in potem se je pravzaprav začelo. S tekstom smo bili J seznanjeni že prej, tako da smo si razdelili le Se'vlogo«. Želeli smo pokazati vse faze v nastajanju dramske uprizoritve. Spremenili smo se v...igralce, sicer s teksti v roki* Naš režiser je bila tovarišica, ki nam je dajala režiserske opombe« Mi pa smo jih seveda upoštevali^ kolikor je bile t o mogoče.
Naš namen je bil dober, če pa nam je uspel ne vem. Vendar četrtošolci zatrjujejo (vsaj nekateri), da je bilo zanimivo Jim lahko verjamemo?
-	Dober dan. Mi dve smo iz uredniškega odbora našega glas^B Imava nalogo, da z vami opraviva kratek .intervju,
-	V redu, potem predlagam, da gremo na sok in se o vsem v miru pogovorimo!
Našli smo miren kotiček in pogovor z Ervinom Fritzom je stekel.
Pisati je začel z 12 leti. Njegove prve pesmi so imele ste, klasično obliko; soneti, gazele. Sčasoma je ugotovil, da s» f stroge klasične oblike za nekatere osebna občutja pretesne začel je svojo značilno obliko, v kateri je močno povdar&en £ timizem in velika volja do življenja.



v vaših pesmih je vidno velika ljubezen do bitij in giveti. Kaj pravite k temu?
-	Imeti rad življenje, to je splošna človeška lastnost. Menim» da to ni značilno, le za ustvarjalca, ampak za. veliko veČino ljudi, V tem ne vidim nič posebnega. Ne strinjam se n.pr» z Gradnikom * on gleda "krompir rasti od spodaj".
-	V kakšnih okoliščinah se vam utrne ideja za pisanje pesmi?
-	v sanjah. Pravzaprav na prehodu iz budnosti v sen.
-	Kaj pa vaši vzorniki?
-	Moj najboljši svetovalec je bil vedno Janez Menaru. Mislim, da je on največji mojster po Prešernu. V oblikovanja verzov je celi. beljši od Župančiča!
-	Kam lahko na kratko orišete vaš pogled na sodobno ustvarjalnost?	ž .
-	Nekateri sodobni ustvarjalci imajo prav razbijaške namene v naši preziji. Zdi se mi," da včasih že pretiravajo. Demontaža poezije že prehaja v nekakšno igračkanje... Podmladka klasične poezije pravzaprav ni, a vseeno se nikakor ne strinjam, aa na^i poeziji grozi konec! Daleč cd tega!
-	Vaše nadaljnje Gtel'",?	*o
-	Moja nova zbirka je tik"pred izidom. Nosi nasloy Minevanje in je nasprotje rstalim, v njej sn namreč elementi smrti, končnosti, skratka minevanja. Svoje zbirke izdajam na štiri do
' -pet let. Zdi- se mi, da je.to ravno praVi čas, v katerem lahko pesnik oblikuje res dobrih 6o pesmi. Če mu pa gre predvsem za denar,, se stvar prevesi iz umetnosti v posel.
Razšli smo se, kajti pesniku se je mudilo v .Pilonovo galerijo - veliko učencev bi namreč želelo spoznati -tega zanimivega in enkratnega človeka.
HT7NJA 0 DOGAJANJU V KINODVORANI
V	predverju kinodvorane sprašujem mimoidoče profesorje. Vsekakor so bili vsi intervjuvanci zadovoljni s predstava«
V	svojih odgovorih so vsi govorili o zanimivosti predstave, vsekakor je zelo zanimivo, da lahko spoznaš tudi to plat gledališča in ne samo izdelane igre". Intervjuvanci pa vsi hitijo, kajti glavni del kulturnega dne se šele začenja. Prišli bomo do konca in ....	«
letos je kulturni dan vsekakor drugače. Iz dvorane ne odhajamo zdolgočaseni, ne spominjamo se večno enakih recitalov niti ne ugotavljamo kako bi lepše uporabili tiste pol ure,(sprehodili bi ae samo Čez trg - zaigrali fliper in že bi dobili pivo -
Si
M
vsekakor W<lj zanimivo od sedenja v kincdvorani.) Čas je denar, pravi star pregovor. ©
Predstava je "bila dinamična, tako" da je pritegnila t culi paaiv^ nega poslušalca«
Mladi smo, želimo si takšnih sprememb.	* -
Si za klasik??	M
Si za jazz?	NE
SI za disco?	NE
Si za Slake ?	M	.
Si za paak?	NE
Si za ročk?	NE	• ®
Sem za glasbo!
■-*	h ■	v'•	.v.-..-.« . • • - ' -Av.-i-^♦	v -"Jm
,	''.-.'» V, -'V -..■■-" < '.'"VSa
Sprejemamo vse zvoke, ki jih šlišimo, vendar avtomatično izločamo tiste, ki nam ne ustrezajo.
Radie in televizija kreirata glasbo po svoje, ne da bi pri te^ popolnoma upoštevala dogajanja na glasbeni sceni. In tako cs1 jamo. neprosvetlje.ni, na stopnji srednjega veka.
Včasih smo lahko govorili o eneiu stilu (barok., romantj^a). Danes je drugače. Današnja glasba je skupek različnih smeri, teženj in iskanj. Kako med temi nagti pravo, dobro glasbo? jj Ne znamo se skoncentrirati, "biti mirni, si poiskati časa, zato nas la|sko šopa j o s komercialo, s komadi za denar. Pasivnega poslušalca, ki ničesar ne stori za svojo glasbeno izobrazbo, skeraj težko doseže glasba s sporočilom,
(Skrite misli nas vseh je pogumno izgovoril » i Edi Stefaačič)

■ f......
i
Ringa, ringa, raja ...	\	;
Glasbo poslušamo in jo imamo radi, ker mislimo, da jo razumem« Spremlja nas od zibelke do groba«
Eoce qu»modo moritur iustus..•
. - ... ■ ■

Šolsko leto 1961/62 Izredna številka
Porcčila so napisali:
Mojca Renar Irena Baraea Magdalena Vetrih Bogdan Lemut Peter Valič Boris Kovač Tatjana MoŽina Janek Trošt Anita Žonta Damjana Krasna Jelka Krapež Nataša Bolčina Mateja Žgavec Rosana Čermelj Rok Lanjšček Borut Žgavee
Mentor;
prof. Milan Čotar

m i
1 mM m



.■..-:....:........ ,
. • I Ifc. HI
: ■ 'V/-- U:::-.-'-
KAJ SMO USTVARJALI, KAKO SMO USTVARJALI ZA IZVIR?	. j
Uredniški odbor je bil letos zelo šibak. Nekateri predstavniki razrednih skupnosti se sestankov sploh niso udeleževali» ..Ji
V	programu smo imeli 6 številk Izvira, Izdali smo le eno red&0 ena pa je izšla kot posebna ob kulturnem dnevu. Pozanimali smo ' se za odziv na naše glasilo. Prvi letniki niso imeli pripomb, . na j glasne j ši(pri negat, pripombah) so bili tretji. Res naše gias. lo nI najkvalitetnejše^ saj se ideje tistih redkih ljudi, ki pi„" še jo, sčasoma izčrpajo. Rabimo nove, sveže ideje in s tem, seve^? več novih pisateljev in-pesnikov.
Smo v kritičnem obdobju, vendar ne smemo prekrižati r^k.	i
2elimo, da bi bil v uredništvu Izvira vključen vsaj po en predstavnik vsake razredne skupnosti. Ni nujno, kaj naj bi Izvir" vseboval,"da bi pritegnil široko število bralcev in pridobil na kvaliteti.«
KAKO SMO IZRAŽALI SVOJE MISLI V BARVAH NA PAPIRJU IN V DRUGIH TEHNIKAH?	.	.
V	začetku je vladalo veliko zanimanje za likovni krožek, kar kaše tudi veliko število prijavljenih, ki pa se je kmalu zmanjšalo. le na 6 stalnih obiskovalcev. Zbirali smo se pod vodstvom mentorja tov» Jazbar Braneta» Delali smo predvpem s temperami in gvašem» Nekaj izdelkcy.. smo poslali v Ljubljano, kjer je bila proslava v počastitev letalstva« Sodelovali smo na DOSB-u, sedaj pa pripravljamo razstavof ki bo julija v Pilonovi galeriji, /j
MAKRA MS-
V	začetku je bilo veliko navdušenje in veliko prijavljenih* j To število se je kmalu zmanjšalo,- Precejšen vzrok temu je v nemogoči uri, ki ja bila namenjena sestankom. Vendar je bila ta ura (14.3o) zaradi zasedenosti mentorja edina možna, čeprav 'je ovirala; učenje».
Tako se zdaj že nekaj časa nismo sestali. Kljub temu nam je krožek to veščino približal in nastali so že dokaj dobri izdelki«
KOT* "PONAVADI JE NA KONCU ŠPORT IN ŠAH
Tudi v letošnjem letu je naše ŠŠD uspešno delovalo. Največ pozornosti smo posvečali tekmovalni plati, organizacijsko pa nismo napredovali, čeprav smo si v enoletnem programu zastavili tudi
V	športnih tekmovanjih smo bili uspešnejši kot lani, predvsem
v ekipnih panogah» Sodelovali smo na vseh prvenstvih srednjih šol in na X« DOSP-u v Piranu, Posebno pohvalo zaslužijo rokometašic6' ki so osvojile prvo mesto na DOSB-u in na področnem prvenstvu«
komGtaši so bili na DOSP-u prvi, na področnem prvenstva pa drugi* Izkazali so se tudi nogometaši z osvojenim prvim mestom ^ področnem tekmovanju.
Uspešno smo sodelovali z JLA in na orientacijskem pohoda, na Nanos« Jeseni so prvi letniki sodelovali na občinskem krosu. Organizirali smo športne dneve, smučanje na Kobli, medrazredna tekmovanja v nogometu in odbojki.
Delovanje ŠŠL lahko torej ocenimo za uspešno, v naslednjem letu pa bomo skušali igrati še večjo vlogo v izvenšolskih dejavnostih,
ŠAH
Krožek je začel delovati šele v sredini Šolskega leta* ker prej nismo dobili mentorja. Zbrali smo se 7 v petkih ob 14.3o do 15,3o, Udeležili smo se DOSB-a, kjer smo zasedli 5» mest*. Predvideno srečanje z vojaki je odpadlo.
Kružek je prekinil delovanje zaradi težav s prevozom in s tem premajhne udeležbe.
SVOJE DELO SMO OCENILI IN PREGLEDALI, NEKATERI MANJ, DRUGI BOLJ KRITIČNO, SVOJE PRIPOMBE OB POROČILIH LAHKU PRINESETE ALI POŠLJETE NA UREDNIŠTVO IZVIRA , KI VAM BO SKUŠALO POSREDOVATI ODGOVORE NA VSE, KAR VAS ZANIMA.
DANES POSTAJA ŠOLSKO GLASILO SAMOUMEVEN ELEMENT ŠOLSKE DEJAVNOSTI
Če mi kolegica Zdenka ne bi postregla z »dokazi«, bi skoraj prisegel, da nikoli nisem bil mentor šolskega glasila na ajdovski srednji šoli. Pa ne gre le za dve desetletji, ki bi utegnili zamegliti spomin na tiste čase, ampak predvsem za dejstvo, da so se v resnici s tem ukvarjale moje cenjene kolegice Ivana, Zdenka in Jadranka. Ko brskam po spominu, se mi zdi, da je bila takrat (v začetku osemdesetih) »zaresna« mentorica za daljši čas odsotna in sem to vlogo »po uradni dolžnosti« formalno prevzel sam.
Moja izkušnja s šolskimi glasili v petnajstletnem ajdovskem delovnem obdobju je čisto druge narave in je verjetno značilna tudi za druga okolja. Posredno sem sodeloval v procesu, ko je šolsko glasilo pridobivalo pomembnost v okviru šolske dejavnosti. Spomnim se tehničnega dela nastajanja glasila; nekajdnevno razmnoževanje in spenjanje posamezne številke je bilo pogosto prava muka za dijake in delavce šole. Glasilo je bilo brez prave naslovnice, ilustracij skoraj ni bilo, prevladoval je tekst. Pomembna skrb mentorja je bila, da glasilo ne bo »preDrago«. Vsebinsko je bilo šolsko glasilo predvsem glas mladih in njihove organizacije, čeprav je v vseh časih prinašalo tudi iskrive prispevke, ki so potrjevali, da hočejo dijaki prostor za lastno ustvarjalnost. Spomnim se, da smo se včasih srečali tudi z bolj nasršenimi prispevki dijakov; v takih primerih je zbornica prevzela vlogo cenzorja, kar nas je včasih na zanimiv način razdelilo na pol.
Z leti in izkušnjami (in denarjem) je tudi glasilo postajalo lepše; privoščili smo si Pogačnikovo naslovnico, ki smo jo tiskali v Sedmakovi tiskarni kar v štirih barvah, ki so ponazarjale štiri letne čase in napovedovale štiri številke glasila v šolskem letu. Vsebinsko in likovno je postalo glasilo za tiste čase pravi dosežek in vsake številke smo bili na šoli posebej veseli in nanjo ponosni. Izreden uspeh pa so dosegle posamezne tematske številke, ki bi bile lahko v ponos tudi uglednejšim založbam.
Danes postaja šolsko glasilo samoumeven element šolske dejavnosti, prostor za ustvarjalne izzive; tematsko se lahko navezuje na katerikoli šolski predmet in je lahko pomemben zaključek procesa, ki poteka v šoli. Zdi se, daje pot razvoja šolskega glasila podobna poti razvoja šole in šolstva. Pri tem se vedno spopadamo z nevarnostjo, da se ne bi premikali od skromnih možnosti in bogatih idej k razkošju možnosti, a skromnih idej. Glasilu ajdovskih srednješolcev želim, da bi se s pomočjo izkušenih mentoric in svežih idej mladih tej nevarnosti vedno znova izognili.
mag. Milan Čotar, predstojnik Zavoda za šolstvo OE Nova Gorica
Šolsko leto Števil^a 1
S prispevki so ;
Kalin Valentina Colja Branka "Pavli va Tanja Čermelj Rosana Koruza Jasna Remškar mri j a Rehar Martina i Vidmar 'Bogdan Bolčina Nataša Žonta Anita
H i-Mentorica: • 11 11 prof» Zdenka
NASVETI 1. letnikom
^ajprej nekaj uvodnili misli naši .dragi mlečnozobi prvo-letni raji:
Z ozirom na vašo hrabrost, ki ste jo pokazali s tem, da ste si•upali prestopiti ta sveti prag, smo vas dolžni seznaniti s hišnim rc.krr;, v j,ej naši domačiji vlada-že na vekov vete (Arr-cj.:...
Kot prvo in najbolj prvo(,kot pomembno in na jpomembnejse) je dejstvo, ki si ga morate z zlatimi črkami vpisati v vaše navadne zemske glave;
1» Četrti letniki so bogovi, vsemogočni, najbolj pametni in edini vredni častitljivega spoštovanja, ki ga mora mlečnozoba raja izkazovati od prvega dne na vsakem koraku in v vsakem trenutku ter se jim pokoravati v vseh ozirih in neozirih. Brezpogojno torej sledi, da se iz razredov morate takoj umakniti, če samo zaslutite željo četrtošolftev, da bi radi vstopili vanj. Na hodnikih se stisnite čisto k steni, če slučajno katerega zagledate. Ne drznite si odkloniti, če vas kateri od bogov žica za kos malice ali pa cigareto (bogovi so i." stabilizacijskih razlogov v finančni stiski in namerav?.;;o v njej ostati do konca šolskega leta). Drugače jih pa smeve pozdravljati - ampak ponižno!, da ne bo pomote.
S četrtošolci srro torej opravili. Upam, da ste vsaj toliko pametni, da veste, kakšne so vaše dolžnosti (pravic tu nimate !!) do njih0
Posvetimo se drugim problemom: v šoJi boste verjetno srečali tudi profesorje. Ti so glavni takoj za četrtošolci. No, za nekatere niti ne \-este, ali so učenci ali učitelji. Težave pri razlikovanju rcdo kmalu izginile, saj pravijo, da ste pod kritiko - torej bodo profesorjem kmalu začeli siveti lasje. Pot
em jih boste Jborej, lahko spoznali» Prav je, da imate do njih spoštovanjc5>e 6'a^VMib zvez z njimi, imejte vsaj 10 popravnih izpitov (UI, UI, UI.t»\.IU, IU, IU —^ IA,	) Uspeh za dolgotrajno sodelovanje zagotovljen (to v ne-meta-foričnem jeziku pomeni, da boste na PI padli). Če boste preveč padali, zavarujte se pri zavarovalnici za letno premijo 50 ND. Koristno!
N/
Ce nočete imeti PI iz matematike, morate učitelju matematike prinesti (5(12-4) + 3-7(5+2)-l) kovancev po 25 par. No, ker se med vami ne bo našel junak, ki bi tak račun rešil, se pač sprijaznite s PI, oziroma s 'Jl~P° matematično.
Načine, kako se Lzcgni-ti.-drugim FI, prepuščamo v raziskavo vam. Zaneslj.iv'e-načine morate še pred koncem Šolskega leta 5 bogove (t.j. okrog 4. junija) sporočiti na naše uredništvo. Tudi sami jih namreč krvavo potrebujemo, vendar imamo trenutno opravka z drugimi stvarmi.
Gremo naprej: Pitje alkoholnih pijač je dovoljen» samo pod strogim nadzorstvom 4.a in 4. h. Pripada jim ¿oo od celotne količine. Kaditi smete samo, če redno plačujete davke. Vsak mesec morate na šolo prinesti vsaj eno tono odpadnega papirj
i - V, .. . ... ....... v V= ..r •	■
Na sestanke 10, ŠS, ŠŠD, OZN, MK, MPZ, ŽŽŽ hodite redn«. sicer vam. ho trda. predla. Bodite aktivni na vseh področjih.
Po šoli smete hoditi v čevljih le izven območja 1. in 2. nad« stropja (tam namreč deluje stalna patrolna služba. Redarje p£ verjetno poznate..
V vaše dobro - s svojim vedenjem ne izzivajte incidentov, ker je naš ravnatelj, odkar smo t "vedli UI, neprestano slabe volj« in bi to lahko vplivalo na njegovo odločitev pri določanju kazni.
•Do^bi bilo na kratko vse. Ostalo zv. ste naknadno.
Pritožbe pošljite na Goriške vodovode, Goriška cesta 32, 6527o Ajdovščina.
Ne bodite prev£ predzni, sicer boste imeli luknjast urnik. DNEVI V OKVIRU USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
Gotovo je njihov glavni cilj prebuditi v učencu zanimanje in pravilen odnos do kulture, narave, športa in osebne-obrambe. Sprejeti, kulturo brez vsiljevanja, ampak zaradi lastnega zanimanja, spoznavati strategijo obrambe zaradi nevarnosti, da ti nekdo ukrade tvoje interese, postati športnik, da bi lahko v športa izrazil del tistega, kar ti govori duša, zbližati se z naravo, ker si del nje.
Kaj od teh dni pričakujete prvošolci?
"Pouk bo odpadel."
-	Že, kaj pa če bodo v popoldanskem času? "Nas pa drugi dan ne bodo spraševali."
-	Zdaj pa nekoliko resneje. Kaj si predstavljate na primer pod kulturnimi dnevi? .
"V glavnem proslave. Pa v kakšen kino bomo šli... morda v opero.".
Še sanja se jim ne, da bi proslave pripravljali sami ali da bi morali ravno oni napeti vse ustvarjalne sile, da bi lahko
nastalo nekaj takega,_j5emur jaa jreče kulturni dan«
'-'¿ilBBPfr&Ži'-'*»¿afc^tri.'.	" i v • •i*. '	'■'''""''v''Ml
"Morda nas bodo gnali na Škol... hahaha!"
Take in podobne neresnosti se klatijo po glavah prvošolcev. Kaj pa o tem menijo na tem podroiju že stari mački-drugošoloi?
"Dobri bo se nam zdeli .predvsem kulturni dnevi * pogovor z akademskim slikarjem bi |e lahko Se kdaj ponovil. Seveda je bilo tudi med njimi nekaj togosti» Predstavitev gradiške gledališke skupine bi bila lahko veliko bpljša, Se bi se na to srečanje prej Že sami pripravili. 'Predlagamo, da bi nam lahko predstavili režiranje, nastajanje scene in vse tiste podrobnosti, ki se sicer na odru ne vidijo, so pa za nastanek predstave bistve» nega pomena."	4 v"V.
—Poleg^kulturnih so bili tu še naravoslovni, telesno-obrambni in športni dnevi. Kaj pa njihova kritika?
"Všeč nam je bilo orientacijsko tekmovanje, lahko bi ga še kdaj pripravili
Naloge pri naravoslovnih dnevih bi morale biti manj obsežne, bolj naj bi so poglobile v en1> samo točko. Ta pomanjkljivost se je izkazala na naravoslovnem5dnevu po Vipavski. Zaradi preštevilč^osti vin slabe organiziranosti smo bore malo odnesli• Veliko bolje bi bilo, če bi se razdelili na več manjših skupin, ki bi med po-tekojta, samim sestavljale poročila.
Pohvaliti je treba tudi pohod na Golake, Kljub majhnim spodrsljajem (vsi učenci niso natanko vedeli, kaj so delali njihovi vrstniki v ostalih skupinah, saj zaradi »prešteviČnosti ni bilo mogoče slišati vseh poročil), smo med hojo samo bliže spoznavali sošolce, ¿a
katere sniomenili, da jih že dovolj poznamo• Tudi ^preizkus vzdržljivosti in telesne kondicije je bil zelo zanimiv." •
Številka 2 Šolsko leto 19*52/83
Uredniški odbor:
Bolčina Nataša Žonta Anita Pavlica Tanja Vidmar Bogdan Premrl Tjaša Žgavec Vojka Dornik Rahela Puc Marko Pogačnik Ajra Remškar Marija
likovna oprema: Prinčič Ksenija Mentor:
K^čevar Jadranka
ZENLJA DOMAČA NI PRAZNA BESEDA, JE DEL,MOJEGA ŽIVLJENJA ,
Zemlja domača ni prazna beseda! Ko še spomnim nate, mi v oči stopijo solze* Pivka, kake dolgočasna in pusta si, ko preživljam dneve doma. Vsakokrat, ko me vlak želja po' znanju odpelje proč, mislim nate. Takrat si najlepša in najdražja in z vso ljubeznijo se. vračam k tebi, samo k tebi.
Temna noč in tihi ropot vlaka, ki prihaja iz daljave. -Tihe in v vrsto kot vojaki postavljene hiše ob cesti, drevoredi in zamrlo petje ptic, ki dajejo še lepši in toplejši videz. Takšna si ponoči, skrivnostna in malo zastrašujoča. Zjutraj pa. ko te svetleči šončni žarki obsijejo, postaneš kot mravljišče, vsa pdina in živahna. Kolikim Človeškim srcem si. poklonila vso domačnost irr zavetje? Najbrž jih je mnogo, ki se radi Vračajo nazaj k teti v objem.
Tudi tujci te umajo radi, čeprav si jim poklonila samo nekaj trenutkov zatočišča, vendar jim nisi.'tako draga kot njihovi domači kraji.	,
Domivina, pravijo, da si lepa, vendar premnogokrat trda v boju za obstanek ljudi, ki te vseeno ljubijo, te obdelujejo s svojim znojem in žulji, potrpežljivostjo in željo, da bi lepše živeli na tebi. 0, zemlja. Tudi grdi smo do tebe. Kaj so mrtve reke imsmetišča na tvojih zelenih travnikih? Četudi tvoja lepita izginja, vendar tega ne smeš in ne moreš dopustiti. Upri še. Vračaj nam, kolikcr smo mi tebi dali. Vendar še naprej nudi našim ljudem"dom in lepote, še naprej ostani naša, samo naša domovina.
Obljubljamo ti, da bomo poslej lepši in bolj zavedni!
Zemlja domača ni prazna beseda, del je mojega in vseh drugih življenja.
Šantelj Mo^ca
VSAJ MALO MIRA,
VSAJ MALO SONCA....
(posvečeno nedolžnim malim žrtvam v pokola Palestincev)
To so "bile sanje:
V malih včeh
je sijalo jutranje sonce
in v reki si držal
droben, droben
cvet.
Veš,
sonce še svetif tudi zato.
In droben, drobcen cvet bo vzcvetel na grobu • iz tvoje krvi.
Male ročice so poznale že puško in bajonet. Male oči
so videle	,
kako so .pod rafali ... . padali starši. -in bratje. Malo:. srce je spoznalo, kaj je sovraštvo , in zakaj maščevanje.
Takrat je spoznal smrt. kot plaha ptica-•je zrl v cevi pušk^ . ki so mu ukradle mladost. Rasel je
in i skal pravi č o; a svet je bil premajhen, da bi jo lahko našel.
r-
Mogoče boš tedaj razumel, Človek,
kaj si storil! Tedaj, ko bodo tebe postavili
pred ogenj iz pušk.
Tedaj,
ki bo nekdn
posilil tvojo mlado ženo. Tedaj,
ko bodo v goreči hiši zgoreli tvoji otroci. Mogoče boš tedaj razumel, Človek!
t A f.	'•L i-
♦ i i.	
• • i v .	A
f" « » K •	f ■ > zj
Rosana Čermelj
SANJE NEKEGA VEČERA
Nekega večera, ko je noč razgrnila svoj pajčolan nad vasjo, sec sedela sama v sobi. Ogenj, ki ; je plapolal v štedilniku, je na steno risal svetle sence, prečudn« like in podobe. Tiho, leno so misli prihajale vame in odhajale. Menda sem zaspala. Menda se mi je same sanjalo.
Nekoč je živel deček. Njegovo mesto je bilo mračno, sonce je le redkokdaj zašlo vanj. Deček ga ni maral. Raje se je potapal po bližnjem gozdu, se skrival v naročju mehkih trav in poslušal ptice. Tudi šole ni maral. Tam je moral ves ¿an, sedeti v klopi in poslušati učitelja. Če ga je zalotil, da gleda skozi okno, mu je brž zagrozil: "Za kaj takega bi bil v mojih šolskih letih tepen. Takrat pa je bila vojna!" Sploh je deček to besedo velikokrat slišal in nikoli ni razumel, zakaj je ljudem tako všeč.1 Kadar je šel. po cesti z rokami v žepih, žvižgaje si svojo pesem, je slišal starčke, branjevke, starše in študente, kako se pogovarjajo .o njej. Zato si ni več žvižgal, hodil -je-s p ovešeno glavo.
Ko je postal starejši, se je spremenil. Pozabil je ha gozd in trave, a ljudi v mestu ni vzljubil. Zdelo se mu je, da ga stalno opazujejo in obrekujejo. In spet je v njihovih besedah začutil vonj po vojni* Postajal je Čuden, sovražil je ljudi in njihove spomine. Kadar jih je poslušal, je v njem čisto neopazno, skrivaj rastla želja. Drobna iskra je prižgala grmado: vsak dan je bila večja, ni se ji mogel upreti, postal je njen suženj. Nekega dne je v njem zlomila še zadnjo molekulo volje in planila na dan:"Hočem vojno, vojno, da vam dokažem da' tudi jaz zmorem to!" Solze žalosti so mu polzele po licih, ogenj v prsih je počasi umiral: ljudje so ga nekaj trenutkov osuplo gledali, nato so planili nadenj. Ni se branil.
Le redki so s sklonjenimi glavami pritrdili: ."Prav :je imel. Preveč smo mu govotili o vojni, bali smo se, da bo pozabil na nas.
Govoriti bi mu morali o miru"!
Paviič Darja, 1. družbosi.
f
ItM
olsko leto 1982/03 Itevilka: 3
Uredniški odloor:
Žonta Anita "^olčina A,ataša Pavlica Tanja Vidmar Bogdan Remškar Marija Pue Marko Pogačnik Ajra Dornik Rahela Žgavec Vojka Čermelj Rusana
Mlad zgodovinar umetnosti me g« vprašal; "Dovolite, v vaših bese-dah je marsikaj res, vendar bi rad zvedel, kakšno stališče zavzemate vi osebno; k;ko se bo rešil ta konflikt v sodobni umetnosti?«
Moje mišljenje ni važno, to je zadeva mladih, ki ustvarjajo in se trudijo iskati novih poti. Umetnost je vedno ouprta, nedokončana knjiga, zmeraj ostajajo in se sproti dodajajo pr-zni, nepopisani listi,"	I
Veno Pilon je predvsem pomemben kot eden najvidnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma»
Ekspresionizem je umetnostna smer, ki se je pojavila, zlasti v Severni in Srednji Evropi, že v prvih desetletjih 20« stoletja. Pomeni umetniški protest proti vsem oblikam zatiranja svoboue in še' zlasti proti pretresljivim strahotam vojne. Umetniki želijo pokazati notranjo ali duhovno resničnost predmeta, zato naravno resničnust predmeta popačijo (deformirajo obliko in barvo)« M Slovenskem se je ekspresionizem uveljavil po prvi svetovni vojni. Najpomembnejši slovenski ekspresionistični slikarji so poleg Vena Pilona še France in Tone Kralj ter Božidar Jakao.
Veno Pilon je bil rojen v Ajdovščini 22.9.1&96. Slikarjev oče je bil priseljenec Furlan, mati pa je bila domačinka iz Podrage. j Po kuncani ljudski šoli je obiskoval realko v Gorici, kjer je foa-turiral. Že v tem času je kazal nagnjenje k slikarstvu. 0 tem nam pripoveduje tudi sam y svojem življenjepisu Na robu. Leta 19*5 je moral kot avstrijski vojak na rusko fronto, kjer je bil ujet* in je preživel več let v ujetništvu v Ukrajini. Tam je doživel revolucijo in se vključil v življenje v Lipecku, kjer je poučeval tudi risanje. Po vrnitvi iz ujetništva je študiral na akademiji
v Pragi (1919-20), na akademiji v Firencah (192o/21) in na ametnoobrtni šoli na Dunaju.«
Leta 1922 se je naselil v Ajdovščini. Posvetil se je pred-
. i, .« i , % • -i
vsem slikanju. Dela nastala v tem času pomenijo jedrc Pilo-novega ekspresionističnega ustvarjanja. Najprej je Ustvaril nekaj tihožitij, 1923 leta pa vrsto pokrajinskih slik in portretov. Leta 1924 se je kot prvi Slovenec,predstavil na Bien-nalu v Benetkah.	;	<
Leta 192C je prvič potoval v Pariš, kjer je spoznal takrat veljavne smeri v slikarstvu. V letih 1929 in 1930 je potoval pc Italiji, 1930 pa se je za stalno naselil v Parizu. Leta 1948 se je za kratko vrnil v Ljubljano, kjer'je sodeloval pri filmu "Na svoji zemlji». 1967 leta se je vrnil v Ajdovščino, kjer je 23.9.1970 umrl.	. • .
dNa j pomembnejša Pilohova dela so nastala v v „dvajsetih letih. V njih se nam slikar predstavlja predvsem kot portrefcist in krajinar.	.	.
Pri portretih je Pilon povdarjal njihov duhovni izraz. Upodobi jence prikazuje s skopimi potezami, ki povdarjajo bistvo.. Poseben povda-rek daje obrazu-in rokam, ki so pogosto predimenzionirani, preveliki (portret očeta, skladatelja Marija Kogoja
Itd») .
Pilonove krajine kažejo značilne primorske motive iz domačega okolja (Kovačeva žaga, Log pri Vipavi itd.). Med grafikami so posebno pomembne grafike s socilano kritično vsebino (Lakota, Predmestje, Krčma iti.)
literatura: F« Štele; Umetnost v ^rimorju	.
F. oijanec: Sodobna slovenska likovna umetnost M. Komel j: Slovensko ekspresionistično slikarstv"»
in grafika." ■ V.Pilon: Na robu
Stari Jadran leži na hrbtu in leno gleda v višave komaj diha pod težo ozračja, sonce ga boža, draži, žge, " vrta in vrta vanj skozi neskončni azur; belo jadro - beli metulj liže njegovo gladino, črne barke - črne mravlje lezejo' p« njem
in prenašajo sol svete Lucije ki se iz rok Bessicha in Zorzuta skozi streho vsiplje v magazin.
Na bregovih Krasa Čakajo
Kosovel, Frluga, Škarabot, Gradnik, "Brnčič in Macarol, .da se stari Jadran ob mladi pesmi prebudi
da se zopet vzpeni in vzvalovi♦
"Sta bilježiš ovdje, daj, da vidim!" mi je z roko na moji rami vzdramil narednik. '	.	'	j
!,3?o je mala slovenačka pesma..."
Poskušal je brati pa je kmalu prenehal t"Dali imaš dozvolu, da pišeš ovo?	.
' .:. • :	- ■ . • V? • • ,• .-V- ..V '■■: ..-,:: : '
"Nišam čuo, da treba posebne dozvole za pesmu.»,."
Uredniški odbor: Anita Žonta Nataša "Rolčina Tanja Pavlica Bogdan Vidmar Ajra Pogačnik Branko Likar _ Marko Puc
likovno opremil
4
Šolsko leto 19*2/83
Mentorica: Jadranka Kočevar
SONCE LAŽE	vv ...
, • •:;.. : k
■ S -V :
Tu sem* V objemu dreves, predana življenju, čisto taka kot vsi ljudje« Vodi me sonce, hodim za njegovo svetlo-
-I
bo. Gledam ga, ko zahaja daleč na koncu morja in pušča zlato preprogo sončnih žarkov do mojih nog» Čutim vonj te rdeče toplote, vidim dih toplega vetra, čutim, da moram iti. Nekje v daljavi slišim zvonjenje živalski^ zvončkov in zvonov v cerkvenem zvoniku. Enakomernn, toplo, živahno- kot tiktakanje ure. Na sebi čutim, pogled neštetih ljudi plešočih pod ne-b.om, obešenih na oblake, sedečih na drevesih in strehah, mimoi-dočih.
* *	I
Kako daleč sega morje? Kako daleč je do sonca, do mene in ljudi? Kako daleč je drevo $od katerim stopim in obala? Vse je tako daleč, veliko predaleč, da bi stopila in se jih dotaknila. ola "bom čez morje, šla bom nekam, kjer bom živela, kjer bom srečna* Kje je to, je to sploh kje na tej grudi črne zemlje, je to sploh kje kjer sije s-nce in rastejo dišeči bori? Morda tam kamor vodi ta zlata preproga, tam kamor bo izginilo sonce ko bo tu noč.
Spet čutim veter na obrasu» Močan je* Ob njem se počutim tako lahko* Vstanom1in tečem proti preprogi. .Vržem se nanjo.
.Hočem se je prijeti; ;toda isginja pred man.-v, izginja, k^t, da je nikoli ne bi bilo, noče me peljati v lepše življenje. Prevara je? ki vabi veter, varljiva ^.gra1sanca e valrvi, pesem zlatih barv, toda^nemcčna,.
Son-ca skoraj ni več, toda preproga je še vedno; koderkoli grem, me spremlja in vara s srečo, ki bi jo našla v novem t
svetu, tam, do koder ne seže moj pogled,
k - i3. -
Zaidi sonce, skrij svoje žarke za tančica noči, naj se izlijejo tam, kjer so bolj potrebni. Morda ha še kdo potreboval preprogi?, morda bo kdo razumel tn tvojo'laž,
: Se Čutim glas neštetih, moriji vetrov in rok, še vedno vidim sij. svetlobe v zrcalu vode, še vedno ljubim to brezmejfi* svetlohf; in barve g.oz£ov in polj, puščav« Morda se b.^m kdaj * se	'tem svetu,	' I" . ¡.^.¿i,-,.
Svet je tako velik, tako topel in dišeč v vrhuncu življenja, toda.težko se na njem najde človek, ki se ne pozna, ne i»bčuti in nd želi živeti.

ČE UMBEM?
Kaj je po smrti?
Moj spomin in jokajoča mama na pokopališču Včasih rože in mokra zemlja Če umrem?«. • Boš""; ti Še vedno nekje in meje fotografije bodo ostale] B«lna sem.•.,
5e umrem?
Marija Remškar, 3.h


l
ff: i
f
//

<
* .
>5)
/rT-i*
;	? v«" >
e.	i S" £
4 V	, f S
WF
<í-*4
X
\
I // l \ / 1 V
1 -4 '4 i * 'i'**" •**«
I f *
t -idr
ß
v
f
/ I
\ //vrv/x I
X	I <Î i #
\ f/ v
A £
f '
t % \ *
A* 4 f P ? * H ? ^ ; 'v
fJreßnieJd odbori
fitežnik I liliS Janja
Kol war Jadranka

>s vil v k .mtmii mzisi?
Naša komisija a« to Soleko leto delora »a dokaj aktivno« V svoja vrsta smo včlanil tudi nekaj novin uoer»c«v in tako spoznali prve letnike % naSitn delom., NaS« prve delo» ki smo ga izvedli je bila priprava razstave o Xantó. bOA Jeaenovec 82» Satetava je pokazala zanimanje med učenoi in tako je Ml »torjen tudi prvi korak k pripravi evidentiranj* na letošnjo akni jo« Nadalje mo organi tirali mlad J nek» are „o življenju ña íffiíi, da bi bili «Si* i pri Mdačem evidentiranju Se rahlo ee«iifiyij*td z brigadirkim življenj«»« 2 eviá»ntiranj«m s«í> «aíeli te d»««**», vendar t« tel bilo preveč us-p^oo* ker sploh nI sme S» mogli posredovati podatkov o terminu I trajanju in kraju akoij*-. Ko »so s pomočjo esotra z« MiM pri 01 ZSB8» a «aterís uspešne «odeluje»o,kon3no itivedeU oanovna podatke, , smo m š# enkrat podsli po razredih,. Ve» smo skrhali m propa« gananx asteria! na vidnih mmizh šole, tako da s« je potem, ko smo pripravili Se predavanj« o- brigadi ritežua življenju g pomočjo diapol .j sitivov itt filma* vaaga skupaj prijavilo nekaj 8»i 20 učencev, S tem Številom swe zadovoljni» ker v zadnjem času faoiaanj« za dolov» akcije zelo mad&r kljub ram pri zadevanj m, da bi v mladi rü prebudili željo xa brigadi reki» Si vi Jim jem in dolom« Vse »kozi nam ¿e prt našem delu pomagal omter a» UDA pri 0« MIS AJtpaHiaa» ki na« j« oskrboval z vaemi podatki in. propagandnim materialom. Vsem, ki so nam ašorkoli pomagali s* zahvaljujemo, z l»lJo# naj to delajo tudi v prihodnja»
Žafar Katarina
0SR4WH DAtt - OH» 20Fff '»A ŠKUL?
Na orvam sestanku «me pregledali ¿«lo komisije, ki j# delovala v Šolskem leta X 361/5^ Uelanovili amo tudi obrambni kražak. ki pa j« kmalu prenehal k ¿lelem« Zali«* 7 JSielimo» da vzrok ni bil v ne-• zainteresiranosti učanoar* eaj je bila aSilnioa eo prvem aeetanku na M to polna, «v>taa pa j« krožek propadel, Člani komisije za SLO JH smo pomagali tudi pri orgamzaci ji obrambnega dna« Kljub t««tr as naš program oblikovali tako, da je zavzemal točko, d« bi Člani j naše komisije pripravili f^rmalo ¿rugnčnega obrambnega in« kot ga imam© vsako leto > Pogovarjali sme a« tudi o vključevanju iensk v «note teritorialne obramb« in v redno aluleiij» vojaškega roka^ vendar aa zadnje razum navdušili. noben»o • Svidentirali mw mladini» j za vključitev v taborniško sveso:, ■
"el©vanje m komi«! «c bi la^ko v prihodnje razširili t vključitvijo atrelakega krplka». tafimja orientacije »*«
ValsntinčiS Val ter
SMO BILI DOVOLJ OBVEoČKNl?
Delovanje te komisije jo v Informiranja učencev nafte šolo o vsem kar se dogaja okrog nas» Kožnoat delovanja je torej predvsem oglasna deeka, na katero smo ee trudili obesiti čim več plakatov in obvestil. Vendar pa mislimo, da smo tega delali malo. Pripravili smo plakat o vključevanja žensk v služenje vojaškega rpka* Vsakih 14 dni pa smo učancam predstavljali, časopis Mladina» Ob koncu leta Ta je to zamrlo« komisiji sa MDA smo pomagali pri pripravi razstave. Včasih smo objavili članek v Izviru» Tako daleč, da hi prispevke pošiljali v sredstva javnega obveščanja, pa nismo šli. Letos se nam odpirajo nove možnosti, saj bomo imeli naslednje šolsko leto zvočnik in veliko število oglasnih desk v šolskih hodnikih. Pr&t te deske bi morale biti pestre, privlačevati učence» Najpomembnejše pa naj bo to, da le-te ne bodo prazno-
Dornik Hakela
KAKO SODELUJEMO Z OSTALIMI 00 ZSMS?
Naloga naše komisije je bila prcvoem v organiziranju dela našo 00 ZSMS»Kontrolirali smo tudi izvedbo calotnoga programa» Pri povezovanju z ostalimi 00 ZSKS nismo storili ničesar. Zakaj? Najbrž je vzrok v nedelavnosti« Vemo pa, da je v prihodnjem šolskem latu na tem področju treba nadoknaditi zamujeno»
Polane Jernej
JE NOV DOM UČENCEV PRINESEL TUDI NOVE AKTIVNOSTI?
Mladinska organizacija v domu se je preoblikovala s prihodom v nov dom in letošnje šolsko leto začela intenzivneje delovati kot aktiv šolske mladinske organizacij»
V tem šolskem letu 1982/83 smo poskušali uvesti razno dejavnosti v domu: ~ dogovorili smo se za urejanje panojev po vzgojnih skupinah, - vsak teden so se učenci zbirali na glasbenem večeru ob poslušanju plošč in pogovoru. Plošče smo tudi nakupili,» organizirali smo oddajondomovci za domovoe" preko zvočnikov, ki je zajemala glasbo, čestitke, humor in najnovejše vesti» Na športnem področju:
-	v jeseni je bilo medskupinsko tekmovanje v nogometu,
* pred malo domiado so se skupine pomerile v malem nogometu, košarki, namiznem tenisu in šahu,
-	sodelovali smo na mali domiadi v Tolminu in veliki domiadi v Ljubljani,
-	učenci smo se udeležili delovne akcije urejanja starega vojaškega pokopališča iz prve vojna v Črničah,
" omagali smo tudi s propagando pri evidentiranja in tudi učenci i«- naloga domu so brigadirji»
Sodelovali esc na prireditvah v okvir«, Šolal _ komemoraeija ob spomenika padlih borcev jproslava štafeti w otvoritev nove Sole
lase sodelovanj«, a vojaka je bilo zadovoljivo« Glodali smo fii^ Jta» vojak iß i'Soli rasgovor o vojafkem poklica» Ogledali smo ai prostore kasarne Srečko Kosovel in rasstavo orožja» letali smo tudi predavanje ' o neuvrščenosti in o zunanja politiki Jugoslavi-
2 "ù
7 doma orno imeli" tudi nekaj obiskov,
razgovor a pisateljico /»no Pruček Krasno» « plesni klub is Nove Gorica»
predavanje o spolnosti in kontraoepel ji {dr« Katja ULkar)»
V domu je od nekdaj problem kako pritegniti čim več učenoev
k delovanju v mladinski organizaciji» Kar je narejenega v doma je plod vse preveč maloštevilnih in zrnoraj istih učencev® To eme si večkrat zastavili v reševanje kot del naših načrtov^ Do sedaj pa ni bilo vidnih uspehov in to je pogojeno tudi s odnosi» ki vladajo med sedanjo mladino» ki prenašajo skrbi za lastno zadeve in iimsanj m dftt&bone« To ai le oropam ' domskih učencev» to ja problem v naši družbi,» Pô eni strani naveličanost vsega dobrega, dolgočasje» po drugi p& preobremenjenost in maierialističnoatc
Oclo leto smo si prizadevali za pridobitev večnamenske dvorane« Sdaj j s končno prazna in nas .Saka6 da jo izkoristimo« V njej so sedaj mize za namizni tenis«
Skattali smo oživiti sodelovanje s vojsko» Is neznanih vzrokov pa je to zamrlo» ko je bilo zmenjeno5 da steče rekreacijska dejavnost m tiste učencei ki so v domu tudi čez vikend« fako sploh ne vemo kdo je odgovoren in pripravljen za delo t mladimi » ? domu se je odprlo več možnosti na glasbenem področju.« Vse prt- k malo-: pa smo izkoristili domsko ozvočenje». Po eni strani učence glasba priteguje, po dragi pa ne more« dobiti nekoga» ki bi skrbel zato'« da ostali poslušajo «
Stran od doma. in prepuščeni lastnim nagibom uSeneiradi poskusijo sigarate» alkohol	doma se je zelo novečslo.äxevilo kadilcev» Pf
pa tudi takih, ki pijejo* Zaenkrat tepejo učitelji e- prisilnimi 1 «ferapi to zadrževati ne pa aatreti*io je pravzaprav problem -lirêe skupnostig
Sa začetek smo predvideli drugačno strukturo predsedstva aktive » sedaj' so 'hili v njo« predsedniki vzgojnih skupin in predstav* aifci domska skupnostic Edaj bi pa bili. predsedniki skupin» po en delegat iz vzgojne skupino in" po en član s komisije» Izbrali 'fei zapisnikarja» blagajnika?ja in namestnika» Izvolili bomo tudi predsednika aktiva» ki je hkrati ¿.lan predsedstva 00 2SS5 na j
Baraoa. Irena

Šolsko leto 1953/84
Številka: 1
G-UVNI UREDFIK: Remškar Marija
'JREDNI^KT 0I>50R: Baj* Vi*a Korošec Valentina Pogačnik Ajra Premrl Tjasa Vidmar Bogdan Žgavec Vojka
LIIJtVNA OPREMA: Pogačnik Ajra
prof. Zdenka
l	v,...
"N	i
\ i
\
jiUUur.lt..- o i
•£>e#grad pianate. -	"a	'
•A jaz aa poznam orugane. :>eograd moj sen, moja ljufejgen .■«seka. megla nad njim, bsva in jonava, megla, dol a, i' drevoredi in velike-..-hiš. v sredi ri^jtje " .^nez ^in&llove osemnajst r •;• line2 ..ihajlova 18 . v cirilici in v rde. em» ■
xv o j a soba in vse ; *o je 5 an j e v njej , , ■
Ciganski napevi in k?.varne.
Jel tebe in tvoj<a--a življenja. aoda , jaz sem od tu, iu sc moja polja, moje reke in nebo. vse drobne stvari, ki jih 00-emam in ljubim. .Poletja in -•omladi, deževja, si •'-.i-e v meni in so popolnoma, moja. ,.vako naj jih zapustim in ¿svr/.em	. j
In tudi ti si tu. ri, ki si rf-el-. eograde, del ivnez ihajlove •¿i, ki so tvoja beograjska poletja in zime.* i'oda nehote si postal del mene in ljubim vtj /»eograd. • ' n jaz sem v tebi. ¿,-ato so tvoje mole trave in reke. —. a a j men av>
i-si mogoče ! - todo zmagala njo ja poletja ali tvoje zime» moja vus ali tvoje mesto i
,. orda op. bova kar odšla v;-a k v svoj svet«, j. i -v svajo mladost v mladost aeograda, jaz pa v svoj a vet pomladnega sonca in vetrovnih jeseni.
pomini p;, ostanejo in pisma in tisti najini r e e-zeleni j nedelji.ki popoldnevi.
rvoja vojašk' obleka v zelenem in moje obleke, vse rdeie., od sonca tiate pomlačU. ¿voja fotografija in ceganska glasba. Samo naštevanja in iskanja' i
Sediva ub moji reki in premišljava nerie rihudri>e nedelje in neznane obraze. ¿3ko megleno je vse in Čeprav nočem, mislil o tam, da vse odhaja. Odšla je zima, ua-Ha bo -pomlad in polet s poletjem pa tudi ti. Drevje bo speč tako, kot je bilo tiste nesrečnega dne, ko sem ti pokazala pot do noje rake.
^e dim na vlaku, za okni de. in sončnice. Poslušam cigansko glasbo in pričakujem.'.... .. i otem dee^rad in " Ane z aha j leva 18 ", tvoja s »ha- v rdečem, ri, tyko zelo moj. a/ Beogradu sem. .-ml. e gledam na stehe in dež tvejego mesta. »u.ziva se po belih ulicah, eb modri reki, ki je tako zelo tvoja, n veter-z vzhoda, kot da pihlja le zate in zame. večer ~ v tvojem objemu, jutro - v tvojem nasmehu, dan - v mojem smehu.
sojino poletje in 3eograd. .eset dni oeowprada. a o ih deset dni !
Peroni in vlaki. Vlak, ki me pelje nazaj v objem mojih dreves in vetrov. Solze in poljubi4, .srce, ki ji še včeraj bilo tako sre no l Vozim se z vlakem, za okni sonce, 0 .4el so sin.niče že posek li.
„alujem - za teboj ali za sončnicami t vlak i vlak, ki te pelje v mojo jesen !
MUüin wvH ¿J.U-* xvuiUjj^Aia
2rÜ 1
Korint
Deklica liže sladoled Valovi obalo . i-;avelit, ano neumnosti sonce
si obeša k. imen z o vr, t se utr.pl ja v morje ¿JU "Cte razglednice, marke za drahme, drahme za .tiarkice, ha
filatelisti! iirüljn.jo i*emei, se ausv.ejo z Bergosolim, * ^orimt t / i'ež&k nahrbtnik, Sokrat, stokrat te ki koraki, antika .
in umetni satelit, ktrint vi s k
Ajdovščina
'.'G p C-.' i t

I/iUi V O
'• ,>' #/4 i-.- •<
'¿as,-
O
Urevo
vertikalno
n horizontalo zemlje Vertikalno z <1 asociacija »b drevesu
opic?; igra tarok xiszbito steklo, vroč •:)! f,.;lt izpuhe v?, s.nje
¡j'loridr. be oh, ' ' z-'-žgana trupla ledena limtn^dn, deskam	a> >■■:"■ a—Mc-.- ■>,
m valovih ul*ravijilicnesvetlebe tja v daljavo or em stsrih nnnometov

M.4WJJ udLUti» iJl A'J. bCi.1 Olj 1

1'f. m se utroci škropijo z vodo iz po tačk--• dekle te se sprehajajo* po diše< ih vrtovih polhih rož in cvete.ih vej, č-.kajo not.i, ko bodo padle v objem, in bo l jubezen kristalno v ist?* pe^em, duneca v noc.
nebu po pi-.-.vu • rn oblak, otij črn kot no- ,
pod nogami puščava,
. ' ' brez kisik:; je zr ik.
rdr-:nje brzostrelke, rafali, r:;.fli,
kriki posiljenih■ .ensk -
ki. ko sladke st te besedo •
ni čudno, da v sok hoc.e biti vork*
../	' jr ^ ■ N..	* ' ■ >
da se še otroci ho.ejo igrnti s puško I in strijoti, streljari,pobijati Agonija majhnih otročickov ki so jih odtrgali od mamine dojke, ter jim v usta zarili bajonete.
ih »blak, črn oblak.
■■ ■ -.' . ...... -i
iiekje mora biti ^il in zelene ,.
cvetoče, dideöe rastline
in lepe, Žlahtne ml-, de faraonke,
nekje morajo biti piramide,.	C."	^
k soncu kipeče !
"Bujenj 1 Suženj ! Suženj t Ha, ha. xi ¡im si gradil piramide,
žn,..,,:....^,.,,...	g sedaj so faraonove žene daleč in so
ljubezen je 3yaf*ono o
Svoboda, mir, vse je laž, privid v puščavi. >rišel bo i rn obl k nose-, ti smrt, Eadel boš v suh pesek in izdihnil.
AiSiu) ¿jI öwi' UiVXUi wXUiiX'X OUWCjJil
f	'skr '"'S■ rAMč?*
■•v- ^¡'.éÂ
19*3/04
od^or: Pogačnik Ajra Vidmar Bogdan premrl Tjaia
/
mj Ari (MuJC
ICo bes odšel ne pozabi "belih rož. Ko boš odšel bouo zagoreli kresovi
in prižgalo se "ho tisoč luči
•dšel »"hodo vsi dnevi prozorni in vsi ljudje enaki.
odšel "bom svobodna odšel n"e pozabi belih rož! in moje nedolžnosti
Ko boš
Ko 2}OŠ Ko "boš
Remskar Marija
£j_gtam knjige o poklicih. Ustavim se pri gradbenem teh--ilctt» ker; me ta poklic zanima. Začnem-sanjati-kako
>!ilo lepo, če "hi :to dosegel. Imel bi se dobro, naredil hi si lepo hišo, kupil avto in še in še. Nato pride na vrsto resnica. Kaj pa šola. . stoodstotno garanje štiri ieta. Ali bi "hil sposoben ža ta poklic? ^ajbrž ne. Pretežko, raje se ne bom silil. 3el bom na triletno - že zaradi uspeha. Zadosten >,0. Fant, nič ne bo. "elezokrivec boš. No, to pa ni tako hudo. "Rom že zdržal, četudi bom železokrivec. 2e,vidim kako zvijam železo. Ves sem rjast kot-stara ka*. roserija. Kakšen bedak sera. ^akaj se nisem učil od
Živimo v miru, imamo
vsega dovolj. Hrano celo mečemo v smeti. Na drugi strani je lakota in smrt. V Afriki, In- ; 'diji in še drugje umirajo otroci od lakote in bolezni. Zakaj ljudje v razvitem svetu ne pomagajo tem državam? No,-pomagajo že, toda ne dovolj, če bi vsak človek dal le nekaj sreustev, bi zadostovalo, da bi se nasitili milioni lačnih otrok na svetu.
Naj povem še tč>'. Lani' sem bil pri dedku - in smo večerjali. Po večerji pa je dedek po-- bral mrvice kruha po mizi in rekel:"V vojni smo bili lačni," in jih pojedel. To me je prizadelo, -prav sram me je bilo, ne vem zakaj.. Tak čuden občutek sem imel - zatd je moja največja želja odpraviti lakoto.
Benedikt,l.b
začetka? Pa pravijo, da šola ni težka, ^e se le ačiš. Poskusil bom, če bo Slo. Na vse ali nič. Vsaj ža delo>-vodjo.
v r. a	-
Andre j ,l.b
Včerajšnje 1 j tfhe zni * Zgodovina je.*
k.
Zlatan
Beograd
»
in jaz taka kot sem "bila. Zgodovina je tudi
šestnajsti avgust štiriinšestdeseti ko sem se -rodila
ko se je mojega življenja lahko
» -	veselil še moj oče»
Zgodovina je, zgodovina je
vse moje nekdanje prizadevanje
in ljubezni.
TUDI TA msm BO NEKOČ
ZGODOVINi -

Sodelovali m V*i, *
Glavni urednik: Marija Remškar Uredniški 6d"hor: Pogačnik Ajra
Vidmar Bogdan !	Premrl Tj asa
Žgavec Vtjka Baje Vida Korošec Valentina
< ^mw
Likovna oprema: Pogačnik Ajra
Mentor: prof* Zdenka Blažk«
(MM(jGCU lXpM/ jVK/l^rv
fvomcr	1
Leta 1920 so Italijanr okupirali področje Primorske, Takoj z okupacijo se je začel proces raznarodovanja, kateremu se je ljudstvo zeln močne upiralo. Cilj italijanskih fašfcstov je bil poitalijančiti celotno področje.
Ta proces raznarodovanja je začel pustoppma, vsaj v šolstvu. V začetku~okupacije so v šolah poučevali italijansko, slovenščina je "hila le učni predmet.
Lete 1923 so v šolah popolnoma ukinili slovenski jezik. Zelo grob je bil tudi odnos italijanskih učiteljev do učencev. Nekateri učitelji so iz sovraštva, celo pljuvali na otroke. Od leta 1930 §0 bkiepili policijo, nadzorovali so življenje posameznikov, vse trgovce in gostilničarje so prisilili, da so se vpisali v fašistično stranko. Fašisti so terorizirali ljudstvo po vaseh. S kamioni so prihajali v vasi in pretepali moške, tako da so večkrat-morali spati v vinogradih. V obdobju italijanske okupacije so "bili zelo visoki davki, ki so prizadeli posebho kmete. Tu ni "bilo industrije, kmete pa so močno obdavčili, zato ker so Hoteli, da "bi ljudstvo obubožalo.- To je pripeljalo do velikega izseljevanja, predvsem v ZDA, ženske pa-so odhajale v Egipt. Ko je italijanska vojska napadla pddrrtčja, se je začela formirati osvobodilna fronta in mladi fantje so ustanovili ^partizanske "brigade in začeli voditi gverilsko fvojno proti sovražniku. >	-Oktobra 1941 se je v Vipavi formiral, pa jonski od>»cr osvobodilne fronte prav v naši hiši, moj stari rče Perhavec Avgust je bil eden izmed ustanoviteljev. Ta od"bor je oskrboval partizanske brigade. Kupovali so volno in ženske so pletle rokavice in nogavice za partizane.
Tu v Vipavi so tudi skrbeli, ua bi partizani imeli vedno ievolj hrane. V mlinu so mleli koruzo, potem so jo odpeljali in razdelili med partizanskimi brigadami.
Vsi prebivalci so se z vsemi možnimi sreustvi upirali okupatorju, razen zelo redkih izjem.
Tatjana Perhavec, 4.a
r
cBISKALA S T A NAS t o V A R I J JANI l * jUHK-JCCO,, V OD JA K U L T~U R N 1 SKUPI N E "1%. KORPUSA TER BORISC TOVARIŠ 'FRANCS ¡j R A V'Ü C ...
iiEFAJ o JOC^-VI sku?tni	•
Sna od odlik našega na r o dne osv obedi In ga "Hoja in naše revolucije nasploh-je bila tudi nenehna skrb za razvijanje nove kulture, ki naj bi ^ila čim bližje ciljem tega-boja in tem kulturnim potrebam .•-našega ljudstva. Na Slovenskem je bila kulturna dejavnost irredno razgibana in razvejana, saj so ju opravljala številne kulturniške skupine in posamezni kulturni delavci« 3e največ slovenske besede go potrebovale še neosvobojene pokrajine Slovenskega primorja, Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline« Kraji so hlepeli-pe slovenski* besedi, pesmi in slovenski kulturi nasploh, ki je "Kila posebno mlajšim in najmlajšim rodovom, dolgo vrsto let odtujena. Tako je bila ena od pomembnih-nalug IX« korpusa prosvetlj.evanje tega dela slovenskega naroda, spoznavanje slovenskahkulture iz-matične.Slovenije ter krepitev nacionalne zavesti. In kaj-naj bi hilo-za dusega tega cilja lepše kakur dati jim, slovrnsko-besedo, glasbo, tisk (časopis Mataj-ur), predavanja in množična zborovanja, kjer ao se ti ljudje lahko seznanili s cilji našega narodoosyob*dil~ «nega boja. Tako je bila ustanovljena tudi kulturniška skupina IX. korpusa. Vodja in komandant, skupine je bil Danilo Tark - Ječo, zato jo imenujemo tudi Jecova skupina. Sestavljena je bila iz pevskega kvarteta in glasbenega, .tria (klarinet, harmonika, kitara), imela je kurirja za opravljanje kurirske službe, imel pa je na skrbi tudi prehrano, prenočišča, in druge materialne dobrine, ki jih seveda v tisti& časih ni bilo na pretek. Skupina je bil|i poznana po arse j "Primorski pod imenom .KIS (korpusna igralska skupina). Običajno je prikorakala,-seveda ro.jaško urejena., včasih tudi v spremstvu «partizanov iz blJLžnje brigade ali odreda, na vaški trg ob zvokih Veselega tria,- se-tam ustavila, in vojaško '. uredila. Vaščani, ki so se množično zbrali na trgu, je nagovoril
vodja skupine Joco in oznanil, da "ho popoldne ali zvečer na samem ' trgu, v šoli ali na-bližnjem 3kednju velika prireditev z recitacijami, pesmijo, zabavnimi prizori in seveda z uradnim govorom. In kar je bilo še posebej zapeljivo: po prireditvi bo za mlade in stare ob glasbi Veselega tria fO.es, ki bo trajal, drkler bodo vztrajali razvneti plesalci. Glasbena govorica in ples ne poznata meja in^prav %u je bilo ogromrfo množičnosti 4;udi za politično prepričevanje, zbujanje nacionalne zavesti-in občutka prip«ednosti slovenskemu narodu. *rogram skupine ni bil vedno isti, temveč se je preminjal glede na pokrajino in okoliščine, v katerih je bila
prireditev
Skupina je takorekoč obiskala skoraj vse vasi in "Kila uspešna v buditvi že precej ugasle slovenske zavesti. Člani . skupine so na poti po Primorski ohranili neizbrisne spomine. Tako tudi tov. Danilo Turk -Joc», ki je danes med nami...
(po Srečanjih povzela
Janja Milic)
U VB PRIČE SMRT I - T- 0 V A R I Š 1 R H A N 0 B R A V E G - ČL 0 V E K, ZA KATEREGA PRAVIJO, DA VSTAL OD MRTVIH	-
Osemnajstleten se je tov. Bravec vključil v en»te NfV. ^ekega jutra so njega in njegove tovariše zajeli Nemci. "Hande, hack!" Nemci so jih presenetili, ker so prišli v vas s strani? nd koder se jih ni nihče nade jal. Pomagalo <g'im je slabo»vrsme, bur ja je močno tulila. Zaprli so jih v vaško gostilno' v Potlkraju in z njimi ves čas zelo surovo ravnali," jih brcali in pljuvali. Gnali so jih do vaškega pokopališča za,vasjo. Vedeli so, kaj jih čaka. Otrpli od groze so bili brez moči.* Marali' so leči na trebuh, roi pa skleniti pod glavo. Bil je drugi v vrsti.- Videl je, kako so ustrelili prvega njegovega soseda. Zdaj je bil ha vrsti on... Čezenj je stopil Nemec, mu naslonila brzostrelko ha vrat in sprožil. Kaj se je zgodil« pozneje... Začela se je njegova enajstdne\ kalvarija.in črna tema. Zbudil se.je, ko ga je začelo dušiti in je hlastal za zrakom. Od vsepovsod- je čutil teči kri, iz rok, vre n»su, ušes in menda celo iz oči. Kako se je boril s smrtjo. . "Vste sem in napravil nekaj korakov, pa sem že padel, k»4b sem bil dolg in širok. Pobral sem se, napravil spet nekaj korakov in spet pade Potem sem počasi vstal In k»rak .ža korakom »dšel.v neznanr.." Tal: je taval pr Nanosu, živel od snega, nemočen,- zapeljan od prividov Lačen je videl veliko števil» žensk, ki so mu ponujale polne koše re kruha in mleka. Vsakokrat, ko je skušalo zgrabiti, se je ženske odmaknila in spet ponujala.... dokler ni prišel v Sanabor, kjer s ga ljudje sprejeli in rešili* Iz trideset kilogramske.prikazni iz groba je zopet postal mlad fant.
Za obisk na našem kulturnem dnevu.se tov. Bravcu prav lepo zahva-Ijujemu ter mu želimo še velik» veliko svobodnih let!
Janja Milič, 4.b
Glavni urednik: -Barija Remškar
Uredniški odbori Pogačnik Ajra
Vidmar Bogdan Premrl Tj asa ^	\ ¿gavec Vojka
I " Baje Vida
*	r . v
- k Korošec Valentina
^Mentor: prof
Učenci 4. letnikov smo pripravili kratek intervju z nekaterimi učitelji, ki so se ukvarjali z nami. Ia poglejmo, ali so nas imeli radi, ali so se prijetn« počutili v naših razredih, ali nas bodo pogrešali, kaj nam želijo.**.,,
prof«, Drago Bratina - ravnatelj
-	zelo vas bom pogrešal...
-	Zakaj?
-	Ja... ker ste zadnja generacija gimnazijcev, ¿les mi; je žal za staro, dobro gimnazijo. Vas je povsod opaziti. Kaj bo sedaj s kulturnimi in izvenšolskimi dejavnostmi..,
-	Kaj pa nam ob odhodu želite?
-	Vse dobro, V današnjih časih je težko dobro, res d»bro študirati, zato pa res vsem vse dobro.
prof. Lojze Likar - geografijarazrednik 4.b)
-	Žalosten b^m^ker boste odšli in ker-vas ne bo več. Za razvoj naše šole pa se ne bojim...,
-	Kako ste se počutili med nami?
-	Z vami sem se imel tako, tako ~ za štiri, no naj vam bo za štiri do pet ( eprav vmesnih ocen ni več/. Nekajkrat ste me sicer res razjezili, toda...
¿jo ob odhodu pa vam želim veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju, fantom pa veliko prijetnih dni v vrstah naše vojske.
Vse pa seveda veliko osebne sreče,
prof. Pedor Tomažig - fizika (razrednik 4.a)
-	pogrešal vas bom, ko boste odšli.	'
-	z vami sem se prav lepo pogovarjal in debate so bile zelo zanimive
prof. Nezka Llkuž - samoupravljanje s temelji marksizma -	- in zgodovina
-	^e vas bora pogrešala? Vejetno. Sedaj bo na šoli vse nei
drugače. Bili ste prav prijetni in imeli smo se lepo -no, res pa je, da ste bili včasih tudi sitni,,,
ElaSkp LIHA - obramba
Ko je tovariš podpisoval naše spominske diplome je zavzdihnil Iva j bo sedaj tukaj? Saj mi bo prav dolgčas po vas.,,?
prof. Pora Cigoj - francoski jezik Ali nas boste pogrešali?
-	Seveda vas bom, saj vsa aktivnost leži prav na vas.,.. Ivako pa ste se počutili v naši sredini med šolskimi urami? Smo vas kdaj pošteno razjezili?
-	Počutila sem se dobro, saj se z vami da delati. Motilo pa
» » •
me je to, da so pri francoščini manjkali vedno isti učenci» Razjezili? NE - včasih sem res rekla da bom popenila ali pa skočila iz kože - ha pa sem še vedno tu. Kaj pa menite o našem znanju francosacine?
-	No, znašli bi se -že, Predložnega'znanja slovnice pa nimate. Vedno se je opazilo katere lekcije so vam všeč in katere vam bolj ležijo.,.
prof. Dušan Bolko - telesna vzgoja
-	Navadili ste se, sem vas veliko. Veliko ste pridobili z delom in pravilnim odnosom do tega predmeta.
Žal mi je, ker ste zadnja generacija, Z vami je bilo prijetno, imeli smo demokratične odnose - zdi se mi, da veste v čem je bistvo.,.
Kaj naj vam zaželim.,,? Veliko individualnega ukvarjanja s telovadbo. Pa še nasvet - redno obiskujte ure telovadbe, ko boste na fakultetah pa tudi zase lahko kdaj pa kdaj telovadite, ,,, Priporočam tek, odbojko, košarko. No tek, tek
-	to je najboljše.,,.
grof... i-ara BostjanSip - matematika	,
¿a.1 mi je, ker žet greste, to & to je nujnost - po štirj^
letih, morate oditi.
-Ste se imeli prijetno z nami?
Sorva mi v vaših razredih ni bilo prijetno, pozneje pa# Lahko smo delali, Pokazali ste dovolj veliko mero zrelosti in zaradi tega je bilo prijetno, včasih je bilo celo podobno seminarskemu delu.., /
-	Kaj pa naše znanje matematike?	•
-	Ugotavljam, da je znanje matematike iz leta v leto slabše, toda tisti, ki bodo pozitivni, budo s svojim znanjem matematike štartali kjerkoli,,	»
-	Ho, sedaj ste v neugodnem pvložaju — pred maturo in to je težko...
o ■
kot prvo stvar bi vam zaželela, da bi vsakemu uspelo vpi-sati tisto, kar ga resnično veseli, kar ima resnično rad., Kot drugo pa vam želim tudi veliko uspehov ob opravljanju sprejemnih izpitov, in kot zadnje še veliko sreče v lju-



Številka: 1 Šolsko leto 1984/85
Glavni urednik: "Žgavec Vo^ka
Uredniški odbor: Batagelj Uatasa
Krapež Marjetka Saj c Vida * Pavlic Darja Pogačnik Ajra
Likovna oprema: Pogačnik Ajra
in
prof, Zdenka ^lažku
v
\
\


I C*
o
PA NEo
slj.gne trave plavajo v vetru.Biserno čisto nebo mi vra-<a nasmeh* Sladka opojnost je v zraku, širi se kakor maia-Hiri vonj zvežega kruha. Z gubami pisanega krila je objela fflojo dolino in vsadila vanj-o Jsarkost tega jutra» oatim kako moje misli odtekajo kaor kamen, ki ga zaženes v globinoKamen sem , ki pada v neznano in njegov pljušk je le odmev mojih korakov» Maslo semf ki se topi pod vtof» cim soncem« Muhe prihajajo, sedajo name, s svejimi no~ žicami gomazijo po meni in pijejo, pije jo• Ne morem jih odgnati. Tako trudna sem, tako daleč sem... Jaz ni«am JAZ, moja roka je krm in moje misli "teežijo s p*t%p ljajoče se ladje« Brez teže lehdiai V breztežnosti, ' razblinjam se. Nič je tako "blizu, vabljiv. Nič je konec poti» Prijetno je biti nič. Dvom?
Če si Nl57 nisi nič-
kaj potem SI ? Glej, ta težka toka , okorni prsti so del mojega telesa! Lahko jim ukazujem in pokorno se stisnejo v £est, popravi j ^ naga j ivi pramen•.»
V" črni travi žari tisoče sonc, v norem plesu se podijo »krog mene. ui izžigajo oči. Sesedem se. Bobni mi v glavi, raisli se bistrijo. V travi se smehljajo regratave glavice«, Žejna sem« Vesela sem tega. Vesela sem, *a sem spet to» kaneš hočem živeti, danes je to mogoče« Jutri..«
Par j a I&vlič
obrazi s Plakatov
)'(k
{-. r -V C^ o) ■ J J -J
ih kako e-s^fe^D	M
vdrtimi v nič\ ^— / oči, z vodenimi pogledi / jajo se nikjer j • .Z'
SŽ^^Lr**
' /
le poatanite tuir&i ^ ibrazil s\lakatov <-
ti3tvu ^ /h
'	ii^Vli-.»- ; V-'-.
Številka: 2
Šolsko leto 1984/85	%
• " i ■ > " Glavni irrednik: Vojka Žgavee Uredniški odbori Nataša Batagelj
Marjetka -Krapez Vida Bo,j c Darja Pavlic Ajra Pogačnik
Likovna oprema: Ajra Pogačnik Mentor: prof* Zdenka Blažko
kultura jjs duhovna (nevidna) vr2dn0ta
Kultura nis? skladovnice knjig v knjigarni, nisc s slikami obložena stene galerij, niti muzika simfoničnega orkestra. V zgodovini so si cblastniki cesto prigrabili najlepša umetniška dela, pa o kulturi v njihovih dejanjih vendar ni bilo sledu. Prešeren je v več pesmih jasno govoril o tem, da kopičenje materiala (bogastva), torej materiji^. izključuje poezijo, umetniško 'ustvarjanje. V današnjem svetu ponovno srečujemo težnjo, da bi umetniško delo postalo predmet porabe, nakakšna kulturna proizvodnja. Kulturni predmeti kot so knjige in gledališke predstave so postavljajo ob b^k industrijskim predmetom.
Vrednest umetniškega dela je prav v tem, da seže Sez meje tega^kar človek pozna in priznava krt vsakdanjo resničnost. Pri tem prinese v naše zavest in v naš svet drc>>ce skrivnosti o izvoru sveta in c. smislu življenja, skrivnosti o katerih se človek ne uči v nobeni šoli in ki nieo razložene v nooeni enciklopediji. Prešernova ljubezenska poezija zrelih let je odličen primer, Ljubezen do Julije se preobrazi v opevanje ene najstarejših skrivnosti, v katero se je človek poglabljal tisočletja. V podobi jo je imenoval Veliko mater, Orfej jo je imenoval Evridiko, krščanstvo jo je preimenovalo v Mater Marijo. Prešeren jo je znova odkril v ljubezni do Julije in jc tako vgradil v slovenskr kulturo,
Primičeva Julija, France Prešeren in Poezije so danes za slovensko kulture obrobnega pomena. Pomembno je, koliko to ljubezen^katere iskro je pesnik prinesel med nas, uresničujemo v naših medsebojnih odnosih, v našem ravnanju z vsakim drobcem življenja.
Marko Pogačnik -
p I S ' M O
y vitraju večera je tvoj in moj obraz * so tvoja in moja, kot semena razpršena čustva * prisluhni mi,	:
Danes j-e ponedeljek, iV preblisku intermediarne svetlobe se najdeta dva «i ena in on. Nikoli vec ti in jaz. Vem, trgam ti spomin zapreden v votivc sedanjika. Moram, Po koordinatnem sistemu zaplešeta dv* nitki življenja - ljubi, ne ljubi, bo ljubil, je ljubil,,, nagib v negativno polravnino, V glavi prazni ultrazvok* Razbita čustva, Valovi odplavajo in galebi odletijo, Nekaj spolzi iz nepregibnih rok, V
V digitalni mreži se lahko lovijo peški solZa - igra steklenih biserov.
Danes je ponedeljek. Ponedeljek se ,odtrŽe v. znamenju nabreklih čustev. Njegova barva je bela. Bela, Še en dan tvoje odsotnosti, izdolbljen v tehteniko moje osamljenosti. Tisk spomina na zavesti moje konstrukcije. Imenovala sem te Janus«	,
Ti hočeš ples bleščic, neobvezujoči	za dva.
Veš, jaz sem neobstojna razsežno.misleča stvar, ponedeljkova deklica, ta Jolie : • - !
HT	--'lil- • J''	^ . .j^K: ■ ;• <i
' •	. "	. . • .. M:'
Ljubila te je Ereogeta in njena na nic odtisnjena ljube-
z en»	• t "	' '-"'nk
Nataša

- glasilo syï »veno pilon« a j dovščina
Številka: 3 Šolsko leto 1984/85
Glavni urednik: Vojka Zgavec Uredniški odbor: Nataša Batagelj
Vida Baje Marjetka Krapež Darja Pavlic Ajra Pogačnik
Ajra Pogačnik Tomaž Brovč Matjaž -^etrič Gortnar Laruška
Likovna opremi
Mentor
»o HOje DÇLO
HCXJ&
iT 19 -
kultura	kultura	kultura
AJDOVŠČINA	AJDOVŠČINA	AJDOVŠČINA
lil.II.n m ml I.....umiri 11.1.11 .iniMiim >1 ..»I «iUpuni M I I................. I lili«.....I |I»lil hhihiiiiiihii «■> ..........I»....... iii|«n
i.ČB IMA UMETNIK NALOGO RAZGIBATI ČLOVEŠKO DUŠO, JO POŽIVITI IN OBOGATITI Z INTENZIVNEJŠIM ŽIVLJENJEM, IN ;TO NALOGO NED-VO .NO ÍMAj POTEM JE GOTOVO TUDI TO , DA NAS UMETNOST PRETREsa IN OČARJUJE"HKRATI," (Vidmar)	. •	^..... ;
Gledališka predstava v kulturnem domu,, Za abomna in izven,
... t'.! ■".■:■	i	:'
Glave gledalcev so.v prvih dveh vrstah dokaj gosto posejane, vendar je že v tretji vrsti opaziti, da je začelo semena zmanjkovati. Od slučajnega vetra je odvisno, če je pp ostali dvorani yposejana še peščica ljudi.	f \
-	Kaj je po vašem razlog za tako majhen obisk gledaliških predstav v Ajdovščini?
-	Premajhna obveščenost..» Kulturni dom je predaleč in vanj hodijo le ljudje, ki so na predstave v njem navajeni.., Gledališke predstave so elitna zadeva,,. Mladi imajo ob koncu tedna, drugačne namene. Del ljudi ima oh petkih popoldansko delo. Gledališke predstave ,v Ajdpvščini niso tradici-3a širšeg?	' "	' "
Za razliko od gledaliških predstavvsq, katere kino-predsta-ve dokaj dobro obiskarie, vendar nas videz tu lahko vara. Dejstvo je namreč,, da je bil filmski abonma zaradi premajhnega zanimanja ukinjen-in,da ostajajo predstave filmov označenih s -POSEBNO í¿lk)fó5AM0r»-se vedno minimalno obi~ • skane. Kino tako životari le na račun komercialnih filmov in še vedno ni sprejet kot 7. umetnost.
"NBZRELi:^-Gt)áPODARÍKIM itAZliŠAM USTREZA NEZRÉÚ DRUŽBENA STRUKTUaLA!;í (Kidrič)	' ,.
Je•res zaostrena gospodarska situacija'in vedno slahši - - ' materialni položaj družbe lahko opravičilo za kulturni molk? Poleg gledališča in mestnega kina delujejo le še nekateri mladinski ansambli, pevski zbor, plesna skupina, društvo likovnih umetnikov., pestrejše kulturno ude j s tvo van je, pa se za mlade obeta v mladinskem klubu (če bodo za to zago-
•■UI©TNI^K0 DELO JE LAHKO LE DEJANJE SVOBODNEGA UMETNIŠKEGA INDIVIDUALNEGA DARU," (Vidmar)
Individuum se lahko sam obsodi na nasvobo do, ker mu svoboda ustvarjanja nič ne pomeni. Raje živi oddaljen od umetniškega ustvarjanja in tako tudi od problemov, na katere to ustvarjanje opozarja» Ker taku povprečnemu občanu ostaja ju prublemi kulture tuji, si tudi ne prizadeva, da bi i jih razrešil.	,	^mM
Koliko Časa bo še"umetnik ostal "sumljiva oseba, maskiran človek v poltemi, potnik s ponarejenim potnim listom"? Obraz pod masko je čudovit, njegova stopnja je valiko višja kdt je zapisano v petnem listu, toda kaj zato?" (Andric)
Vojka Žgaveo
KTO3
VVD6.TI
>
M0R& GLEDfcšn
6
BISTVO JE OČEM LIDIJO.
-OSE'Bivtù vX'vij-^--' tV'iVXi . o'auu 2Jb~.5'/lii.
y
st. 4
! / ^
V
J
to


»
K
/ I O
2_ V I T^
glasilo ajdovščina
lllPIf^ -;
i' - 2 -
€® DKSVU MLADOSTI
Prazniki in z njimi povedana praznovanja so p rt ljubi j ©ni povsoa po svetu» To so dnevi, ko se dvigajo Saše vi a oko v nebo* ko se malo spi in veliko govori, ko se »«pravica denar in skroni car*, vo s raznimi odpadki in iztrebki, ko sL vsakdo reče, pa naj gre št m tako nenavadno stvar ~ ah, saj so prazniki»
V naši državi je polno praznikov in praznovanj, skoraj vse praznujemo skrajno ndals*vnon, kot pri nas že kar v navadi«- Tudi mladinci imamo svoj praznik - 25« maj ~ DAN MLADOSTI® Dan, na katerega smo lahko ponosni» ponosni* a samo zaradi preteklosti, uirsdi polpretekle zgodovine« Mis. današnja generacija mladih in aorda Še katera nazaj, na i praznile zgolj praznujemo -» brez kake« ga vzroka, brez idej in kakršnihkoli uspahov na področju, družbenih dejavnosti« Zdi se, da nam je naš socializem devet« skrb, važno je, da se je5 pije in mogoče ae kaj po c * „ Sklicujemo se na vlado, na one zgoraj9 na nekaj brezosebnega, jezimo ae na vse kar presega naše naravnosti, kolnemo in preklinjamo, sklicujemo se na mrtve , na one* ki so krivi za našo nesrečo9 jezimo m m v se, le nase pozabi jamo I Navajeni smo, da nam socializem postni .neko naravno danost, neko nadomestilo ea	ki pride sam po
sebi 1 od njih k nam« Pozabljamo na to, da je moe soci ali srna v tem, da vsakdo lahko svobodno vkroji del sebe v sočloveka, v di; v svet* Pravimo«* da smo nemočni, .teptani® zlagani in prevarani, v bistim pa si. drugega niti ne zaslužijo» Prezir in slepota sta zakrila, nase oči, pohlep in "veljava" sta zapolnila naša erca, lenoba in lahkomiselnost nam siromak i ta misel in naša dej* 3a« In Se se 2e pobts.de, so Is-te prešibke, izgubijo se v sive® povprečju, rezultati so pičli, če pa so vsaj že opazni, se nsr.jl čimprej pozabi in erSno Saks, ds ta * li oni. naredi katerekoli ri| pako, da je opravljane. Čimbolj veselo in enkratno*
He mislim žaliti nikogar, nikomur nočem nič hudega, Še voS «■< j ¥59': ima pravico do svojega lastnega življenja« Moj* svoboda j ni meja svoboda, se bohoti na račun druge svobode* Sne sanje pa ©staja še naprej odprto - DO KDAJ BOBšO MLADI mvU PR; ODVALI SVOJ MW?f?
:ff'KS
Mitja Tripkovir' ' 3, dr
.mniuns nvotf	^
DA BO RES NA3 IN RSS IZVI1!»
K,':	.	/ r
Kaj zanimivega s« je nabralo v našem "izzivnem" predala? Nekaj že ■I FRIMEBt	% /
h.	-W'	i?" i • •'■*•
............j§r ''^te^fe
m".- -	' '
t i-"	Hj/tf**
Mi v domu nismo zadovoljni a haano, ker slabo kuhajo. Želeli bi, da bi se kaj izboljšalo in da bi dobili malo ved hrane in pijače* Za to, kar plaSamo» bi bilo lahko boljše» saj jemo samo trikrat in še to ni nič. Prosim, da bi ukinili polento in ¡golaž.««,	f
MUjO
> w	'"t f
I	a	^Sjjr
Kenae prvega letnika?
f Prijatelj mi je pripovedoval» kako j® bilo «njim pri ari kemije« Vrtel m je na stolu» tako da js stol Škripal« Tovariši oa vpraSa razredi »Kdo ee vrti?* Jp odgovorit "Seslja»w
rffvarifioa gleda vedno bolj debelo i» vprašat "Kdo j» to rekel?" Prijatelj pa se hinavako smeje in ji odgovoriinSaliloo CN&ilei.*
JSE
Stotin PraSek 1« b
■rt
' ~ 5 V-	1	II ' i
Iiaali siso uro matematike» fovariS razlaga nalogo« TiSeneo s»
dvigne in vpraSai "Lahko grem na *wc?n
fovariš ga ne razume. Obrne m proti razredu in reče: *»s®
¿trin3ate?!,,
INTERVJU Z MITJO TRIPKOVIČEM
Za jubilejno številko šolskega glasila IZVIR smo se pogovarjali z nekdanjim gimnazijcem, Mitjo Tripkovičem, ki je v svojih gimnazijskih časih pisal za IZVIR. Danes je sogovornik diplomiran sociolog analitik, zaposlen v svojem podjetju.
Gospod Tripkovič, kako je nastajal IZVIR v vaših časih ?
Izvir je v naših časih - pred 15 leti - verjetno nastajal zelo podobno kot danes in kot pred tridesetimi leti. Ne glede na velike spremembe, ki se dogajajo v življenju ljudi z neustavljivo silo in izredno hitrostjo - v tem času smo zamenjali državo, valuto, politični sistem, lastnino, dobili smo internet, hitre avtomobile, mobilne telefone, potrošništvo, storilnost, BTC, MTV in BMW - ostaja človek, čas in zvezdno stvarstvo isto. Tudi vprašanja ki privrejo (kot izvir) na dan 15 let stari mladenki ali mladeniču, so zato ista. In če me vprašate, o čem smo pisali mi, vam povem, da odgovor dobite v vašem današnjem Izviru. Oblika je morda drugačna, vsebina ne.
Menite torej, da se navkljub velikim spremembam, ki ste jih omenili, človek ne spreminja? Menite torej, da ostaja Izvir navkljub spremembam v življenju isti?
Da. Ker gre za isto potrebo po iskanju in vmeščanju človeka v prostor in čas. In ker ta potreba postane ob prestopanju iz varnega, privatnega, otroškega okolja v javno, produktivno okolje (gimnazija) še bolj izrazita. Od tod torej tista žlahtna naivnost, želja po razlagi smisla, dobrohotno iskanje dobrega in tudi cinično izlitajeza, ki smo jim priča, ko beremo IZVIRE. Spremembam, po katerih sprašujete, človek podleže kasneje. Takrat, ko se na stanje brez pravih odgovorov privadi, iščoč kalorije zase in za potomstvo. Ostaja pa lep spomin na tiste čase, in to je tudi nekaj.
Ko smo že pri spominih - bili ste aktivni tudi v dramskem krožku - kakšne spomine gojite pod tem naslovom ?
Zelo, zelo lepe. Večino predstav smo namreč takratni »akterji« pisali ali pa sijih izbirali sami. Šlo je namreč za modro odločitev takratne mentorice prof. Vugove, kije, z manjšim korekturnim vodenjem v smislu učenja dramaturških prijemov, dopustila, da si je vsakdo napisal ali izbral svoje besedilo sam. Sporočilnost igre je bila tako lahko večja ali boljša. Še danes se spominjam »močnejših« odstavkov in jih znam na izust. In tudi to je nekaj.
In še nekaj misli za konec...
Nič posebnega. Učite se in učite, ker le tako boste lahko koristili sebi in svoji domovini ter vsekakor BTCju, MTVju in BMWju.
Po pogovoru zapisala: Anja Krasna
IZVIR
glasilo sgš »veno pilon« ajdovščina
LAKOTA
Lakota jo eadna zver. Svojih žrtev namreč spiah no izbira. Miiogi ji celo kar-podležejo% Trebuh jim zraote čez pas, brada post-ne bolj zajotn, tuči lica žo nakazujejo ljubezen do hrano, glavna pri p; js bilo, je in bo roka j časa vorjotne bo -zodnjiua, Prav ta pele izir zujem č in iti»kakšno p-ln* krvn st Slovaku K; lik'- p<-glodov-oe ust ..vi r^vno' nn nji? Knj uhani, pa obrit a lioe., n'-vi čevlji in m*rda frizure? Kaj izpiljena marčkenska h^j-a, če pa. ni z: jetne zadnji os, ki bi veoelo poskakovala ir zvsbljala nasmoh z ust ljudi? (Ta., lakota je čudno zvor. Tudi časa svojih napadov no izbira prorpo* skrbno. Zjutraj, doooldno, opoldne, popoldne, zvečor ia co p-n^či trka na žclodoc. Lo ta pa jo takoj za lakoto. Še ljubozcjr «pravi vase. Ni ga junaka na tem raSem ljubem svetu, ki bi nb p^cpc"cnom kruljonju svojega želodca 3o ostal ravno; du~en in asketsko ^osrečou. Če že no pozlaosn. Vsakemu junaku jc ta melodija, čo že po rrjjmilejaa sinfonija nladostnik žal j® pa vsaj najdražja mod vsemi. To pa zato, kor vsak najpraj poskrbi carj Ntkateri r sfa potrpežljivo, zato pa nič maaj slastno in vjžre^no* Kaj ti 'stane od luknjic v sira* k*-? pojo sir?	.	' *
(Ta, lakota jo ros Čudna zvsr. Sto Že kdaj poušilš. ali pa vsaj pnvor.(jali srečo, ki so razliva na SGNo Vero Pil on vsak ¿olavni ob 9.35 tja nrl kuhinje d a 3*1q? Vso skrbi, vsi probleci, vsa razocaraaja iaginejo rokam tja pod lcrožnikali pa v olupek ^d snlam©r vsaj zs pat minut, f tem času jo napad lak:to zelo m-čajc. Tudi tietim,. ki si dolajo utvaro, ta za grižljajčok ali dva no bodo glodali in si no preskrbijo živijsnjokih sokov,- lakota coz Čas p uten"1 zagode.

- 1- 6 -
«s'$pržvi jih v slabo voljo, 2c vcč:.-'vse misli spravlja,nase, £o?la jahica ■ caB.cn j a francoske glagole, slastna krača ©dteh. zgodovinski, razvoj človeštvi od p^edkambrija do danes, ,3arus-jofi krompirčki pobruetajo vso slovnico sveta.	• .
• ja, . laicota jo ros Čudna, čudna zver.: £li po. Čudite/ d* jo, ženskega spola?
i . . ;
•' Tripkovi £ • Mi t j a. k • 4 » dr
S ii' i 'Č A
. Sreča je, ^ -- da co '!ržiš za r^k^ J in ho-liš v daljav-, sreča jo
tVoj ne-^lžen polici no^ ljudni. Sreča jo if^rati oo ■krt otroci, - ' .sreča je	. > •
k~t blazina iz £uha, v:-'a reko, ki tccc nino. Jo dež, ki pada .na rkrv„ Sreča* jo
urasiti luč'io. sc pobotati. Sreča je
kozarce vina s sen 1 vičen. SreČa j-:,
če ti -oustin listek v predalu. Proč« jo	v „
poti -'v^rlasn-—, kak- si mi vsoc. ~x^slušaj, v zraku jo žc najina p r. seli ljubezni, ki loVi k"t niael, ki "iši p'1 sreči'. Irslušaj, s nčni žarek je ^plejni kot ¿a3n;eh sreče.	'
Srečo, jc
večor s presenečenjem,'' prizo^n acscc, . .. P1 j'' č ra 'i'1
. Jo vizitko, -orlno srčk v. ^ Srcčo jo	.
' * nopričok- von toldf- nski klic, 3T'Čr je pl"Žo v n^či, val, ki b^ta <~-h '-bolo. Sreč« j c r"ko ro srcu p' ln en 1 jubo.zni, sreča jc čokati z^rjo, sc zn<~va ljubiti...
.KZjlJ
rl>, 1. a
v ■
ujeti


KomO najpred veselo zdravijico, bratfe, č*mo zapet*? Bog našo nam deželo ; Bog živi ves slovenski svet, brate vse,
kar nas je *
■	....	.	r -■ "	i 1:
sinov sloveče matere!
Tematika tega Izvira je v celoti posvečena kulturnemu dnevu. Letošnje praznova nje kulturnega dne je bilo zamišljeno kot razmišljanje na temo znane pravljice Janko in Metka bratov Grimm. Vsem učencem smo dali možnost, da so na svoj način prenesli idejo iz pravljice v sodobni svet na različnih področjih kulturnega ustvarjanja. Janko, Metka in čarovnica nikakor ne morejo živeti samo v pravljici ampak lahko sodobne Janke, Metke in čarovnice srečujemo na vsakem koraku v našem življenju. In to je tudi tista prvina, ki dela pravljico večno, aktualno in r smrtno..;;	•• »a
Uvodni tekst je razmišljanje o lepoti, kulturi in umetnosti. V drugem delu je * razred posebej pomensko in likovno oblikoval svoj "kotiček", ki se nanaša na nji hove predstavitve na kulturnem dnevu in jih idejno dopolnjuje. Izvir zaokroŽajo 1(1 tike, ki so jih prispevali različni gledalci.
".?<	m
2elimo vam prijetno branje!
Uredniški odbor

Zagledala sva veliko hi ro, ki ni "bila iz Čokolade in bombonov, ampak delo SGF Primorja. Vihata 30 $t ,odprla. Vzgojiteljic? naju povabi: "Stopiti noter." i:
JAMICO I KI
METKA
Zaprla me je v posebno sobo. Vsako jutro me ¿¡e prišla, ofazo vat in mi govo-rila:MUpamt da boš kmalu zrel za VI"
Po nekaj tednih, ko je bilo ze hudo mraz, se je odloČila, da bo zakurila centralno. Rekla je i"Dovolj mi je čakanja in zmrzovanja. Metka, pojdi zakuriti central noi" Sestra jo je pahnila vanjo. Joj, kako ji zavidam, kajti ne bo ji več mraz kot na«l
jBratec reče: "Sedaj ni več pouka. Vrniva se k očetu."
Šolsko leto 1985/36
Glavni urednik: Ars Pogačnik
Uredniški odbor s Vid«, Baje
Nataša Bratinal Nataša Krečič f Darja Pavlič j Nike Pogačnik ( Irena Vrabec I
Mentor: Zdenka Blažko
Ti ideala: Mir jam Lemut
------------- àVr»hto__
¿oftíl/iS	*.At>*	— /
A/A ¿/VW AtÂJOtttO T»0/MOMPtfA*.*, 3 LSTSè'/ Ot/SÜT, BW/srA/aA* Mor
Čl	a M VA t , Vo%,/ Rfr-/»^
t'A
*f*o#XA«/yA
jvfAtÂJ,.

v
<h


k*pj

PxutrArAíyve)
ft irr «tw A»*» 1 "J" «I «. II// í
SU UKUp i
tí
V
ypra j
*	y—
V
Cr
v • ft*
, íw.
ZAD . PoOAl/ÎA
k y j
A 1
U*M>
urim»

'U *V
J
iS




PAS fe>MAzre PK¿S£¿.
...MA Ko rtfj Ij.jfi»i K A O Nif syiíiJ ^
PAU K i
K-
fy.
/J

.S
/
T W k A tj

ceBEUCA
v
umrla od smrtonosna s mri i
W
X y /:
z /

Z9/)

(S £"0-4;
?r • t

Iv
TE 'APfiEJ
HOCEi
^ jff pfí NARlŠ(VEf<
t
Hotela bi napiaati kaj reanega^umetniŠkega, a na dobim ideja. Blazno m* moti ta "čebela". Spominja me namreč na Šolski ples, na pripombo mojega plesalca: "Lahka «L kot Hat, kot Čebeli ca J" Uživam v pleau, v ritmu, $e posebno, če plešem a plesalcem,, ki zna kaj več kot le fokstrot.
Ti, moj plesalec:
-PlešešSe dobro, kaj pa sicer? Vedeš se, kot da bi bil trot in to edini v velikem panju, kjer mrgoli Čebel. Uboge, kako se mi smilijo: Eno driii za roko, drugo za paa, tratji pa ae veselo smehljaš. In tista, Id je prezrta, si sa skrivaj bril«; solze, ter čaka na dan, ko ;Se	bo pokazala dragim čebelam, da je vredna trenutka
pozornosti trota. Ke «naš biti resen in najbrž spleti ne veš, kakšen si.
morali se boste Spremeniti, kajti vse le ni tako naivno, kot zgleda« Marsikatera čebelica na naši šoli ima tako dobre oči, da je ne zaslepi sa*o blišč galvaniziranih fasad, ampak da indijo tudi pod nje, gnilo notranjost« Druge čebele pa se bodo instruktlvno zavedle, kdaj vas ne bodo več potrebovale in takrat boste vredni usmiljenja vi, ki ne
■Bgv:	-Ji,'	-¿'".'i"-.' ,	•
znate skrbeti zase! Trenutno vas pač potrebujemo, vendar tudi vaš Čas bo prišel. Mmm, že slatin, prav kmalu bo tu. To mi naznanjajo prvi pomladni
žarki, prve trobentice in njifcov omamni vonj.
Adijo šola, oziroma panj! Pozdravljene trobentice.
Samec Hn§f l.b
Številka: 1 Šolsko leto: 1986/87j



glasilo Sgš »veno p i Ion« ajdovščina
J
Til avril liMUHlIj! 1 rena Vrabec
Uredniški odbor: Andreja Funa Tanja šterman Simon Vidmar Katja Nusdorfer Lucija Bogataj Damjana Brezavščel Lavra Žonta Liljana Božič Jana Hadinja Jože Lemut Nataša Krecič Virineja Devetak Monika Kralj
Nike Pogačnik Snežka Madič
Likovna oprema:
Mentor:
■¡■Íhiii
Zdenka Blažko Stanka Hari

JADRALCI
Moje veliko veselje je letenje, Tako sem se letos med počitnicami odločil, da bom hodil na tečaj za jadralnega pilota.
■ t^^S^tM 1 ' & i
Že marca sem hodil najpredavanje, julija se je pa začel naš tečaj. Na letališče smo hodili ob 5 zjutraj, bilo nas je namreč devet, domov pa smo se vračali ob 9 zvečer. Na "začetku je bilo precej trpljenja, ker nihče ni bil navajen takega tempa tekanja in porivanja letal* Na koncu sem imel ta-"ko kondicijo, da mi tek na 20 km ne bi povzročalnobenih težav. Tako je bilo ria zemlji. V zraku pa je biločisto drugače. Na začetku je učitelj rekel: "Najprej bom jaz vozil, ti drži roko na komandah, drugi start si pa ti na -vrsti."	■ »>■■ -	/ §
i	j: f •	4	-	f. * ..-'i -	"" ?	.
P	, .	' :vf	''t:'.:": ■. ' •	&	* V;-	• %	:•,*»	| ..
Ta drugi start je bil "vesel". Pri vzpenjanju mi je učitelj pomagal, nato sva se učila delati zavoje.	: J.
Mt""	■ ;	, ...•v 't-* . "••ašfehlea H*
"Uvedeš, počakaš do nagiba, pa komande v nevtralo. Narediš zavoj in zravnaš. Ravnaš pa: kontra v nagibu in v nevtralo. Enostavno a?"
V	zavoju sem moral paziti predvsem na hitrost, ki bi morala biti 85, bila pa je vse prej kot to. Jtekaj časa je bila 75, tri sekunde zatem pa 120. Ko smo morali voziti sami, smo imeli čast poslušati učitelja, ki je sedel na zadnjem sedežu: "Pazi Smer! Kroglica na sredi! Hitrost v penjanju 95! Iicaš levi nagib! Ne pleši toliko! Pazi na hitrost, no! Smer! Kroglica na sredo! Prekasen odklop.*
To smo poslušali samo v vleki, do pristanka pa še dvakrat toliko.
"Smer. Hitrost 80, ne 100! Kaj so to zavoji ali glisade? Ne žagaj mi zavojev! Glej višinomer! Hitrost! Smer!"
Po pristanku mi našteje napake, ki jih je bilo za cel spisek, jaz pa vprašam: "Ostalo je bilo pa v redu, ne?"
"Ja, ©stalo je bilo pa v redu."
Kasneje se je ta spisek zmanjševal, tako, da se je na koncu tečaja skrčil na eno, dve ali pa celo brez napake v cela» poletu.
Ko sem zvečer prišel domov, pa je bila edina stvar, ki sem jo iskal, postelja. Ko je bila enkrat med tečajem burja, sem mirno potegnil spanje do enih popoldne in se v mislih zahvaljeval burji.
V	burji se pač he da leteti.	.«..-v"".'
■E r
VZDIHI oh*
ah ... uh
(ali: če se ptitOjCijizal jufei^on. - • • )	aa
a
aH

i Pi»vi Vzdih I jubezni le zadnji vzdih modrosti.'
tZil&VOiS "v--wO .¿©Jede hat. i«, ti;	j^H
... Vzdihnila sem. Ah, tudi zrak je drugačen! Bolj sladek je, dišeč ...
Vse se je spremenilo: jesti ne morem, cele dneve posedam naokoli, vzdihu
-4U-* fii .v- -visi i V dii/i^i.;^ aLpi	"o,; -.. .	;	uu~
jem, se gledam v ogledalo, sanjarim, pa spet vzdihujem ... Res moram biti zaljubljena.. '.Se- enkrat vzdihnera: ah. Pravzaprav je ta ljubezen nekaj zelo zanimivega, človek se počuti dosti lepše, ko mu grebenje za ocene ni več najpomembnejša stvar pod soncem, ampak ... Tu so sedaj druge misli, drugi cilji. Kje in kako srečati ljubljeno osebo, kako se izbrani osebi približati, prikupiti ... Ah, moj dnevnik je že poln vzdihov, rožic, verzov, izrekov o ljubezni, podkvic, deteljic, srčkov ... Popolnoma sem vznesena, prevzeta od nekega ognja. ...____
-v i .v i	-w v- ->*
... Moja zadeva je kar precej napredovala. Lahko povem, da se z mojim izbrancem odlično ujemava. Med nama je vse popolnoma jasno, priznala sva si ljubezen in obljubila večno zvestobo. Čudovito se razumeva - vsak dan se po telefonu pogovarjava vsaj eno uro. Potem pa grem v sobo, obnovim večkrat v mislih celotno debato in jo zapisan v dnevnik. Niti za trenutek ga ne pozabim, stalno mislim nanj. Pred očmi vidim njegov obraz. Kako je lep, prav tak je kot jaz! Očala nosi in plave oči ima, svetle lase, tudi on nosi kavbojke, oba kupujeva isto vrsto čigumov in celo v isto šolo hodiva.**... Uf, na eno zoprno tatovo pripombo sem se spomnila: "Punca, tU si pa čisto pozabilat na neko stvar, ki se ji pravi šola!" Oh, kakšen materialist! Kaj šolal Lepše je pisati pesmice - ljubezen gor, ljubezen dol, zvezdna noč, romantika ... Jutri ga bom spet videla. Da ne pozabim, mamo moram vprašati za 50 tisoč; sedaj sem namreč jaz na vrsti, da ga povabim na tortico. Potem bova šla na sprehod ob Hublju, držala se bova za roke, nežno se bova pogovarjala — kako lepo bo ... jutri ... ah ......
Strašno! Preselili so se in tudi telefona nimajo. Uboga jaz, ostala sem sama; kaj bom brez moje ljubljene osebe? Uh!
fc.S fOtm/F' Zadnji vzdih ljubezni je prvi vzdih dolgčasa.
Jana
Glavni urednik: Irena Vrabec
Uredniški odbor: Andreja Puna
Tanja Šterman Simon Vidmar Katja Husdorfer Lucija Bogataj Damjana BrezavaSek Lavra Žonta Liljana Božič Jana Radinja Jože Lemut Nataša Krečič Virineja Devetak Monika Kralj Maruška Gortnar Nike Pogačnik
Mentors Zdenka Blažko
Kaplja si v morju sveta, a vendar, vse je v tebi. Veličina in moč» Strpan si v okove zahtev, ciljev, Lažeš sebi in drugim, da si si jih sam nadel. Žulijo te, a vendar molčiš. Bojiš se besed, strah te je smrti, ne upaš si več pogledati samega sebe. Nisi več, kar si bil. Imaš smisel, svobodo, polna usta. Strgaj si dušo in našel boš odgovor o sebi,
• ker kaj ti bo roka t smislu nereda, "- kaj ti bo slutnja o vrhu
v tihi dolini. • •	jjfl
Zbudi se iz sanj! Hočem živeti. Vse dam za dan življenja. Kdo te je uničil, da si skrivaj zapustil spomin brez pozdrava?
se iz sanj. Hočem živeti! Vse dam za dan življenja. Kdo te je uničil, da si skrivaj zapustil spomin brez pozdrava? Zbudi se! Ne stoj ob strani izrabljenih smislov življenja -Bazeni se v valove. Ne bodi izdajalec, da ne bo tvoja bližina ubijala, morila sanje. Tvoja duša je polna gub. Sredi puščave sva se ločila. Hrepenela sem po morju. Sam si ostal in v skodelico jutranje kave do lil grenkobo noči. Stekla sera v vodo in M izprala spomine, ki so mi odpirali stare rane. Takrat sem spoznala pravilnost brezciljnosti, a prepozno, da bi ti pomagala. ^Jl Razumi me, nisem se rodila za smrt. Zato nočem ciljev, smislov! Hočem biti Človek. Tako blizu si mi in tako daleč. Z vsako se- d kundo umiram. Toda srečna sem. Srečna, ker nisem lutka, jagoda, ker čutim polzenje življenja skozi prste, obdaja me toplina boja. Smrt je prijateljica, smiselni zaključek Življenja. Življenje. Bošast se je zgrnila nad nemočna rojstva mojih malih besed. Ostala sem prazna. Zakričala bi... Vse, prav vse bi strnila v eni besedi Življenje.
Včasih se mi zdi, da te čutim, kaki snemaš okove in se poln upanja predajaš valovom...
M
je le veter, ki je vzdrarail sen noči, pa je le veter, ki je vzdrarail sen srca...

NE M15U , DA Si f^EfOA,
SAJ HOCMS ^OT IL02A FiLOMENA,
/VE MISLI , DA Si FRIClCf
SAJ UŠESA IMAS UOT RC&E £>tk.
LASJE Ti SIRCI JO V ZRAit ¡¿OT MONT &LAAJC
lAJ GOVOR*S , bA	2A HE-AVlj PU\)J£.
NOS l NAS ¡¿OT CtCA&ELA(
a njE&a h vi Si uhan u.oi mor jaoela .
1VOJE oci &VE1L/JO	,/ JEM/
i
SAJ iCR VAS/O ZELEMA &ARVA JIH ¡¿RAČ>/ PfcAV/i f M ČEliLlCA A/ASt£>E V VSAU.A, <S T EM	H VAL 13 ¡car SR-AtčA.
CE VEDEL
J>A <SE 11 [ASA k ZA HR&JOM *S/wčV/,
NAME&TV G-lave IMEL ¡CGMZERVO f
NAMESTO 1ELE&A PA - SAlOA// T/K/O C.EV.
številka: Šolsko leto:
1987/88
Glavni urednik: Irena Vrabec
Uredniški odbor:
Andreja Funa Damjana Brezavšček Lavra tonta Jana Radinja Virineia Devetak Madič Snežana Furlan Alenka Bole Jurka Ipavec Alenka Fetrič Nataša Furian Milka Blanuša Durda
Z računalnikom se ie trudil;
Fedor Tomažič
Mentörica:
Zdenka Blažko
glasilo SgŠ »veno p i Ion« ajdovščina
nagrajen
Razglednice smo prebrali, se WetJ branjem nasmejali in najboljše - na, ... naj,., najbolj izvirne in najbolj turistične - objavili. Tretje mesto so zasedli mladi nadobudneti iz 2. M H D, Ki so poslali 19 razglednic: - 5 7'
' S t
-	7 iz gora	^	. (Jj^B
-	iz ostalih republik» Jugoslavije
-	iz različnih Krajev Slovenije. Drugo mesto so osvojile zelo
bojevite učenKe iz 3.b razreda teKstilne usmeritve. Od vsepovsod so pčslale 23 razglednic in sicer: - 8 z
Šola, C najpomembnejša stvar	- 5 iz tujine
življenja, niKaKor ne bi smela biti	-10 iz različnih Krajev Slovenije 9 pozabljena niti med počitnicami. Največ razglednic p« so, oz. smo
Uredniški odbor, vedno založen s	poslali turisti iz 3.NMT - saj veste,
pametnimi, zanimivimi m „ Šokantnimi	tq so tisti, ki so najbolj za tur -
; idejami, si je v ta namen ze Konec	" pcjslali smo 3Et razglednic...... - 13 z
lanskega SolsKega leta izmislil	morja	■
nagradno poletno igrico - pošiljanje	- 5 iz gora
razglednic od vsepovsod. Razred, Kil	- 2 iz tujine
bo poslal največ razglednic na šolo,	- 2 iz Beograda
bo Kot zmagovalec seveda ustrezno
rf
Tri .mesece Kasneje .... ':>v„
■CJ/'! ■ -r,j * . / ' ' v V nabiralniKu se je stiskalo razglednic - dokazov, Kje bili in Kaj vse smo videli, spominov - na dneve, obarvane s soncem, morjem, potovanji, dotivetji. Hm**»?.«'.':	'' .* .¿-itJi' ; ' t-*'—......... t
89
vse smo in hKrati
13 iz različnih Krajev Slovenije,. iri taKo smo osvojili zasluteno prvo mesto. Za nagrado smo "prejeli" prost šcjlsKi dan in milijon dinarjev -seveda starih, da se razumemo-Otjrtno zdruienje BURJA iz Ajdovščine pa nam je veliKodušno podarilo 10 starih milijonov, Ko smo se odločili pqtovati v Celje na obrtni
Alenka
Bila je pomlad. Tista, Ki prinese veliko lepega vsakemu. In meni je tudi. šola se obesi na klin, v facah pa samo debelo izbuljene oči, ki so povsod drugje, le tam ne, Kjer bi morale biti. Taka bitja ne morejo ■¡pzno razmišljati. Tudi jaz nisem. Spomladi je dosti tete upecati Kakšno žensko kot v drugih letnih „asih. Jeseni, na primer samo blekneš : "Jaz te ljubim, tebe, krucinal, boš rekla ja ali ne?". Toda spomladi bi izpadel idiot, če bi hotel na tak način osvajati iensKa trupla, jh tu nastopi problem. Kako, hudiča, ti tja in preprosto ziniti nekaj takih esed, da bi te ona razumela. Lahko si pripravimo obširno študijo. Le poglejte, tiste s črnimi lasmi in očmi so bolj zakompleksane kot bjonde. Jjonda se ti Kar sama ponuja, še posebno, če ima plave oči. To resda ni problem, vendar je boljša neka tiha, vase zaprta tipinja, iz katere je treba izvleči prav vse, če te sploh ¡^aznava. In ona prikimava, nikoli ni proti in človek skoraj obupa. Ko pa e enkrat to truplo zaljubi vate, tem je človek na konju. Lahko jJSiie z njo, kar se mu zahoče. Ta
punca je potem uporabn^ za en mesec, potem se jo odrabi.;! Potem je za odstrel. Kaj morem, s<?:; ni samo ona na svetu. Ja, kot da bi moral hoditi z njo vse do novega leta. Punca je obupana, malo joka, sovraži te, ti pa že gledaš KaKšno drugo. Vsake toliko časa se najde taka z rjavimi lasmi in sivimi očmi. Te so najbolj zvite. Raje pobrišem prah in pomijem posodo, kot da bi šel tisto pečat. Pa tudi če se ti ponuja na vse pretege. Kline te gleda, baba sitna. Le enkrat sem nasedel taki. Osel gre le enkrat na led. Mislil sem si, da ne smem presojati vseh le po eni, a se je izkazalo, da je že tako. Z nekaterimi sem te skoraj pa sem spoznal, da so prav take, kot tisti moj prvi primer. Ne, fantje, ne nasedajte rjavim s sivimi očmi. Obstojajo še tdk.6} ki imajo modre oči, pa niso bjonde in tako naprej in tako dalje. In kaj naj rečem za vse tiste, ki niso bile zaobjete v tem premisleku: "No ja, še Kar fajn punce."
Matjaž 3.d
¡IrjJ*. f-oi*
-sonte . atrmm.
•o*/ -iffOJ>.
4»Č
MOftH.
r.H.
Cesi* r./z^i 1x
AJpovJciNA SteZo
Dva dni zapored je nepopisna |aeča šolarjev strmela v plakata pri bivšem piacu" dežurnega.. Le kdo je predni tajni organizator te festvene	zanesenosti	naših
iladostnikov s skritimi umetniškimi notenji? Naš slavni Izvir.
j Mentorica 00 ZSMS 5GN6 ^.P.ft. je Iripravljala atentat rta spečo predsednico K, za IPD.
-	Prof. P. je 3.d prepovedala iti na Mars (grozi jim nenapovedana kontrol k a Hi!!!).
-	Dragi Sofokles bi se obrnil v grobu, če bi videl, kaj so naredili z njegovo dramo.	: "
J "MeKki so stili in sladko spanje."
(Antigona)
-	4,a so abstiniraii na maturantskem (pisna zapriseženo)
■Začelo se je. Ko sem spraše ajdovske metalce, kaj jim pomeni ki le bff : te da t zame v le brizvez
w'	-.j>	■■■■j- grag^HHI
žaganje. Njihovi odgovori so presenetili s svojo gorečnostjo skleni i a sem: stvar raziskati. Konč sem pristala na kratkem tečaju HM, Kjer sem ■ spremenila svo mišljenje. Dragi fantki in dekl Tistim, ki si niste na cistern, kaj kako s HM, želim posredov inforxr.acijo.
Iz stare Wipijevske glasbe (Ji Hend rix, Who, Free, Coram)
- Na tradicionalnem ješenskem krosu k nekateri tekli tako hitro, da si feo mogli prižgati cigaret.
* Brucavanje: bruci temeljito pkročeni; tako da so morali iskati lolažbo v maminih krilih.'' i ; :
Številka: Šolsko leto:
1988/1989
Glavni urednik: Uredniški odbor:
Irena Vrabec
Andreja Funa Alenka Furlan Jana Radinja Nataša Krečič Milka Furlan Alenka Ipavee Valentina Plahuta Tjaša Lovrekovič Boštjan Lemut Janja Ipavee Benedikt Ličen Katarina Stantič
ZV
glasilo sgš »veno p i i o n « ajdovščina
Mentorica: Likovna oprema:
Tipkala:
Število izvodov:
Zdenka Blažko
Snežka Madič Nike Pogačnik Tjaša Lovrekovit
Stanka Hari ..
200
Ajdovščina, januar 1989
I
WRITING TESTS GOOD BE SO NICE AND I'LL GIVE YOU SOME FOOD" CHORUS:
MY MOTHER WAS VERY SAD AND MAD
SHE PRAYED A LOT AND WENT EARLY TO BED
SHE DIED YOUNG BUT IT WASN'T TOO SOON
'CAUSE I'M GONNA GET HER MONEY AND FLY TO THE MOON

NOW SHE'S DEAD AND COLL BUT I JUST THINK SHE'S BEA HER FACE IS SO CLEAN-AND WHITE LIKE SHE HASN'T SLEPT ALL NIGHT fN
I WON'T CRY AND MISS HER AT ALL BEFORE SHE DIED SHE BOUCHT ME A BALL NOW. I HAVE TO FIND A BEAUTIFUL WIFE BECAUSE I WANT TO CHECK OUT MY KNIFE CHORUS: MY
SOLO:
w
REPEAT ________
i *
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9-
10. 11. 12.
13.
14.
F • *
15.
16.
17.
18.
19.
20.
Izberi partnerico. Kratek pogovor. Intimni pogovor. Odpelješ jo k sebi. Se ji _
zelo vroče in se
Punca miruje, fant je v _
Nežno	. » razen P°
Poljub ■.* • .-i. J - - ■ Sodeluje ona
Kratka pavza za
po
vedno niže
uporabi svojo domišljijo ponovi vse od _
Fant ______
Galop z višjo frekvenco Vsiljeno nihanje Konec nihanja
,in
conah
dalje,- brez pavze
der Eroberer, 4.NMT
,,*q©as aqOJBU aC q3AS BJ,,, tnAOXSBU XJd OWS BJ "aqOJBU q8AS Bq xpnq af Hp ' (B^x^Buia^Biu qodGfe) pqetféxMs Bp as 'aqojBU jpuexo foui af ja>j ux ' ^azBuiz Uape/vbu ap sf ed sbu XJd nq 'Buxuiaum sxds Bq XTQ TQ xCxuiazeSafí bn *bCjbx -os b2o>ibsa afuBs Bd ?¡aAO 'Buaoo esqexsCBU os aox^ad - xxeCxABqspajd aCjex a^soq xs bq -xjqop zoo uibcj os xqBXS^TSA :bCtobS8U xpnq BfxaA BpaAag -aCpnfx xqBXS tasfoqBU urtuoB^rup z n^auexd tuaSrup bu os aCpnpx xjqop xsa rousoxds
¿Si ll^^l
"Buioxz BSauoAXz qou bu BCxABJds au qoxds xpnfx ux auaoo adax aures beüx 'Bqadax>i su xxo>{xu x>í 'uk^ubj aadns oxaz '(+) -j 'a .urruoBSnjp z qaAS xpnq BpBcjsqo paaoq	"a waoxosos urpfotu z xxxoBua o>jqBx"xq iuoqv
„•BjpaC uiapoqBu urxuAxqBSau z UJ03BX3UB xpntTBfBqsqo uia^od JBjpaC tuaCoqBu tuxu -ai^xzod s uaoqB sCBqsqo an„ :x>}xzxj xjd oras ^adoz 'aqojBU ux ABJd os 3>fBdBu xpnq 'bq -aqojBU ux abjd 'qxusaj ux qxusauis - >jedBu pjBfxxxui qa<j *tfie«©z jpnfx af o^xxoq - qBpjBCxxxui qxqad xjd'axos bouo>{ as JBAqs 'xpnCx oqs xton Ao>{bavaí qxuxBxouaqod qxqasap qx^sx^ po uas>{b>f xq sp 'sbuoobj ao 'uaqojBUM a azJAaads qadoz as „ABjd ux npaj a oxaz,, ux -tuapnpx wxqasap afuapXAXZ xs XTUBjqxad \tJBAqs ABJd ux npaj a oxsz„ a xuamajds qbui bu as „aqojBU,, xqsxj, 'xpnPx qssap as xi^oujn o>jqBX 'xiqn xq bS xs x>f 'xqsx^ xq Bd jep -U3A ,,-aqojBN,, :x9>{aJ ^saoxo xq 'safxqn oáo^au ag 'XJBAqs qxusaj pxoq xpnq xqxuífeqop xxbjooi as xq Bd^ vxuuBAqs aqojBU ux ABjd s BCjBA>tn as 'spaA af ojl :BC|0Xuxjap) „aqojBU ux ABJd,, o xpaA Caq afxataa^ otaeCxABqsod az o)j
(• saaibza b9 o>ixxojí 'sSaq po ousjApo 'xqBa>|q dnu^s ux oxTABjpz aC J^ax JfBSA : sJOAOgaad BSajfsuaAOXS BSauBqs Aaqxqoposod) „-osna pod X9fPO ux xjx^s asA xiuSaqs soq Bd 'AouxjidsB oxqB^s l sauiBZA ao 'x^3!0^ xbqau^qoz oq aq 'üxaxdSB t saaiBZA 9QU :aXoq xqBpaAOd oCBsn^sod bd"afxoxuxj -ap auxB>[xzxj ux tzBazx xuoxqBaiaqBui x^ xsa l( i BSauqnxosqB xu otu 'ouAtqexaJ ax aC asA» :uiouo>fBZ mxAOUxaqsuxa z xxxusB.Cod oq |q auxenxzxj -Bqsxs xpnq xqBJ>fq aC 'Bjqop ouibs xu xpnq JBAqs Bjqop BuaqoN *( |x|- <— ixjjesaabjd x^soupajA xuqnxosqB xuAtqBSau o^ua ouoxqBwa^BUi aC aqojBM», rxCxtuaz TQnfT xsbu bu aqoJBU ux ABud parn soupo otuCaiSod Cepas ' aCausB>| tua^ o bj * ABJd ux cuqop xqsouunau'aCueaq af aaC>j 'qaAS BfBqsqo OAoqoo *xu BSauqauiBd oxu xpm nq Cbs 'sauaqod au oxu Bp 'aC Bd ABJd 'usa xqBjqod BSauqauiBd Cb>[ saooq ux
SBJxqajd oq x^ Bp 'af aqoaBfj * ABJd OBd af 'ABJd sauiezA ao ux saurezA JBAqs OBd ao 'aqojBU xqsj^q ux ABJd ap asA -oiuxaxz qoxds Bp 'aqojBU 'oxos A oúiajg bp 'aqoJBU 'tuasxd bS bp 'aC aqojBU '>¡aÜBXo pom Bq af aqojBU ux
v .*s PN ,:\í ■ Vjt. »"' $»'■ " .. i	:/
| ¡H-	. f ' ' Ví V, % 1 ' Sj	•;..■.' -
T 1 " '	V ,....:	- -
Številka: Šolsko leto:
1988/89
Glavni urednik: Irena Vrabec
Uredniški odbor:
Alenka Furlan Nataša Krečič Jana Radinja Benedikt Ličen Jože Lemut Andreja Fun.a Milka Furlan Valentina Plahu Tjaša Lovrekovi Mateja Ceket Alenka Ipavec Vili Vrtovec Boštjan Lemut Janja Ipavec Mojca Furlan
glasilo sgš »veno pilon« ajdovščina
Zdenka Blažko
Likovna oprema: Snežana Madič - Snežka
Nike Pogačnik
Tipkala: -	Stanka Hari
Število izvodov: 100
Brez besede sem stala in prišla je obljuba. Obljuba dela dolg. Prosim, čas je, da mi vzamete srce in ga daste štirim diamantnim kraljem nebes. Zato, ker je sedemnajst let dolga doba, če sprejemaš le življenje, ki ste ga vi programirali. Vse v red
u, a pozabili ste le eno kretnico: če je srce, kam? Ko sem Vas to vprašala, niste dolgo pomišljali. "Tu," ste rekli. Sla sem. Mama me je nekoč naučila ubogati. A bilo je le preveč oči, krvavih od joka, preveč neprižganih isker v očeh in nerojenih belih oblakov, v kar
i> ¡7v
terih se ljubi veselje z veseljem. Preveč mask -rdečih, črnih zelenih, modrih, le belih r< ni bilo. Preveč naslajanja nad mojo nei in zavisti, če sem s sebe slekla noč, preveč ledenih sob zmote, iz katerih sem bežala v še hladnejšo resnico in povzdigovanja laži in poskusov, da bi se naučila gristi. Preveč ubijajoče aglice, ki požiga nedotakljiv in svet ples bitij, ki vedo. Preveč nezvestobe sebi in tebi, padajočih in 'ugašajočih dnevnih svetilk v samoti in zgodnjih zarij, /ki niso hotele mimo mojega okna, čeprav sera povsod prižigala /sveče opolnoči ob zvonenju rdečega zvona. Preveč nekje pozabljenih sanj - medlih slik neke verzije srečnega zavetja, preveč vsega. Slutnja bodočnosti? Ne, samo vonj sedanjosti. Jaz ne zmorem več. Jaz sem le povprečnež, vi ste tako ali tako drugačni Geniji. Nekakšni geniji. Vi imate cilj, jaz srce. Slišite metulje? Ne? Blazno je živeti s srcem v vašem življenju* V vašem, ne mojem!
Zato mi vzemite srce, da izpolnite obljubo. Saj jaz bom še vedno z
vami
tu in tam, danes in jutri. A ne bom več tožila, ko boste natresli trnJa na mojo pot in ne bom več jokala, ko bbm našla zapahnjena vrata. Le tih bom sedla na stopnico in odprla oči k mojim štirim diamantnim kralje®-Oni bodo čuvali moje srce, vse dokler nekega dne ne oddidem. In takrat» nekje, daleč, v drugem življenju, si bomo morda podali roke in naredili korak.


r
L
TROJNA VRATA:
Prva se nočejo odpreti. Za drugimi je praznina. Za tretjimi so
TROJNA VRATA:
Prva se nočejo odpreti. Za drugimi je praznina.
R. 'V»	«v».,	,	. .
Za tretjimi so
TROJNA VRATA:
Daisy KUNG FU je bila besna. Hotola je odpreti prva vrata, nikoli ji ni uspelo. Tretja vrata tretja vrata tretja tretja tretja tretjaja ja ja ...
Ampak tistega dne je bila zares besna. Loputala je z neumnimi deskami, lomila kljuke, kričala do onemoglosti... Pravih pa ni našla. Takih, ki bi se Nekam odpirala; na avtobus, v kuhinjo, na ulico, v kino, vsaj v stranišče... Trojna vrata, tretja vrata vratatata ta ta ta ta ta ta ta ta ...
Zato se je po 003799 letih odpiranja tretjih vrat odločila, da bo tokrat vstopila skozi druga.
Vrgla se je v Praznino. Na dnu Praznine je cvetela bela gumijasta jablana. Daisy je bila srečna. Prepričana je bila, da ne bo nobenih vrat več. Legla je na leseno travo in zaspala.
Kaj bi bilo, če bi punca tudi tistega dne izbrala tretja vrata? Kakšne barve bi bila jablana, če bi prišla do dna dan kasneje?

.-->__4« o n

¡t^vni uradnik: Andreja Fuaa
¡redniški odbor: Katja Željan .Tar|ja Kobal Mei Sing Blažko Bogdan Batič \	Valentina Rustja
Irena Rustja Gabi Nikolič Jože Lemut Milka F,ur lan Valentina Plahuta Tjaša Lovrekovič : -^SBfc'	Mateja Ceket
Alenka Ipavec Vili Vrtovec
I ; "* y /jr %
/ Janja Ipavec Mojca Furlan - _Linda Volk
Število izvodov: 150
glasilo sgš »veno piion« ajdovščina
1989/90 - februar 1990
Z5
BmiMliVrH 4 -rB&v

j^M^^v ' ^	v*	xvit ca*»
, Grafenauer. □«-.¡¡zbr^tl-in upesrtil prgišče skrivnosti, vsakdanjih, vsak dan vsakomur na jeziku, a dandanašnji le redkim v resnično poglobljeni in navdihnjeno presvetljeni
zavesti;».,.	;v''11	-."T.v'.-.;
.. f V#aka teh in takih skrivnosti, ki se nam nenadoma izkaže v razpadajočem vzpostavljenem in hkrati v vzpo-stavljajočem se razpadanju, v spoju privlačevanja in odbijanja, pritrjevanja in zanikanja. V privlačnosti in isto-
.	".	i v. A ' t ¡,Kir'-Ifi lil.;..', -¿> >7C~, ; t; T-TJ. ?.■	iu
čas nI; odboj nos ti» v izjai če v an j u st v.a r jen j a in s t va r jen j u izničevanja se v muki in slasti, ki ju - sam enako razklan na dvoj« - zmore občutiti kbt .naj' boljnesmotrno in nesmiselno, s tem pa tudi najbolj koristoljubno in najčistejšo ljubezen.
Dejanja, mimo katerih hodimo kot slepci, kadar brez resničnega premisleka in pomisleka tjavdan blebetamo o tako usodno pomembnih pojavih, kot so recimo - človekov jaz, človeška misel, spomin, samota, ljubezen," sreča, čas, hrepenenje,

svoboda, smrt.	,....., i*-,', »tC /""N
-i. <
Ta, ki nam nalagajo muko inslast biti človeška bitja,
biti končen v neskončnosti bivanja. ^ ^ )
- • --s ' jjgts '.	I ,| ■ i i — Of j~r /
In tu se porodi veliko vprafargteKdo ,-med nami ni že kdaj
razmišljal o sebi in se spraševali Jlafcoji da je ravno on tisti, ki tiči v svoji koži, in ne kč|o td^ttaf^kaj je prav njemu usojeno biti ta jaz, ki določa n^e^ovo osebo\ih ga ločuje od dru-
gih ljudi? y■ ■	\'wj "gkt • f
«m.
Jaz!	i r	•;
»v,;	„ '.. . . ..	i JfS	" '''V-
Si iti. O	; .. i	.i
"Jaz celo življenje zori ; I	j j /
zagledan vase.	J
i	l-v?
A svoje zrcalo še drugim drži* . da ob njih rase."	>rf	¡.i
' — > ......v-.-/-- •
Tisti jaz, ki je v ogledalu,	t^.;gleda in sprašuje,
kam je namenjen.Neskončne so poti, ki te vodijo v svet,

veliko jih je I Ena sama je prava.
"Zato je jaz v sebi razklan na dve polovici: na tisto1iz svetlih pričakovanj ' in tisto po resnici."	*
Primerjam se s svetom - svet merim po sebi. Od kod sem?
Kje sem? Bolj, ko se temeljito ift1zagrizeno sprašujem,
manj so odgovori jasni, večje so skrivnosti. Čas hitro
mineva. Odločiti se je treba, zbrati svoj cilj, svojo
pj^i -"„ '-''' "N • . ;	X.	idiS^F^^^^Ni^h7 i?«" Jbt* • -
"Čas se neviden odeva
v noč in < Tako pred nami mineva zdaj svetel in zda j teman" I
Življenje pa te še vedno vabi, vabi v svet lepot, svet sreče in žalosti.
obraz,
takega, ki osrečuje,
in takega, ki obrnjen od nas
za prvim žaluje."	%
.Tako stojiš pred ogledalom. Poln vprašanj,zasut s skrbmi. Kdo sem...Kam sem namenjen? *. . .še sam ne vem!
»i .-i..-.. ~ > 51. ..t j... i
"Jaz nikdar ne mora biti .'i—1, jaz, če je sam. Šele takrat se ga da razločiti,, ko hoče iz sebe., drugam. "
■ iOtJi .• i"
i i os -M .; "fi/'-.^ s s-irs :■•*.■..,
c..-	. -.¿i	>i Me i Sing, l.e
4
4D
KAJ JE NAJPOMEMBNEJŠE ZA PKEŽZVETJE NA SGNŠ? — ' -r 1
1.	Da poznaš etanol.	, i i,,:
2.	Da si dobra prašiča.	^v,^ m, -	* - J
3.	Da dobro poznaš citranje.
4.	Da veš, kaj je črni smodnik* in poznal Klavdijota. ;
5.	Sploh ne moreš prelive t i , hrrr.
6.	Sex (there	w/Ly that we ever turn down) .
7.	Da «i- v dobrih odnosih s SLASHOM.
&& Mrtva i^afcal»! (c^fi^	et, i
9. Kruh in voda, kramp in lopata. lo. Z vsem srcem in telesom se predaš 4. letnikom. 11• Da ne jebeš w'nbenga.
¡i »ifflüft •""» uS -Ii;-"- t~f -■»/ (MM Ž 3 SWS r*j ■-■Ve"; rji* t-■ "-i XV V ••¿■5' "v.,-;-
12.	Poznanstvo z učitelji.
13.	Dve stvari: Da nisi štancar in da nisi za McLaren.
e^aecfe &q ¿4«	oižo"tr!	J r.tišH
14.	Sex, drugs and röck'n'rol.
. ■■ob';>p	. c.Ll^^iä ä-s	OS liq f
■o* 11 .¿p■ '' s*. j & .c- x T . "so i.i^i	^:■; imi.--hi.iJ
f KAJ BI SPREMENIL, DA BI BIIi© ®OI»JšE? ? :ffe|
äb Ö;H , r~! vCioq	~	* f«;:	....; s v., : -4	1;;: ^
- : rÄ-iü&T h yhQd v šolo., -i ;• 2. Uvedel

¡Ki s h	¿.Is
po možnosti vsak dan. 3. Uvedel ur<9 pravljic. H'4% Uvedel obvezne herbarije. 5. Potrebujemo klubneodvisnih cepilcev dlak : : mM	iih>lekonosnic. -	- j
i v -j v - vsukem-	Montyja Pythona
7.-Uvedla bi roza uniforme.	■
glasilo sgš »veno pilon« ajdovščina
UREDNIŠKI ODBOR:
Milka FURLAN Alenka IPAVEC Valentina PLAHUTA Primož PRAČEK Marjan TERČELJ Linda VOLK Mateja CEKET Janja IPAVEC Jože LEMUT Mojca FURLAN Bogdan BATIČ Valentina RUSTJA Borut K1MLAR Tanja KOBAL Katja ŽELJAN Katarina KRAPEŽ
ODGOVORNI UREDNIK: GLAVNI UREDNIK: LIKOVNA OPREMA:
MENTOR: TIPKALA:
Vili VRTOVEC
Andreja FUNA
Tjaša LAVREKOVI( Andreja FUNA
Zdenka BLAŽKO Stanka HARI
. .. . Ki


»(ÍÍSM O T
Končno je to zaslutil tudi oči, ko je dobro "povohal" ocene iz Šole. Ugotovil je, da pbšteno smrdijo (kasno paljenje) in da njihova vrednost pada hitrejt, kotjevčasih našemu dinarju.	. w
■	.=>• < " imns i t i
Mama je vedela že prej, saj sem končno začel jesti vse, kar je skuhala. Pa tudi ponoči sem začel uprizarjati roparske napade na hladilnik. Da, iju&ezen gre skozi želodec;;	v
m
9U
Prav gotovo vsaj na ?ačetku nisem gledal kakor tele v nova vrata. Prebra s«« nekaj k#Jlgf<,: -p*<<sm-.«tsltlY 'da- vse ¿vem^Hotit sem se, saj zdaj vem, da ljubezen nt;kakor v ^igi -.št	,
. I JO Vé0G ci
V zgodovini je dokazano, da je ljubezen ljudem dajala navdih. Najlepša dela umetnikov so ponavadi nastal a.pred poroko, potem pa je njihova kvaliteta začela upadati (o tem kdaj drugič), če sé niso poročili - še bolje; razo» čaranje so prenesli na platno, opevali neuresničeno ljubezen, ...
Torej, ljubezen mi je dala navdih ■» ampak zakaj moje ocene potem niso ostale vsaj enake tistim pred "atomsko bombo"? Mogoče zato,ker na naši šoli nič ne ustvarjaj;Hiramo se le guliti in za to inspiracija res ni potrebna.!
r pV/ i -ijrt' • Vsekakor seMh zJii^ijM^1 po^ktisi 1 ... pri geografiji me je tovariš vprašal o koroziji in dogodki so si nato sledili tako hitro, da sem se že v naslednj trenutku zavedel v klopi z lepo oceno. Korozija a la jaz je namreč pojav, žnačile za Kras (dober začetek, ne?). Pokrajina postaja vse bolj pusta, črna, na pogled srce parajoča krpa kamenja. Le redke rastline se sramežljivo krivenčijo med kupi ... naprej pa nisem prišel.	ffis
Ko sem JO prvič zagledal, nisem vedel, zakaj tako privlači moj pogled. Res, bila je lepa, a v meni je vrela čudna pubertetniška mineštra in sem si vse razlagal narobe. Dobivala je petke po tekočem tranku, zato sem jo imel zi piflarko. "Prasfogotovo se pifia eele dneve," sem Vihal nos. Ugotovil sem, da to ni res. Najbrž zvezek samo pogleda, pa že vse zna, me je jezilo s kancem zavisti. «b»™ » ^SM^uoy
,.b#l	«hIj mt wh »WÍÍW
Potem se mi je zazdelo čudno, Jcer sem že prevečkrat na dan pomislil nanjo. "Nisem vedel, da 1cogh lahko takč sovražim. Oooh, tako jo sovražim, da bi jo kar po, po„ poyjiíbÍ!ÍJñ sem prišel do spoznanja.
V teh kriznih trenutkih sem začel pesniti. Has she got the same feeling for me? V šolsko klop	lggt drugih vrezoval svoje verze. Ti so bili bolj
plehki, intimnejšd"«SU&Ssem pisal v dnevnik.
Nekega dne je^torej počilo, čeprav sem vedel, da ropotarnici	, da bo tudi v f
» bo, sem vendar v zadiiji »j dozorelo.
Pri nemščini je poklicala ravno naju, saj je vedela, da v dialogu nisva Slaba, posebno ona. Ven sem prišel s čisto vodenimi očmi, uf, ali sem prav Videl; da,yes, oui, má si; tudi ona je imela vodene oči.
\ MlIMfc^	kiirlk
Sramežljiv nasmeh z moje strani. Vrne mi ga. Nasmehnem se do uš^s Zardi in se nasmehne, da pokaže vse zobe.	.i
F j	<	% * S .j	■	y
f.	J?	' J J V i • t s
To je bilo dovolj. Nikakršen "ICH LIEBE DICH" ni bil'potreben - sva že vedela
U ;i!&£ovWl	, i5o mjjp	«ž	■ :> I!
Tovarišica se je naenkrat izkazala za malce odvečno. Nekaj časa je skakala okoli naju, potem pa se je sprijaznila - prijela se je za glavo in šla zapisat znani oceni.
. 4 icilu^ž ''ca* „j&čv iias' ' »rV	'-9? • &2 i, i/ ": t fit	m	I
Ko sva šla v klop, sem šel po njeni strani, čeprav je bilo tako zame dlje. Preden je zavila v svojo vrsto, sem jo stisnil za roko in šepnil: "Boli mene der bestimmte Artikel!" ¡i<m<! .sj^tv 6 v a« v 't^sft	■ »Mii ^ir uijpas	4 -fc v-rt^Cl 1
Tekoči trak je začel tudi njej prinašati mojemu enake ocene. Kaj nama mar. Včasih se dobiva pod stopnicami, včasih na stopnicah, oba pa sva v oblakih, ko se pogledava v oči.
> f <Q9. [Sf . 'j¿(Vi,0 r. fii^.CMJ^^L	'' v \ 'v : * w j-«''inMi; iv > I
Ljubezen.:dveh otrok je ta mesec navdihnila dve mami. Pišeta verze. Mislim, c da brežuspešno.	X---- '	V sV-' I I
Moja drži fige, da bi Čimprej prebrodil to krizo. Vneto ponavlja: "Ljubezen - bolezen, ljubezen - bolezen
Kot pokvarjena plošča ...
tŽtfftv	91 s
1 8 ; iHf J f» 1O 'i f >.I »filioc: iiOif^cv ii*
tanfm e-i ¿mHj-—
5 f £ TS"liMjr$£ i p .. » 'b-sJhl	f i t"'"J f
■ i	; 5CtO'*
fttner-- • 4
BOOGIE
. i v.f SC--.j
, DSigOQ. ¿f* r' ••it- <>»<? O-j^Sli« S H^ i o i' ms O-: -'■ 5 ■ > fi^tlii rs
Wi i ¥$$00 Jiors-
W

"jr

i U VrljSQr'i,
!"i i j -
When you see the flower white, you remember me in night, When you see the flower red, you remember me in bed, When you see the floner blue, you remember I LOVE YOU.
T 3')
'd	Of (. J
■ I ! L. ' i J iJk
I I ■ f « Hf -" 'i
i 1 EtfO-2 |X V .
1 fcJA - i
»i *


.-i

•vein u@tf£Slb v & D
, 3»S2 fffi	« (¿N
f	I ■• . fša
O
JV «#•'
. F i j v
■>?/	onv!.-'t f-i&:>Mxna
C .ižl? 19-ctPS?, ■ fli?-¥ -fci^Q Oi^u1
is» t	- ih4t * f> Kf«i	"iijtf
Vam je kdaj kaka babica rekla:"Se in še, ma dvatisoč pa ne?" Ste sliša:
Nosterdamusove prerokbe, prerokbe matere Shelton in Američanke Dixon o
koncu sveta leta 2000 po Kristusovem rojstvu? Verjamete v magijo, astro-
i
logijo, parapsihologijo? Ne? Potem ste obsojeni na gotovi propad. Za tiste pa, ki verjamete, nekaj podatkov!
Kaj bo tisto? Ne vem. Zakaj bo tisto? Ne vem. Kje bo tisto? Ne vem. Kako bo tisto? Ne vem. Kdaj bo tisto? Enkrat leta 2000.
Kaj vam priporočam? Pojdite na Aljasko ali Antarktiko, vzemite kremo za sončenje, milo in lopato. Pijače bo dovolj, saj bodo bakterije alkoholnega vrenja preživele in vince bo teklo v potokih. Hrane bo dovolj, predvsem pečenega mesa, pripravljenega v mikrovalovni pečici. Tudi za kanibale se bo kaj našlo.
Kinopredstave bodo non-stop, ker ne bo drugega dela. Pa še kemik in papir vzemite s seboj, da boste napisali, kako je bilo, dali v steklenico, zaprli, in vrgli v morje.
Aja, pa na svojo Evo ne pozabite, sicer si jo boste iz lastnega rebra čle-lali.
Valentina 3.d
m
i
m
Številka: 1 Šolsko leto: 1990/91
Glavni urednik: redniški odbor:
Z V
Mmmmm ▼
Milka Furlan Valentina Plahuta Bogdan Repič Primož Praček Vili Vrtovec TjaŠa Lovrekovič Mateja Ceket Petra Batagelj Martina Kete Bogdan Batič Katja Željan Tanja Kobal Mei Sii ig Blažko Valentina Rus tja Marko Pahor Katarina Krapež Danila ŠimiČ j Andreja Likar 1 | Bogdana Krajnik >j| Boris Troha Milena Čehovin
Likovna oprema: Tjaša Lovrekovič J	Valentina Žgur
Mentorica: Zdenka Blažko
HOROSKOP
OVEN
Bratina Bernard
Glavni lastnosti ovnov sta trmoglavost in nadmoč. Imajo eksplozivno energijo prebujajoče se narave, zato vedno reagirajo silovito. So velikopotezni, nemalenkostni in zelo nadarjeni Ne trpijo ugovorov in če te drugače ne morejo ukrotiti, ti vržejo ključ v glavo. Kot vsi ovni tudi BB zelo uživa pri polnem krožniku, zato je posebno dobre volje po malici. Tedaj ga lahko celo razdražite, kar sicer pri vročekrvnem ovnu ni preveč zdravo. Da vas je kaznoval, mu je pozneje tal, vendar ! svojih napak ne popravlja. .
Vse ženske vedo, da ni boljšega moškega, kot je oven, učenci pa, da ni bolj zabavnega pouku, kot je kemija, kjer se kadi in poka in je sploh hrupno.
Polnokrvni ovni so včasih tudi prave učene enciklopedije • to popolnoma velja tudi za tov. Bernarda - ni je žavbe, da ji ne bi vedel enačbe. •■,,;'"■
Fedor Tomažič	1
Kot tov. Bernard je tudi tov. Fedor prava potujoča knjigarna, venar so v njej le razni fizikalni priročniki in učbeniki. ' Svojemu delu in fiziki je popolnoma predan in nikar ne podvomite v veljavnost fizikalnih zakonov, ker bo z vso ovnovsko ognjevitostjo dokazal, da nimate prav. Napaka je, da ima nekatere, posebno ženske, označene kot neumne in zato z njimi ni prizanesljiv. V dobro mu lahko štejemo to, daje pripravljen vse dvakrat razložiti, rud opraviči, jasno pa tudi postavi pravila, po katerih se igra - recimo kocko.
Napake pošteno prizna, čeprav ga bole. Je zmernejši oven kot tov. Bernard. Z njim v glavnem ni težav, le špricanja ne ( prenese.

BIK
Ivica Blaško
Bikinje so ženske v pravem pomenu besede • krepke in čvrste ter zelo materinske. Svoje otroke imajo zelo rade ter jih lepo usmerjajo - svoje posvojenčke vedno pripeljejo ravno do prave formule. Tov. Blažko zelo uživa, ko razlaga. Takrat se spremeni v iskrečo žensko in njena bikovska narava pride na plan. Biki so kot narava spomladi. Živalski in bujni, vendar tudi odkritosrčni in veseli. Naša tovarišica ljubi dogodivščine in potovanja, pa čeprav sindikalni izlet z znano druščino učiteljskega zbora. Svoje napake pošteno prizna, zakaj pa ne, s tem svojim posvojenčkom lahko le pomaga. Tudi ugovarjati seji sme, pa kaj ko pri matematiki ni kaj ugovarjali. Torej, naša tovarišica je dobra duša, njena slaba j
stran je edino ta, da je prof. matematike.	1;
: -¿i
Princes Katja	j.
Tov. Princesova ima kot vse bikice zelo izbran okus za oblačila, zanimiv pa je tudi njen ženski način reagiranja. Najprej poizkuša učence pregovoriti s svojo Žensko milino, ko to ne uspe, poizkuša z žensko ihto, in ko tudi to ne gre, dobi pravi živčno • histerični izbruh. Njeni živci so že tako uničeni, da jo zmoti že najmanjši hrup. Rada debatira, še raje govori sama sebi. Zna pa postati tudi iskra in blesteča. Z učenci je prizanesljiva.
DVOJČKA
Jerončič Anton
i
Za dvojčke je značilna muhavost, kot je muhavo vreme v njihovem letnem času. Dvojčki se radi razvijejo v filozofe ali preprosto težake - in zgodovina je tema, ki da dosti snovi za večno razpravljanje in polemiziranje. To, da tov. Jerončič neprestano govori, mi je v neznansko zadovoljstvo. Tudi politika je zanj zanimiva, vendar ga prevečkrat razočara, ima obdobja, ko je ves sladek in dobre ocene kar letijo, in obdobja, ko si vnaprej obsojen na slabo oceno. Z učenci se rad
t
Pevke se nikoli ne usedejo, ne da ki si prej poravnale krilo. Zaradi natančnosti imajo tudi smisel za oblačenje. Slaba lastnost je ta, da jim manjka čustev. Vse gledajo preveč razumsko in nikoli ne znajo res uživati. Do večine ljudi so hladne, tistim redkim, na katere se naveiejo, so zelo zveste.
ŠKORPIJON
CigoJ Dora
■
Škorpijon skriva v sebi vulkan čustev, ki ga prikriva, včasih jim pa le uide na plan in tedaj jim pojdite s poti, ker uničijo vse, kar jim je na poti. Jim pa energija neprestano po malem uhaja, zato pač imajo hobi, da špikajo. Zaradi izredne energije so zelo delavni ljudje in v ¿ivljenju doseiejo marsikaj, kar drugi ljudje ne. So samozavestni in se svoje moči zavedajo. Dostikrat ležijo k nadvladi, so rojeni revolucionarji. Tisti, ki škorpijonko poznajo, pravijo, daje prava coprnica - ima izreden vpliv na ljudi in predvsem moške. Škorpijonka mora biti vedno najlepša, zato pri ženskah ni preveč priljubljena, je pa zato pri moških. Ljubi pametne razgovore, vendar svojih skrivnosti nikomur ne izda. Železna volja, ki jo ima, gre marsikomu na živce, treba pa ji je primati, da brez nje ne gre. Pomembni zanjo so odnosi s tujci, recimo Nemci. Svoje dolžnosti vedno opravi pošteno, pa tudi nas pridno spreminja v disciplinirane Nemce.
KOZOROG
Bolko Dušan
Kozorog ljubi red in disciplino. To je človek, pri katerem razum prevladuje nad čustvi, če pa je žje čustven, goji patetičnost in melanholijo. Zato ne bo prav nič pomagalo, če mu bo kakšno dekle v solzicah razlagalo o svojih ženskih težavah - ! važna je vojaška disciplina, ne pa čustva in usmiljenje do drugih. Nergače sovraži, še bo(j pa lene ženske. Zanimivo je, da je dosti kozorogov vojaških diktatorjev in gotovo ima tudi naš tovariš to žilico v sebi, ko poveljuje čredi deklet. Posebno rad vidi, da delajo raztezne vaje v kratkih hlačkah...Kozorogi so sicer nadvse trmasti in brezčutni, zato pa zelo pridni delavcu Prvo velja, drugp pa ne preveč. V sebi menda nosi izredno željo po napredovanju • zato bo nedvomno nekega dne ravnatelj naše šole - tedaj bomo vsi strumno korakali ena • dva - ena • dva...
RIBI
Geržina Alenka
Za ribe je značilno, da 'plavajo v svojem sanjskem svetu, so izredno občutljive in intuitivne. Ker je tudi tov. Geržina občutljiva, ulo burno in včasih nerazumljivo reagira na dejanja, ki mogoče sploh ne skrivajo nič slabega v sebi. Hudobiji se upre po pravilu - zlo lahko premagaš le še z večjim zlom. Svojo nežna dušo skuša prikriti z igrano avtoriteto, vendar bolje, da tega ne počne, ker je na tak način lahko nepravična. Z izredno intuicijo takoj ugotovi, kdo je brez domače naloge, zato jo mora ravno ta prebrati. Izgleda, dajo laži zelo vznemirijo in užalijo, zato tega nikar ne počnite, tudi opravičite bolje da se ne, ker vedno sumi, da seji zelo verjetno lažete. Raje ima manjše skupine ljudi in če stopite z njo v oseben kontakt, je zelo prijazna. Je tudi delavna, zato ne razume, da se nekaterim ne ljubi učiti Priporočamo ji več samstojnosti pri odločitvah in delu.
" :: ' ¿¿Stili- '" • .:..,:,.., " •
/..».-j.. . ' -.:■... J .yTi-•..■— ' .■	———

rfc:'v
pfi ^^REŠITEV f IŠPKICANJEm

"	:f T. > A-y r'
*V r r fi ;	- V':'/ i'/ * Si
gzroke za to, da se v dosedanjem življenju počutim kot v varekino namočen košček rdeče svile, moram poiskati v vu ali morda celo v prejšnjem življenju, '""•f""'""'* r';'v -	;V:iy ' i :,;.
' da sem se reinkarniral iz Mao - Zedonga, Id je res umrl leta 1976, dušo pa je izpustil dve leti prej, na mojega rojstva. Za utemeljitev navaja, da nad njim zganjam kulturno revolucijo. Mislim, da če on prekoplje par ^kvadratov njive pod mojo prisilo, to še iti tako hudo, kot če celotno kitqjsko inteligenco naženeš v blato tlačit rit Ne •jamem, da Sem bil Ze - Dong, ker bi se potem spomnil barve spodnjega perila njegove hudobne zadnje žene Jan g * Qing, pa tudi v reinkarnacijo ne verjamem, ker mislim, daje vsak človek z dušo vred nekaj neponovljivega in edinstvenega.
"Ker - če rad tečeš, ne greš takoj za atleta, če imaš dobro gojijo, pa ne za Poldeta Bibiča • je bila odločitev za nadaljnje šolanje nezgrešljiva: SGNŠ - splošna smer.
•4V..	h.s ... .	V ' •■
- Tako sem se lani znašel na tej šoli, mogoče zato ker hočem odločitev za poklic odložiti za štiri leta. Kdo bi vedel, da se bo tu vse zapletlo. Idealna šola mj bi temeljila na samostojnem delu in spodbujanju učencev k ustvarjanju in uporabi lastne pameti pri vseh predmetih. To je težko izvedljivo tudi • in zakaj bi biti boljši od drugih - za naše profesorje, saj je treba v delo vložiti več živcev, znanja, tveganja in potrpljenja, s snovjo pa je treba pritegniti dijake, f- ki se za stvar zanimajo (vemo, da vsak'ni za vse nadarjen.'). '" " '	1 ¡^ v«-.; vm „i
>' Vsi učitelji, razen redkih, ki bi jih lahko našteli na dveh dvoperesnih deteljicah, imajo pred"novimi metodami" predsodke in slabe izkušnje. Dvomi v uspeh in zavest, da bi za to bilo potrebno žrtvovati še več prostega časa (Jaz imam vendar tudi svoje življenje). "Za ideale se je treba žrtvovali" (Na barikade.'), so besede profesorja, ki ga sicer ne maram. Ali ni ideal vsakega učitelja narediti svoje učence bistrejše in samostojnejše?! Saj bi bilo vse, kar nas naučijo, res idealno potem znati vse življenje, a to res ni mogoče.
Dijaki posplošene splošne smeri zuptflanega naravoslovnega izobraževanja ali še vedno vroče predhodnice stare (dobre) G, smo že tako poskusni zajci za neumnosti vseh vrst, ki prihajajo iz republiškega vrha. Zakaj rut nas ne poskusijo kaj boljšega? Ali res moramo mi odrasti in takratnim nonotom in babicam pokazati, kaj o tem mislimo? Najbolj žalostno je , da je na naši šoli vse tako povprečno. Sploh ni tako črno, da bi se jokal, ampak gnila srednja žalost, da prideš v krizo. Lani sem jo začel doživljati vzporedno z začetkom pouka: piflanje, guljenje in velike količine ir\formacij, ki po vstopu v uho le nekaj tednov krožijo po možganih in se nato uplinijo, da naredijo prostor novi piflariji - povzročijo, da se ti polt navzame jogurtne barve, ti izpadajo zamaščeni lasje in da spet začneš razmišljati o smislu življenja. Ob četrtkih, ko je bila kriza na višku, bi McFerrinovemu mulcu (Don t worry, be happy!) najraje izpulil jezik. Sistem, ki učence le polni s podatki, od nas pa ne zahteva več kot nam da, ni vreden obstoja, kaj šele izobraževanja osebkov, ki za dosego svojega poklica MORAJO nadaljevati šolanje. Ukleščenost v sistem ni kriva, da profesorji ne bi migali malo tudi po svoje - v skladu z lastnim razumom.
Če se le luknje ne da zašiti pri pouku,to ponavadi krpajo interesne dejavnosti, glasbene šole ali zlato špricanje. Mislim, da en bogi Izvir situacije ne more rešiti.
Potem ni nič čudnega, da v Ajdovščini vlada kulturno mrtvilo. Kdaj pa so napiflani zmedenci ustvarjati kulturo in umetnost?
Na našo šolo pride vsako leto več potencialnih ljudi, ki verjamemo (smo verjati), da se tukaj da kaj narediti • spremeniti. Nakar zapiha piflarska sapa, ki ti vzame proste ure in ideje. Če pa le kakšen inteligenten osebek zapusti SGNS, zbeži v bolj civilizirane kraje. Pri nas pa obstajata le gradbena in tekstilna industrija kot dokaz, da so druge usmeritve naše šole uspešnejše.
Ko en tak naguljeni iztrebek odraste, se mu vse skupaj najbrž ne zdi več grozno (Samo, da sem skozi!) in sklada pesmice kot Don't worry...
Odgovor na: "Bom tudi jaz pozabil?" bodo dala ¡¡eta. : , ^
iimt se wt-.'j* ,i|S«a«ysgA 't ¿«-m; foetuptft t«. Ttfoy»» ■«nit j)t -'ieng m'«*	i^SK S-S-Mj $ fct	Tm-*t



■j'jTfi'i


a«

tfz:V.1--11 :■■■".■..
š

Bogdan Bat tč, H&i S. Blažko, Saša C-uder, Erik H ar-i , Nina Hrovtin, Selma Ferfolja, Katarina Krapež., Mat&ja Krap&ž Ana Troha, Val&ntina R-ustja,
2IVET I MLADOST V MLADI_DRŽAVI
Včasih, še nedavno, je slovenska mladina pela tisto "Lepo je v naši domovini biti mlad" in tovarišice učiteljice (sedanje gospe po odloku Ministrstva za šolstvo) so jo obvezno vključevale v program vsake šolske proslave. Otroci mladina so jo peli z vsem srcem in ljudstvo je ploskalo v ekstazi - bila je popolna ubranost med nastopajočimi in poslušalci, med mladimi in starimi.
Skratka: Lepo je v naši domovini biti mlad je bila himna mladih in v njej - v pesmi namreč - je bilo vse res tako lepo, da ji je bilo vredno kd i j pa kdaj ponovno prisluhniti, da nisi pozabil, kako je v;;e v tvoji svobodni, srečni domovini, polni ljudi, ki so bratu brat, lepo. Bila je svoboda (pravijo, da ni vedno veljala za vse, a so si bili ljudje sami krivi, ker se niso ravnali po klicu nezmotljive Partije!), bila je Jugoslavija z bratstvom in enotnostjo in Titom kot njenim borcem in vzdrževalcem ("Čuvajte mi bratstvo i jedinstvo kao zenicu oka svoga!"). Bil je socializem s skrbjo za malega človeka, ki je bogatim pobral in ubogim dal - kot nekoč Robin Hood (novi veliki pa so tudi poskrbeli zase). Ljudje so imeli delo, kupovali so barvne televizorje in zamrzovalne skrinje, hodili na morje - slovensko, hrvaško, črnogorsko, tudi sicer veliko potovali, zasebno in pgslovno, se pri tem med seboj ljubili in ženili, gradili hiše, mnogi tudi vikende. A ja, in še nekaj: imeli smo Jugoslovansko ljudsko armado, ki je bila v vsem "naj, naj" ljudska. In vedeli smo: če bi se karkoli na mejah našega socialističnega raja ali tudi v njem samem zgodilo narobe, kar brez strahu - armada je tu, ustvarjajte in spite brez skrbi! Nekaj tega se tudi sam še dobro spominjam in vmes je bilo kaj tudi kar dobro, tako da se mi je tista Lepo je v naši domovini biti mlad začela zdeti vedno manj samo "bla, bla, bla".
Potem pa so v naši domovini, najprej menda v moji ožji, potem pa tudi v manj razvitih republikah, ugotovili, da nismo svobodni, da smo zatirani (ugotovili so, da jugoslovanski narodi drug drugega zatirajo) in so rekli, da bomo drugačni. Ker se niso mogli zmeniti, kako postati drugačni, so sklenili (a to ne več vsi skupaj, ampak vsak po svoje), da se bomo vojskovali, razrušili vse, kar je bilo zgrajenega v nesvobodi in potem zgradili novo, tokrat zares svobodno domovino. Mi Slovenci smo prvi dobili novo svobodo, novo demokracijo in novo državo in mi primorski mladi ta nori spis, da bi jo opevali, ker nove pesmi Lepo je v naši domovini biti mlad še nimamo.
Sem pesimist? Samo pesimist ali celo še več - narodni odpadnik, ker nisem vzhičen nad vsem, kar je doslej pokazala moja mlada država in ji tudi v prihodnje pretirajo ne zaupam? No, če sem, sem v veliki družbi približno enako mislečih (ne)srečnih državotvorcev, prvih po kralju Samu, na
I
sončni strani Alp, ki v raznih anketah dajejo vedeti, da niso tako ponosni in samozadovoljni kot njihovi predstavniki v "naj, naj" parlamentu in "naj, naj" vladi nove države. Ne sprejemam stanja, da se bosta ta parlament in ta vlada v nedogled grela na soncu izborjene neodvisnosti, se zgovarjala na preteklost in nas tolažila s kazanjem čez Sotlo in tja dol proti Drini in Vardarju, kjer je šele slabo.	:•
mm
lislis

Saj nam pod Alpami sploh ni dobro! A dobro nam je, ker je drugim v Jugov in i slabše. In če se nam na Kranjskem kaj slučajno poslabša, je še vedno dobro, ker se na Balkanu poslabša še bolj.
Kje pa je Evropa?! Mar nismo govorili o naši poti v Evropo? (Evropa zdaj!> A tudi tu smo uspešni, ker so pač drugi še manj. Poglejte ne primer Hrvate in Srbe, ki, namesto da bi šli v Evropo, uvažajo vojake pod modrimi Čeladami iz manj razvitih držav Afrike in Azije.


Prišla je demokracija s svojimi prvimi svobodnimi volitvami» prvim pravim parlamentom in prvo pravo vlado (ki je nam Ajdovcem še posebej dala vedeti, da tista naša znamenita vlada iz leta petinštiridesetega, ki je ponesla slavo našega mesta v svet še bolj kot rimska Castra, sploh ni bila ne svobodna ne narodna ).
Imamo torej vse novo, bolj svobodno. Ljudje bolj svobodno grdo gledajo drug drugega kot prej. Tudi poslanci se bolj svobodno grizejo med seboj in si bolj izvirno mečejo polena pod noge. S pooblastilom ljudstva. Gospoda Grosa je n.pr. kranjsko ljudstvo pooblastilo, da "afne gunca" v parlamentu 1 {kot je ušlo njegovemu predsedniku) z delitvijo banan v posmeh novemu kandidatu za vladnega predsednika, predlaganemu po novi ustavi nove države Slovenije. v t |.	• *	ist* c4is£ 'bi»
Imamo tudi novo vlado, ki nam je obljubljala nova nebesa,^ a ker si jih krščansko slovensko ljudstvo mora zaslužiti, ga i ie sklenila najprej popeljati skozi vice (pravijo, da so se :; mnogi pri tem znašli tudi v peklu

4 J* !"'*
Imamo vse novo. Tudi novo človeško in narodno "spoznanje".;: To, za kar gre sedaj, je najvišje in najsvetejše. Kdor .tega
r„


tW.
* k*'
ne verjame, je izdal domovino
kh^i^P^l. Vrt'- i .jk
t u č-
im
jut.
Mr	pal*

Cisto vseeno je, ali mladim spesniš Lepo je v naši domovini biti mlad ali jim daš pisati spis Živeti mladost v mladi državi, z usmeritvijo, naj pišejo s srcem.


Aleksej Sinigoj 4.d NMD
2- Oh* my darling — ^^
how much J. love You
and dream about You and Me.
3. Oh, little Angel let's dance now, so can hold You in this magic night.
All the Words & Music written by: Hari Erik also known as the SECOND Elvis Presley.
Qhj_ little Angel pi ease be mine, cause if You won't I will surely die.
Glavni urednik: Bogdan Batič pomocnici glavnega urednika.' mei slng blažko in Valentina Rustja
Šolsko leto 1992/93
Uredniški odbor:
Darja Brecelj, Valentina Pregeljc, Ana Troha, Boris Troha, Polona Curk, Sclma Ferfolja,
Simona Semenie, Barbara Tomšič, Maja Vrabec, Aleksandra Kodrič, Mateja Čoha, Sonja Baje.
Likovna oprema: Sibil Siejko
Računalniško oblikovanje: A. Blažko, J. Murn, V. Pregeljc Stavek in tisk: TRUST d.o.o. Osek, telefon: 065 48-832
KADAR LJUBIMO
Poznate razliko med ljubiti in ljubiti se?
Normalno, prvo je ljubezen, drugo je seks. Res je, ampak pravim vam, daje ljubezen tudi seks in seks je ljubezen. Oboje je eno, je ljubezen. Zato bom govorila o ljubezni, o moških in ženskah, kadar ljubimo.
Ste že doživeli občutek ščemenja po telesu ob dotiku, poljubu... vam simpatične osebe nasprotnega spola? Zadovoljno predenje, ko se zmuckaš v varen pristan objema? Strastno željo po telesu čisto oločene osebe in tisoč drugih pomembnih malenkosti, za katere vesta le vidva?
DA? Ste na dobri poti, kajti to je ljubezen.
Pa ste že občutili minljivost vseh teh pomembnih malenkosti z eno ljubljeno osebo in čare nove zaljubljenosti?
In, ali se vam je kdaj porodilo vprašanje, kako je mogoče v enem trenutku brezmejno ljubiti eno osebo, da ti že v naslednjem trenutku postane zopet tuja? In da z enako močjo, kot ste ljubili prvo, lahko ljubite naslednjo (drugo, tretjo, četrto...) izbrano osebo? DA? Fino, kajti tudi to je ljubezen.
In ko vas zdaj še vprašam, ali čutite razliko med zaljubljenostjo in ljubeznijo, porečete, naj neham filozofirati. Ampak, priznajte, o ljubezni se vendar filozofira. Ljubezen ne prenese konkretnosti, golote, analize! Ljubezen preprosto JE, ZGODI SE NAM, čustvena do skrajnosti. Ne prenese besed, ki so gole in se jim reče lizanje in kar je še
podobnih izrazov (mimogrede - ali ni resnično zanimivo, da tisočkrat laže izustimo f.....
se kot pa ljubiti se).
Ne mislite tako? Ne? Tudi tedaj ne, če pogledate res globoko, globoko za svojo fasado? Ne? Potem pa sploh ne veste, kaj zamujate!
Ampak jaz bom zdaj konkretna. Zato, ker:
-	je l jubezen umetnost, ki zahteva znanje in trud,
-	je v l jubezni tudi strah pred nosečnostjo, zaščita in ginekolog,
-	je o ljubezni fino razmišljati,
-	je v ljubezni tudi strah, kako bo prvič,
-	so v l jubezni tudi pravila igre,
-	so v l jubezni tudi problemi,
-	mi jc lepo z vami govoriti o ljubezni.
1. KAKO POVEDATI NEKOMU, DA SI ZALJUBLJEN A VANJ-O?
Univerzalnega recepta ni. Direktna pot v tem primeru ni najboljša. Obstaja pa pravilo, da se ljubljeni osebi čimbolj pogosto motate pod nogami - kot slučajno, se razume! Uporabi vso svojo domišljijo, ko boš razmiŠljal-a o vseh možnih situacijah, kjer se lahko vidita. Tudi kakšno povabilo na ples, kavico ... včasih prav pride. Ampak naj bo vse kot slučajno!
2.	KAKO SE POLJUBLJATI?
Za prvi poljub je poskrbela mati narava, zato brez panike. Izprašaj vse prijateljeve, za boljši občutek. Tudi očala niso ovira. Vse variante poljubljanja so dovoljene, če sta oba za to. To je sploh edino pravilo. Brez strahu pred AIDS-om, poljub ni nevaren. In brez strahu, poljubljanju ne sledi nosečnost.
3.	SEDAJ STA SE NAŠLA. KAJ SE JE PRAVZAPRAV ZGODILO?
Ja, uspešno si zaljubljen-a! Torej, to je zaljubljenost in ne še ljubezen. In zakaj ne? Odgovor bo dolg! To najbrž veš, da v tebi živi tvoj idealni moški oz. idealna ženska. Ta idealna oseba je take in take zunanjosti in ima take in take lastnosti Vsi imamo svojo idealno osebo, kiji med konkretnimi ljudmi iščemo najboljši približek. Najboljše približke najdemo seveda večkrat v življenju. In ni vedno nujno, daje sedanji približek boljši od zadnjega. In iskanje približkov je razlog, da se kar naprej zaljubljamo. Pa poglejmo na primeru. Skozi vrata je stopila oseba (znana ali neznana), ki jo iz neznanih vzrokov proglasimo za zanimivo. Ponavadi o tem odloča telesna privlačnost. V trenutku nalimamo nanjo vse lastnosti naše idealne osebe. Recimo, daje ona naredila enako. Sedaj sta oba zaljubljena, in sicer vsak v svojo nalimano idealno osebo na sposojenem telesu. Postaneta par in se pričneta videvati zelo pogosto. Potem pa se zgodi! Prva kriza. Beri dalje.
4.	PRVA KRIZA DVEH ZALJUBLJENCEV.
Glavna finta prve krize je v prepogostem videvanju. Namreč, večkrat, kot sta skupaj, bolj natančno spoznavata resnične lastnosti resničnega partnerja. Primerjava z lastnostmi vaše idealne osebe ni vedno ugodnaza vašega trenutnega partnerja. In to je točka, ko se zaljubljenost lahko umakne ljubezni, tokrat do resničnega, konkretnega človeka. Povedano drugače, vaš partner je odlimal idealno osebo in jo vrgel proč, vam pa je postal še bolj všeč. Če seje to zgodilo pri obeh, sta si postala bližja, bolj zaupna. Skratka, ljubita se. Če pa primerjava z idelano osebo ni bila ugodna za enega od obeh, sta se vajini poti pričeli ločevati in že ste na lovu za naslednjim približkom. Vse jasno? In zdaj menda tudi veste, zakaj je dobro počakati z ljubljenjem vsaj do izida prve krize.
5. KAJ PA DRUGA KRIZA?
Pride prej ali slej. Reče se ji naveličanost. Ni več ščemenja ob poljubljanju in ostalih aktivnosti dveh ljubečih se mladih. Nič ni več novega. Toje resnično lahko zelo nevarna kriza za vajino prijateljstvo. In ob taki krizi se izkaže, daje ljubezen res umetnost, ki zahteva znanje in trud. Znanje o tem, kako se pogovarjati. Znanje o tem, kako osvežiti vajino prijateljevanje. Brskanje po sebi, da ugotoviš, kaj bi rad in česa ne, kaj še čutiš in česa ne več. To dogajanje je napor, je volja, zato ljubezen zahteva trud. Če si pripravljen vse to narediti in če je v skladu s tvojimi načeli (svetovnonazorskim pogledom, kot radi rečemo), potem ti živ krst ne more očitati prakticiranja "radosti moje mladosti" (opombaprevajalca: spolne radosti).
6.	KDAJ PA LAHKO PRIČNEŠ Z RADOSTMI MOJE MLADOSTI?
Še enkrat si natančno preberi besedilo pod točko 5. Kot vidiš, finta ni v starosti! Torej, radosti moje mladosti so še posebej prijetne, ko si človek iz točke 5, plus ko je za vama obisk ginekologa, plus ko sta na recept v lekarni že dobila zaščito, plus ko jo redno uporabljata. Dvojina pri obisku ginekologa ni naključna!
7.	JE TO VSE?
Ne, kje pa! Teh šest točk ni vse. Pride tudi tretja, četrta... kriza, ampak zdaj veste: LJUBEZEN JE UMETNOST, KI STALNO ZAHTE VAZNAN JE IN TRUD! IN TO VELJA ENAKO ZA "LJUBITI0 IN "LJUBITI SE".
Bojana
RS. Ko boste razumeli vsako besedo, ki jo Kahlil Gibran namenja ljubezni, boste pa v ljubezni res na konju!
Za vse raziskovalce ljubezni:
Kahlil Gibran: O LJUBEZNI
Skupaj ste bili rojeni in za vselej boste ostali skupaj. Ostali boste skupaj, ko bodo bela krila smrti razsejala vaše dni. Da, skupaj boste ostali celo v tihem božjem spominu. Toda naj bo v vašem sožitju dovolj prostora in naj med vami zaplešejo vetrovi neba.
Ljubite drug drugega, toda iz ljubezni ne delajte spon; naj med obalami vaših duš
raje valuje moije.
Napolnjujte čašo drugega, toda ne pijte iz iste čaše.
Delite si kruh, toda ne jejte od istega hleba.
Pojte in plešite skupaj in veselite se, toda vsak naj ostane sam,
podobno kot je vsaka struna na lutnji sama, pa vendar skupaj odzvanjajo napev.
slsr flesr
Podarite si srca, toda ne izročite jih drug drugemu v posest
Kajti le roka Življenja zmore zaobseči vaša srca.
In bodite skupaj pa le ne pretesno:
kajti vsaksebi stoje stebri v svetišču
in hrast in cipresa ne moreta rasti v senci drug drugega.
Glavni urednik: Bogdan Batič Pomočnici glavnega urednika: Mei Sing Blažko in Valentina Rustja
leto 1992/93
Uredniški odbor;
Simona Semenič, Barbara Tomšič, Maja Vrabec, Aleksandra Kodrič,
Daga Brecelj, Valentina Pregeljc, Sonja Baje, Polona Gurk, Mateja Čoha,
Mentorica: Zdenka Blažko
Likovna oprema: Sibil Slejko, Ljubica Stojanovič, Daija Brecelj, Darja Barbara Tomšič, Nataša Slokar, Mia Curk
Likovni mentor: Brane Jazbar

DANILO LOKAR
• (1892- 1989)
9. maj 1892 Rojen v Ajdovščini, v trgovski družini kot prvi od štirih otrok.
1898	Prvi razred osnovne šole obiskuje v Ajdovščini.
1910	Maturira. Poskus študija na dunajski Filozofski fakulteti. Prepis na medicino.
1917	Kot zdravnik civilno mobiliziran za fronto v Furlaniji.
Oktober 1918 Vrnitev v Ajdovščino. Opravlja zdravniško delo. Spozna bodočo ženo Jelko Špacapan.
1919	Spozna Vena Pilona.
1921	Specializira se za kirurga v Zagrebu.
1923	Strokovna razprava v Lječničkom vjestniku v Zagrebu.
1924	Zboli. Spozna, da kirurškemu delu ne bo kos.
1925	- 1943	Ajdovščina.
1930	Konča petletno delo Esej o Cankarju. Tako se znebi cankarjanskega kompleksa.
1933	Objavi svojo prvo novelo Ples.
1937	Obišče Pariz. Zanima ga predvsem kulturno področje (muzeji, galerije).
1941/42	Prvi stiki s partizanskim gibanjem.
1943	Izdan. Nekaj časa v italijanskem ujetništvu. Po vrnitvi gre z ženo v partizane.
1950	Leto osemnajsto, Megla - podpisan kot Dane Lokar.
1952	Se upokoji. Občasno še opravlja zdravniške posege.
1956	Podoba dečka.
1957	Prvič vključen v literarno zgodovino.
1958	Sodni dan na vasi.
•■v» S .
Zakopani kip. Dva obraza dneva.
Z glavo skozi zid Ajdovska skupščina mu izroči spomenico.
Srnjaček.
Dva umetnika.
Bela cesta. I^■MttiS^^H^
V tisku izide dvoje Lokaijevih tekstov: Birkenauski peron, Konjiček in Platnena srajca.
JiSSH
mlfelMm,
Ss - %' Ss» ŠBgpE

Silvan. Beseda ob grobu Vena Pilona. Božična gos. * Zagata ni zagata.
lilll
Timove igre. Cankarju na rob. Dom je jezik. Rodovi.
Potuje po Španiji, Portugalski, Grčiji, Indiji, na Kitajskem, Japonskem,
** t	p»t» » «i	rjr	i* f« n« #/ »♦* *	| <• { t« t
v Honkongu , na Filipinih, v Kanadi, Rusiji, Keniji m v Mehiki. Umre žena Jelka.
Udeleži se dnevov sodobne slovenske književnosti na Dunaju.
Imenovan za častnega člana v odboru srečanja Pediatri Slovenije v Novi Gorici.
Burja pred tišino.
m

m,

1970
1971
1975
1976
1977
1978
1979
1980 1960/80
Rekli so, da je bil full dober. OK. Bil je dober. In bil je naš, zato je prav, da ga tudi skozi besede naredimo našega. Kako neki?
Pomešati se med domačine in prisluhniti obujanju spominov. Govorijo, da so umetniki čudni. In kako je bil naš Lokar čuden?
Mama mi je priznala mladostne vragolije: "No, ko smo se še lovili v kratkih kiklcah in ko so bili vaši očetje oboroženi s fračami, takrat seje ta veliki mož čestokrat namakal v takrat še čistem Lokavščku, izza grma pa so ga ogledovale radovedne w'čke."
Na ulici se pomešam med množico Ajdovcev. Iščoča resnih odgovorov, srečam prijatelja, ki mi ponudi pomoč pri prvem pogovoru z mimoidočimi. Gimnazijka (vsaj začetek bo dober) mi zategne: "Kaj ni bil to en pesnik?" Razideva se brez komentarja.
Pri Audiju BO zagledam poslovneža: "To je bil pisatelj, zdravnik. Ajdovec..." "Ima tudi spominsko sobo; morda veste...?" "Vem, vem. Finančno sem jo podprl!!! Je pa... no... v galeriji?"
Potem pa še neka osnovnošolka ve, daje pisatelj in da imajo doma eno knjigo. "Naslova pa ne bi vedela...!"
Poiščem nekaj primerkov stare generacije in sprehajalec mi pove: "Imel je dobro ženo!... In menda je imel častitljivo staro pohištvo - kopalnico pa vedno v teku z modo. In dober zdravnik." Njegova sosprehajalka pa doda: "Bil je dokaj realen človek, na potovanje je vzel samo najnujnejše stvari, ki so bile spravljene v zdravniški torbi. Jedel ni veliko - razen na slavnostnih prireditvah...!!! Tako je nehote spravljal prijatelje v zadrego..."
Znan kulturni delavec (ki se mu menda full mudi): "Jaz vem toliko, da nimam časa vsega povedat, Prešernova nagrada, se mi mudi, Burja pred tišino, še vem, dosti vem, adijo!"
Še dalje odkrivam in noge me iz navade nesejo v knjižnico. Knjižničarka mi s krorkodilčki v očeh pripoveduje: "Vse kar je dobrega v knjižnici, je prebral. Po knjige je prihajala njegova žena - dokler je bila še živa. Največje prebiral Cankarja... Nekaj študentov iz ajdovske občine je delalo diplomsko nalogo iz njegovih del..,"
In potem mi še rečejo, da nam ni nič odpuščeno, ker smo v prvem letniku; odgovor pa lebdi v zraku.
}

P.C.M.V.T.L.V.P S.B.
P.M.S.T.
MtNlOKlLA:
I ZDENKA BLAŽKO
glasilo sš "ueno pilon" ajdouščina
GLAVNI UREDNIK: DARJA BRECEU
UREDNIŠKI ODBOR:
Helena Peljhan, Manja Krapež, I Nina Hrovatin, I Mirko Ferfolja, I Ines Marc, iTina Likar, IKpstina Petrovič.
Jasna Medjedovič, Aleksandra Kodrič, Mateja Čoha, SašaKodrič, Selma Ferfolja, Ana Troha,
LIKOVNA OPREMA: LIKOVNI KROŽEK, mentor Brane Jazbar RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE: Vesna Kodele STAVEK IN TISK: Grafično oblikovanje ŠTRAKL
30 LET G1NHHZ1JE
1945 -59	Nižja gimnazija
1949 - 60	Vajeniška šola za razne stroke
1951 - 52	Višja gimnazija
1956 - 68	Ekonomska srednja Šola
1964 -	Gimnazija Ajdovščina
1971	Preimenovanje v Gimnazija Veno Pilon
1973 - 74	ustanovitev Šolskega centra Ajdovščina
-	program gimnazija
-	poklicna šola gradbene stroke
1981 - 82	Srednja gradbene šola "Vet» Pilon" Ajdovščina
program usmerjenega izobraževanja
-	gradbinec II (srednja stopnja)
-	gradbinec I
-	gradbeni delovodja (nadaljevalni program)
-	program za družboslovno-jezikovno dejavnost v družboslovni smeri na srednji stopnji (dislocirana enota Srednje šole za zdravstvo in družboslovje Nova Gorica)
-	živilec (dislocirana enota Živilskega šolskega centra Maribor)
-	kovinar - strojnik
-	gimnazija splošne smeri do leta 1986
-	poklicna gradbena šola za zidaija in tesaija do L 1986
-	program - vožnja motornega vozila (smer voznik) od 1.1983
-	program SKR - za odrasle (Dislocirana enota Tehničnega srednješolskega centra B.Brelih Nova Gorica) odi. 1983
1985-86	preimenovanje v Srednjo gradbeno in naravoslovno
šolo Veno Pilon Ajdovščina
-	naravoslovno-matematična tehnologija
-	program tekstilni konfekcionar II. (IV. zaht. stopnja) in tekstilni mehanik (III. zaht. stopnja)
-	gradbinec I. -gradbinec II
1992 - 93	preimenovanje v Srednjo šolo Veno Pilon
-gimnazija
-	tekstilec (šivilja, krojač)
IpfF -,-» .*••<«"-	l||ii
zbrala Mateja Čoha
SPOMINI HO GIHHHZIJSKB LETH
"H TI IHTI) SI TUDI HODU II GIMHflZUO?
Si lahko predstavljate, daje obstajala ajdovska gimnazija že v petdesetih letih tega stoletja? Pouk je sicer potekal v drugi, pol manjši stavbi, morali so nositi uniforme, bili so brez mikroskopov, brez grafoskopov, sploh se jim ni bilo teba učiti genetike, ker za DNK še vedeli niso, eden pomembnih tujih jezikov je bila seveda ruščina, tudi matematika ni šla v nobene podrobnosti, kot so npr. polare ali diferenciali, ideologija je bila takrat nekoliko drugačna, profesorji so se pač delili v dve skupini: eni sojo skušali vcepiti v glavo, drugi pa so v teh stvareh ostajali nepristranski.
Ena izmed legend ajdovske gimnazije, ki je nedvomno spadala v drugo skupino, je bil prof. Bizjak, zgodovinar, filozof, pedagog, človek. Ostal je spominu marsikaterih ajdovskih dijakov.
Tudi mojemu očetu še po 30-ih letih ni zbrisalo iz glave te tako zanimive in neponovljive osebnosti, kije burila vetrove tako ostalim profesorjem kot tudi dijakom.
KAKO JE IZGLEDALO TVOJE PRVO SREČANJE Z NJIM? KAKŠEN VHS JE NAREDIL NATE?
Že od prve ure dalje nas je vedno znova presenečal. Ko je stopil prvič v razred, je svoj predstavitveni proces opravil kot nekakšno nujno zlo: "Jaz sem Šuštar Franc.'' Nikoli ni maral teh formalnih obredov in tudi se ni spuščal v stvari, ki niso bile neposredno v zvezi s predavanjem. Že v par dneh si je pridobil avtoriteto. Bil je edini, ki smo ga klicali profesor, mislim, da si je to tudi zaslužil. O teh stvareh danes drugače razmišljam, ker gledam z distanee. Če pa prav pomislim na tiste čase, moram priznati, da smo se ga vsi bali kot zmaja. Milosti ni poznal, tako da seje večkrat začelo: "Alajmo, Batagelj, Breceij, Brecelj, Brecelj!" (bili smo namreč trije), in končalo z večkratnim ponavljanjem: "Pojdi, teslo, ena!" če je slučajno zneslo za pozitivno, nikoli nisi zvedel za oceno, ker so takrat te stvari večinoma skrivaj počeli.
JE DOBIL KAK VZDEVEK?
V eni izmed takih situacij, 1 pristaja.
smo mu dali novo ime - Pešk. Zdelo se nam je, da mu nadvse

Zanimivo, njegova ura ni bila nikoli dolgočasna. Znal je predavati na nek poseben način, da te je povleklo v problem obravnavane snovi; začel sirazmišljati,ne da bi te on v to silil. Pri filozofiji je imel posebno rad Nietzscheja, pri čemer pa se je trudil ostati' 'politično neobarvan"; kar sem vedno občudoval.
o francoski revoluciji, preporodu, o Avstro-Ogrski...
Nova posebnost, ki sem jo prvič in zadnjič srečal {«i njem, je bilo to, da nikdar ni odprl učbenika ali bral iz zapiskov. Ves štiriletni program je odpel iz svoje glave, kar pa danes redkokje srečamo.
SE n ZDI, DA SE JE S KOLEKTIVOM UJEL?
Ne, nikakor ne. Zanje je bil Čudak svoje vrste in to je bilo vse, kar so o njem vedeli. V bistvu pa so se zdeli tudi oni njemu nenormalni.
SE JE Z VAMI KDAJ POGOVARJAL O ŽIVLJENJSKIH PROBLEMIH? TAKRAT PROFESORJI
' S

.Drugi tega inure. Sicer parazrednih
ur nismo imeli. Tudi govorilnih ne, hvala Bogi.

Ja, toda nažalostje prišlo do lažjega incidenta. S seboj smo povabili še prof. Matičiča, kije izhajal iz mlajšega rodu, in to se mu je malce zamerilo, ker je on nekako izgubil to voditeljsko vlogo. Mogoče je pričakoval, da bomo šli na potovanje bolj kot neka zaokrožena skupina, kije dala skupaj že veliko dobrih in slabih izkušenj. No, na koncu smo se že čisto v redu razumeli.
Šli smo po Jugoslaviji in moram priznati, da nam je bil namesto vodiča. Videli smo ogromno, Sarajevo, Dubrovnik, Split, celo Dalmacijo, skratka, nepozabno doživetje.

IN TVOJ ODNOS DO NJEGA? SI GA IMEL RAD?
«WW»
M ■■ ¡gi?
m
ne samo
jaz. Potem, Čez par let, ko sem stvari prefiltriral, sem v bistvu spoznal, daje bil profesor, ki ga ne dobiš za vsakim vogalom, čeprav zna strašiti z ocenami danes že vsak učitelj.
On je bil drugačen Verjel sem mu malodane vse, ker so bila njegova predavanja vedno tako prepričljiva in življenjska.
f ■
GLAVNI UREDNIK: Helena Peljhan
f.^f-• ' .".-P;-•:
UREDNIŠKI ODBOR:

Mateja Čoha
Mirko Ferfolja Ines Marc Andreja Krašna Tanja Siojkovska
Veronika Kavčič Alenka Krapež Ožbej Marc Diana Honomihl Rok Brecelj

MENTORICA: Zdenka Blažko
LIKOVNA OPREMA: Karmen Schlegel, Majda Vidmar, Barbara Tomšič, Liljana Koren, Dominik Fegic, Mija Curk
LIKOVNI MENTOR: Brane Jazbar
glasita ss "ueno piton" aj tašči m
Šolsko leto 1994/95 i
____m

22.09.1896 "V dokumentih sem razbral, da sem se rodil v Ajdovščini,..."
. V
okrog 1910 "Ko sem v drugi realki (v Gorici) z akvarelom naslikal tihožitje z raztrganimi kmečkimi čevlji, mi je prof. Wahanka zagotovil slikarsko prihodnost."
1915
1916
1918
1919
1920 1924 1934
1940
1945
1947
1947
1954 1963
"kot enoletnega prostovoljca so me proti moji volji vadili za vojaški poklic..."
Vojaška kariera se dokaj neslavno konča: "Kmalu nato je ves naš bataljon padel kozakom v roke."
Vrnitev iz Rusije je bila nekaj lepega "Za menoj so ostajale neznane pokrajine in mesta brez posebne privlačnosti, z menoj je teklo novo življenje, hrepenenje meje gnalo - domov."
"Polni upa so me z mnogimi prijatelji poslali na študij slikarstva v Prago."
"Želel sem nadaljevati študij v Firencah."
"Pariz. Nikdar pozneje se mi ni zdel Pariz tako skrivnostno lep."
"Zagledal sem se v Parižanko, čez in čez glavo in sledila je vrsta let zakonske in splošne sreče." "Vzporedno s portreti sem si več let služil kruh s tehnično fotografijo, posebno z reprodukcijami, tako da sem čedalje bolj uspeval in sem že mislil ostati pri tem poklicu."
"Nisem hotel veijeti v novo vojno. Dva dni pred okupacijo Pariza, ko so Hitlerjevi tanki že stali na Porte d'Orléans in sva se z ženo pripravljala na beg.."
"S tehničnim vodstvom so mi sčasoma poverili tudi redakcijo Bratstva - Jedinstva. Tako sem proti svoji volji postal novinar."
"...na domačih tleh so nas sprejeli s pozdravnimi govori" "Pri snemanju filma (Na svoji zemlji) sem bil šef scenske opreme, brez pomisleka pa sem se ponudil za vlogo partizanskega kuharja."
"Po filmski avanturi meje Pariz prav nerad sprejel, ker sem se mu izneveril za celo leto." "Z vso vnemo sem se vrgel na prevajanje, se tepel z jambi in troheji, ponoči iskal rimo in jo obračal na vse strani in žvečil."
"Zopet me je povleklo v rodne kraje."
"Preplašeno sem poklical sina iz sosednje sobe, prepozno, Ana-Marija je že izdihnila." "Monteparnaški cikel mojega življenja je zaključen. Jaz se vrnem v svoje rodne kraje."

23.09.1970 Zapustil nas je umetnik in someščan. "Prepustil sem se življenju, ki seje igralo z menoj in meje oblikovalo po svoje - tri- dimenzionalno. Zato sem ga ljubil - do Roba."
o^ebb
Je bil poreden?
"Ko je učiteljica Legovich napisala na tablo "Biba leze, polž gre", sem se seznanil s prozo in se smejal "bibi", pa ne vem zakaj. Vem pa, zakaj sem v prvem razredu uščipnil v zadnjo plat učiteljico, s tem sem hotel dokazati svojim porednim tovarišem, da nisem vedno tako priden, kakor me opravljajo, učiteljici pa je moja predrznost najbrže ugajala, ker me ni hotela, na mojo žalost, kaznovati."
Moral je biti ambiciozen.
"Najbolj sem pa prežal na obiske Milana Klemenčiča: da vzbudim njegovo pozornost, sem sušil na oknu svojo prvo oljnato sliko, in sicer tako, daje morala visoka postava akademskega slikarja z glavo zadeti vanjo."
Tudi ženske so ga zanimale.
"Posebno važno poglavje je bilo, kako dvoriš damam in na splošno osvajaš ženske, deljene v tri kategorije: težke artilerije, poljske havbice in lahke kavalerije."
Kako seje naučil rusko?
"Goričan Fedo ni rad zgubljal časa z rusko gramatiko, ker se mu je zdela preveč podobna slovenski, češ da samo spremeniš naglas in pristaviš končnico - ja: jasna - jasnaja, krasna - krasnaja; tako je šel na prvi sestanek, kjer ga je čakala študentka z dogovorjeno vrtnico v roki:
"Barišnja, kakaja krasnaja roža u vas!" je Fedo navdušeno vzkliknil. Barišnja pa je kakor na klofuto živo zardela in užaljena zbežala. Začuden kavalir je šele pozneje zvedel, da bi bil namesto "krasnaja roža" ("rdeč ksiht") moral pravilno reči "krasivaja roza" (lepa roža), pa bi mu bila padla v naročje."
Ni bil ravno spreten jahač.
"Med dopustom pa mi je kapetan Bergoč zaupal svojega konja. Da se izkažem pred svojimi tovariši, sem v nedeljo popoldne važno zajahal konja in sledil tovarišem na daljši pohod (iskali smo seveda ženske). Po ozki gozdni poti sem se dokaj ponosno držal na konju, ki je šel v koraku, ker se je moral medpotoma braniti sitnih vej in obadov, ko seje pa pred njim nepričakovano odprla široka bela cesta, je zarezgetai in se spustil v veseli galop. Mene, neizkušenega jahača, je metal na vse strani, da sem se z največjo težavo obdržal. Neusmiljeno mi je stolkel zadnjo plat, jaz pa sem najbrž ravno tako udri njegov hrbet, ker se je tudi on utrudil in prešel v počasni korak. Dolgo sva resno premišljevala o jahalni umetnosti, končno sem pa brez pomisleka spodbodel žival. Spet sem odskakoval na konjskem hrbtu in na vse strani lovil zrak, vztrajal sem pa junaško, dokler se m moja slučajno ujela v ritem konjske riti. Tedaj sem se prvič resnično počutil "na konju" in zmagoslavno pridiijal v vas. Pri odskoku s konja sem se z desno nogo visoko zavihtel, raztrgani podplat leve gojzarice pa seje ujel v streme, da sem padel na hrbet in z eno nogo obvisel na konju. Bil sem resnično v zadregi, namesto neba sem videl nad seboj neskončno oblino živalskega trebuha. Na srečo nisem bil pod konjem, temveč pod kobilo. Žival seje zaradi čudnega bremena vzpenjala in me ritenski vlekla po tleh do plota, kjer sem se vendarle rešil brez poškodbe. Čeprav so me drugi dan bolele kosti in sem hodil zelo razkoračeno, me je hrepenenje zopet spravilo na konja..."

Je imel rad ješprenj?
"Sedeli smo pri večeiji, ko je prišla na obisk omenjena prijateljica.
"Kaj pa jeste, da tako prijetno diši iz lonca?"
"Pokusite žlico, če vam ugaja..."
Dolgo je vohala in nato previdno zaužila, kimajoč z glavo:
"Prav dobro, škoda, da nisem prišla prej, lonec je že prazen. Kaj pa je to?"
"Ješprenj!"
Pri tej besedi je zakoj izpljunila: "Fuj, to je za prašiče! Nikdar več me ne boste pripravili, da požrem eno samo žlico te jedi. Dobro si zapomnite!"
"Dobro, vzamem na znanje, madame Peter. Ne bom vas silil!"
čez nekaj tednov je prišla spet na obed. To pot je bil ješprenj močno pobarvan s paradižniki, daje bila juha mikavnejša.
"No, zdaj sem pa prišla ob pravem času. Prav prijetno diši danes pri vas, ah smem poskusiti?" Napolnil sem ji krožnik. Jedla je z očitnim užitkom - in vse počistila na krožniku. "Izvrstno mi je teknilo, čeprav ne poznam te jedi. Kaj pa je to?"
'To je tisto, kar ste zadnjič rekli, da ne boste nikdar vzeli v usta! Kakor sem videl, vam je zdaj ješprenj prav dobro teknil!"
"Ko je pred menoj zažarel rdeči napis Fasten your belt,1 sem ga razumel kot rahel opomin moji osebi, češ da imam odpasane hlače in sem v veliki zadregi nemudoma začel stiskati svoj hlačni pas; šele ko sem zagledal prepasani trebuh soseda, sem tudi jaz svojega s posebnim pasom tesno privezal k sedežu.
GLAVNI UREDNIK: Andreja-KrašnA
UREDNIŠKI ODBOR:	1
Ines Marc,	Valentina Sever,!
Lea Slokar,	Teja Oblak,
Veronika Bellot,	Ožbej Marc,
Alenka Krapež,	Elvira Čosič,
Tanja Stojkovska,	Ksenija Belcer, Tjaša Starc
MENTORICA: Zdenka Blažko
Čuden umor
V hiši gospoda Mlakaija se je zgodil zločin. Nekdo je sredi noči umoril lastnika. Policija je
prosila za pomoč detektiva Zelenega.
Zeleni in njegov pomočnik Modri sta pregledovala sledove, ki jih je za seboj pustil zločinec. Bila sta v delovni sobi gospoda Mlakarja, pozno popoldne tisti dan. Truplo je še zmeraj ležalo počez čez sobo. Mlakaija so očitno ustrelili v čelo, a pištole ni bilo nikjer. Sef v kotu sobe je bil na stežaj odprt. Navidez ni manjkalo nič.
Modri je Že poiskal nekaj podat-	.. ;.
kov o umoijencu.
"Kdo je bil?" ga je vprašal Zeleni. Modri je telegrafsko poročal:
1 "50 let. Poslovnež. V lasti je imel mednarodno podjetje, ki uvaža traktorske motorje in druge dele, sestavi traktorje in potem spet proda. Zelo veliko zaslužil. Poleg podjetja ima še dve hiti, enoje že dal svojemu sinu."
"Kakšen pa je bil po značaju?" ^
"Pravijo, daje bil brezobziren trgovec. Pohlepnež. Nepopustljiv pogajalec. Toda zelo dober poslovnež."	' "
"Njegova družina?"
"Žena umrla pred desetimi leti. Starši tudi mrtvi. Sin edinec, 27 let, ni še poročen. Vse kaže, da bo očetov naslednik v firmi"
"Kdo živi v tej hiši?"
j	■ -v.
"Poleg njegovega sina še gospodinjska pomočnica, gospodična Hočevarjeva, in njegov tajnik in občasni sodelavec, gospod Novak."
"Kaj veš o njih?"	, *
"Gospodična Hočevarjeva je stara okrog 22 let, še študira. Filozofija. Ninašla stanovanja, zato je nekako prišla živet v to hišo kot gospodinjska pomočnica."
"Tukaj je nekaj čudnega," je zamrmral Zeleni.
"Novak, star 28 let, je prevajalec, predvsem iz ruščine. Iz Rusije je Mlakar največ uvažal, zato je logično, da sije najel takega tajnika."
"Kaj pa je delal ta tajnik?"
"Prevajal. Polek tega pa je tudi urejal prevoz delov in izdelkov."
"Kam pa je izvažal?"
"Na zahod, predvsem v Francijo. No, tudi Novak je imel stanovanjske probleme in je našel delo in bivališče pri Mlakarju. Tuje že kakih osem let."
"Kdo je našel truplo?"
"Hočevarjeva. Sredi noči. Ona je poklicala policijo."
"Zanimivo! - Ima hiša alarmne naprave?" Modri je polistal po beležnici:
"Da. Zelo dobre, niti banka se jih ne bi sramovala. Povezani so s policijsko postajo. Vedeli bi
tudi, če bi se tujec samo približal hiši, kaj šele, da bi vlomil vanjo. Včeraj ponoči zagotovo ni nihče vlomil. Morilec je moral biti nekdo, ki je imel ključ in je poznal številčno šifro na vhodnih vratih."
"Si preveril..."
"Da. Bili so samo štiije ključi: enega je imel Mlakar, drugega njegov sin, tretjega Hočevarjeva, četrtega Novak."
"Preprosto. Krog naših osumljencev se je hitro skrčil. Nekdo od treh prebivalcev te hiše je morilec."
Vstal je in se odpravil proti šefu:
"Si ugotovil, kaj manjka?"
"Navidez nič. Vse je noter: denar, vrednostni papirji, celo oporoke se ni nihče dotaknil."
"Si slučajno kaj polistal po oporoki?"
"Da, čeprav tega ne bi smel. Vse do zadnjega gre njegovemu sinu."
Spet je spremenil temo:
"So že našli pištolo?"	,
"Ne. Iginila je neznano kam."
"Tudi to se mi ne zdi logično," je,zamrmraEl. "Poglejva, kaj lahko še najdeva tukaj."
Sprehodil se je po sobi.
"Gospodična Hočevarjeva ni ravno najvestnejša gospodinja."
"Kaj si našel?"
"Poglej, pepel."
"Kaj naj to pomeni? Od kod se je vzel?" Pepel se je v majhnih kupčkih vlekel do pisalne mize. Zeleni se je sklonil in pogledal pod mizo. Ker ni videl ničesar, je potegnil preprogo izpod mize. Preproga je bila ožgana, našel pa je tudi nekaj koščkov, ki so bili podobni ožganemu papirju.
"Nejcdo je skušal uničiti neke papirje."
"Nekaj drobcev je še ostalo, poglejmo, kaj piše " V roki je vrtel dva majhna koščka papirja. "Na tem so neke čudne čačke. Ne znam prebrati. To izgleda kot polovca črke T. Na drugem pa sta dve črki, najbrž začetek podpisa: H in O!"
"Hočevar! Gospodinjska pomočnica da bi bila morilka? Zakaj?"
"Popolnoma mogoče. Ona je čedna, Mlakarje bil bogat. Ne bi mogel izključiti možnosti, da je šlo za ljubezensko razmeije."
"Naj jo predamo policiji?"
"Ne še. Še prej poizvej običajne rutinske stvari kot naprimer, kje so bili osumljenci v času umora in kje je bil tisti večer Mlakar, a pazi na Hočevaijevo."
Čez nekaj ur se je Modri vrnil k Zelenemu in mu pričel poročati, kje so bili osumljenci:
"Hočevarjeva pravi, daje študirala v svoji sobi - še zdaj ima knjige razmetane povsod, a po moje je lahko to storila tudi kasneje - ko je slišala strel. Prišla je sem, videla truplo in klicala policijo. Zelo slab alibi. Morda se ti bo zdelo še nekaj čudno: na nočni omarici je imela nek opravljiv časopis, ki je bil odprt na strani, kjer je bila opisana zgodba o neki slavni igralki, kije ubila svojega moža. Ni to nekam čudno branje za študentko filozofije?"
"Nadaljuj!"
"Mlakarjev sin. Pravi, daje bil s prijatelji zunaj. Preveril sem, a nihče od njegovih prijateljev ga ni videl. Torej mislim, da nima alibija. Hočevarjeva pravi, da seje vrnil komaj pol ure potem, ko je slišala strel. Še nekaj se mi zdi čudno: ima svojo hišo, a jo ima raje v najemu in živi pri očetu. Čudno naključje? Poleg tega je oporoka samo njemu v korist. Več kot zadosten motiv."
"Naprej."
"Novak. Pravi, daje bil v kinu. S prijateljico. Preveril sem in ugotovil, da ne laže. Toda pripomniti moram, daje ta njegova "prijateljica" zelo dvomljivega slovesa. Tudi Hočevarjeva pravi, da se je vrnil šele proti jutru."
"Kaj sta gledala?"
"Nič posebnega. Staro šaro, Terminator D, najbrž nista mogla najti vstopnic za nobeno drugo predstavo."
"Ni nujno. Lahko si je Novak to sam izbral. To bi nakazovalo zelo agresivno naravo. Tu bi lahko iskali motiv za umor. Zelo lahko se je spreti s svojim delodajalcem."
"Mogoče. Rekel mi je, da mu je bil




trdilo tvojo teorijo."
"Kaj pa Mlakar, kje je bil?" "V njegovem koledarju piše, da je bil na poslovni zabavi. Toda očitno se je vrnil prej domov. Bolje bi bilo, da se ne bi." "Si odkril še kaj pomembnega?" "Da. V kuhinji za štedilnikom je bil skrit Geigeijev števec."
"Kaj! Kaj naj to pomeni?" Zeleni je bil resnično presenečen. Toda kmalu je ugotovil, kdo je
moril.	_
Danila
LIKOVNA OPREMA:
Ksenija Batii LiljanaKorei

BSll
v.'.,

fas
SjMasiSBsIi.,^ c <
ivaljujemo se gospe Mariji Bellot za prijazno in prizadevno sodelovanje pri zbiranju gradiva.
MENTORICA: Zdenka Blažko
—
GLAVNI UREDNIK: Veronika Bellot
UREDNIŠKI ODBOR:
Alenka Krapež
Lea Slokar Elvira Cosič ijaFurlan
Lucija Štrancar Silvana Colja Katarina Božič Veronika Medved Andreja Ličen
[Aleksej Komel [Jana Božič
jlskoleto 1996/97
rojen 2.10.1946 v Lokavcu
star deset let izgubi oko v nesreči in polagoma izgubi vid	:
dve tet se zdravi na očesni kliniki v Ljubljani
leta 1963 konča šolanje v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana
od leta 1963 do leta 1967 obiskuje gimnazijo v Novi Gorici, kjer tudi maturira
vpiše se na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer diplomira iz filozofije in zgodovine
leta 1972 pride v Pariz in se vpiše na Sorbono, smer filozofija in estetika
novembra 1973 doseže magisterij iz estetike
junija 1976 z odliko doktorira iz filozofije in estetike
istega leta začne raziskovalno delo na CNRS (Centre national de la recherche scientifique), za katerega dela še danes, in nadaljuje študije za pridobitev državnega doktorata
sledi veliko člankov, razprav, predavanj
v okviru Mois de la photo je novembra 1988 izbran za uradnega fotografa meseca
avgusta 1992 je bil docent Poletne akademije na Visoki šoli za likovno umetnost v Berlinu
leta 1992 izzide pri založbi Seuil v Parizu njegov prvenec Le voyeur absolu (osem biografskih črtic in njegove fotografije).
po letu 1984 izzide veliko število njegovih publikacij v francoskih, nemških in slovenskih strokovnih revijah. V svojih delih se dotika slovenskih in tujih pesnikov ter pisateljev, problematike slepih, Plečnika, srednjeevropske kulture, študentskih dogodkov v Parizu, Vilfinice...
redno se udeležuje kolokvijev, seminarjev, kongresov o estetiki
zadnjih deset let z velikim uspehom razstavlja svoje fotografije po vsej Evropi (Pariz, Berlin, Bienne, Zürich, Boulognesur-Mer, Braunschweig, Chatellerault, Almeria, Toulose, Ankara, Kanal, Ajdovščina..)
o njem je posnetih več dokumentarnih filmov in reportaž
iWriüt
Morda mi je bilo štiri leta. Stric me je čuval v zgornjih prostorih, ker so spodnje zidarji prenavljali. Igrala sva se zgodbo o Tezeju in Ariadni. Stric jo je malce priredil in razdelil vloge. Jaz sem bila Ariadna, on je bil Tezej. Minotavra pa je predstavljal moj največji medvedek. S Tezejem sva skrivnostno vznemirjena hodila iz sobe v sobo in on mi je pomagal odvijati klobček belega sukanca, da se v Labirintu ne bova zgubila. Ko je padla noč, je Labirint postal čudežno drugačen in tudi resničen. Zdaj me je stric prijel za roko, z drugo pa je predse prožil majhno baterijsko svetilko. In kar je bilo prej napol res in napol igra, je zdaj postalo docela zaresno in moj smeh se je sprevrgel v pritajen in spoštljiv šepet.
Majhna lučka je neubrano poplesavala po stenah, po predmetih in na lesenem podu naših sob, ko sva se počasi in tajinstveno pomikala skozi temo in iskala Minotavra.
In ko je svetloba tako begala, je ustvarjala brezštevilne migotave senčnate prizore, ki so se menjavali, se nama bližali in oddaljevali in se docela izgubili, ko jim je luč pobegnila, da bi se dotaknila mojih rok in se prepričala, če je v njih še beli klobčič.
Njegova drobcena sled je za nama docela potonila v črnini sob, vendar sva oba s Tezejem vedela, da je bela in resnična, čeprav je zastrta najinim očem. Prostori so razkazovali pogledu dobro znane predmete, le če se je po njih razlila luč, drugače pa so v črni nepredirnosti ponujali skrivnosti in uganke. Pa tudi lučka jih je nenavadno spremenila, jih napravila tajinstvene, dostojanstvene in samosvoje.
Hidi fotografije mojega strica so na tak način samosvoje. Prav tako se rodijo, ko stopa luč skozi temo. Na tej njeni poti se svet njegovi kameri ne nastavlja predano nasproti ter ni razgaljen in dojemljiv, temveč ostaja tog, samoten j in skrivnosten.Velike črne parcele skrivajo njegove prostranosti lepega in grdega, stisk in obetov. Čeznje včasih šine znamenje svetlobe, kot prijaha k človeku angel, ko je pomirjen in predan. Nikjer ni sonca, ker so to slike noči, kopren sivine in razmetanih senc. Spominjajo na občasne prilike, ko zmanjka toka in se gre z gorečo svečo skozi temo stanovanja, ali se iz črnega okvira sobnih vrat razodene mati s prižgano petrolejko v rokah. Tedaj se svet, ki je čez dan v barvah, pokaže zagoneten, zelo utesnjen in manj samoumevno obvladljiv. Takega vidi tudi kamera in s fotografom, ki brska po spominskih prizorih in svetlobah, nista enakovredna opazovalca. Skozi stekleno oko aparatase težki in dosegljivi predmetnosti zoperstavljajo spomini z nedojemljivo lahkotnimi in bežnimi prebliski pajčolanasto obarvanih slik, ki se razposajeno sprevračajo in izginjajo. Njihovo zadrževanje je kot utrudljivo kopanje zlata in fotografije so od tega nenehnega iskanja vzorcev potrpežljivo vdane in so kot onemele priče neizmerne samote in silnega hrepenenja po soncu in rdečih gorečkah v rumenem poletju.
Z našega dvorišča se lepo vidi ravna črta gorskega grebena in levo od Sinjega Vrha se na njej da zaznati tanko črto električnega droga, ki se stika z nebom. Nekoč se bova s stricem odpravila do njega. Sedla bova ob njegovo tanko deblo, ki ga je moj stric videl kot majhen deček izza železnega portona in si to sliko ohranil za spomin.
Počakala bova, da se bodo nad dolino zgrnile večerne sence in da bo prišla noč. Tedaj se bo v temi zasvetila luč, nakar še druga in nešteto. Morje svetlih pik, ki so svetleča okna.
Za njimi so ljudje, nepoznani in naši znanci, in ko stricu iščem njihove luči, vidiva, da so nešteta okna že potonila v temo, ki je poslednja. Drejče, Rajko, Palacjo... Hidi mama. Od Slokarjev, od Čohov, iz vsake hiše nekoč poznan obraz in ohranjena podoba.
Poiskala sva luči Lokavca na obronkih Čavna in Gore. Vse vasi in vsa mesta, koder moj stric pojde, so po meri njegovih hiš iz kamna, vsi novi znanci nosijo poteze tukajšnjih vaščanov, kot so se mu nastavili za njegovo poslednjo sliko in vse poti sonca so razmnožene iz njegovega loka iznad Angelske gore in čez Stomaž. Vse hoje čez velike reke so podaljšani mostovi bistrih vod Lokavščka, ki jih je treba prav tako podeseteriti, postoteriti. In vse te poti se morajo vedno znova vračati domov po edine barve travnikov, po umazano belino prašne ceste in obraz Milenke, da lahko zamisel o Sarini lepoti zaživi in jo sredi teme prešine mehka luč.
Stric je držal prst na sprožilcu in štela sva v nedogled, da se bo nabralo dovolj svetlobe za dobro sliko. Mirne luči neba so sovpadale z lučmi zemlje in tu, na Angelski gori, sva s stricem kot lebdela med večnostjo in dolino našega življenja.
V trdi noči je stric pospravil fotografski aparat, jaz pa sem iz. nahrbtnika izvlekla žepno svetilko, da nama po kamniti stezi posvetim pot domov.
"" Vi	'= ■ An i "
Zdaj sva prehodila že skoraj ves Labirint in tu, v zadnji sobi, je na naju prežal Minotaver. Luč je osvetlila kot z omaro, in ko jo je prešla, se je ta v omotu senc sprevrgla v groteskno steno podzemnega hodnika. Medvedek je sedel nastolu in se ni ganil. Brez upiranja je pustil, da ga je Tezej zatipal in ga prekucnil. Potem je stric šel in prižgal luč, da sva končala igro. V razgaljeni sobi so me gledali znani predmeti in moje silno navdušenje je med njimi nezadržno usihalo. Z vso otroško prisrčnostjo sem pobarala strica, naj igro ponoviva. In spet sva začela . s temo.
^kfSL	* • • * -	- . ' Jk . ix$m
Veronika in M. Bellot
(ponatis iz kataloga Pilonove galerije »Evgen Bavčar: Fotografije«)
Šolsko let 1997/98
IZVIR
^íasíío si »
GLAVNI UREDNIK: Veronika Bellot
UREDNIŠKI ODBOR: Maja Furlan	Lucija Štrancar
Katarina Božič Ema Troha Metka Žigon Jana Božič Nena Gavrič Maša Čibej
MENTORICA: Zdenka Blažko
LIKOVNA OPREMA: Aleks Komel
LIKOVNI MENTOR: Brane Jazbar
RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE: Vesna Kodele GRAFIČNO OBLIKOVANJE: Brane Jazbar STAVEK IN TISK: Papirna galanterija Sedmak, Ajdovščina
Petek ob 13.10. Šolski zvonec zazvoni. Končno! Iz razredov se usujejo trume dijakov z bolj ali manj kislimi obrazi, ki naveličani vsega zapuščajo šolsko stavbo. Nekateri preskakujejo po tri stopnice naenkrat, da bi bili čimprej zunaj, drugi se Še obotavljajo, klepetajo.
Andrej je še z dvema sošolcema oddrvel v knjižnico, k računalniku seveda. Vesna, Marko, Anja in Klemen so se zmenili, da grejo še v Ave na pijačo, ker se jim še ne da iti domov. Mojca in Marinka sta se ustavili na stopnišču, da bi si izmenjali še zadnje informacije. »Kaj delaš ta vikend?« »Ah, zdaj grem spat, ker sem že cisto uničena od tega tedna. Jutri bom pisala nalogo in se učila - saj veš, vse tiste kontrolke, spraševanje... Pa še doma mi stalno težijo zaradi ocen. Za nedeljo pa še ne vem. Najbrž bom gledala televizijo ali pa kaj brala.« »Prideš v soboto zvečer na žur k Primožu?« »Ne, nimam časa.« »O.K., se vidiva v ponedeljek. Adijo!«
Ko dijaki zapustijo šolo, odrasli pa službo, se začne tisti drugi del našega življenja, del, v katerega je vključen tudi prosti čas. To je čas, ko ne počnemo nič obveznega, ko se posvetimo sebi in delamo le tisto, kar nam je najbolj všeč. Če želimo svoj prosti čas maksimalno izkoristiti, bi ga morali načrtovati prav tako, kot načrtujemo delo. V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da ostane ta Čas neizkoriščen, da nam je dolgčas, kar vodi v nezadovoljstvo s samim seboj in okolico. Nekateri ljudje zaradi slabega načrtovanja dela, ki ga morajo opraviti, trdijo, da sploh nimajo prostega časa. Bliže resnici je dejstvo, da si časa, ki bi ga porabili samo zase, iz različnih vzrokov nočejo vzeti. Posledica pomanjkanja prostega časa je stres, zaradi dolgotrajnega stresa pa se pojavi sindrom izgorevanja pri delu, kasneje bolezni in morda celo nesposobnost za nadaljnje opravljanje svojega dela. Moto prostega časa naj bi torej bila sprostitev in pridobivanje novih moči za delo.
In kaj mladi delajo v prostem času? Nekateri se ukvarjajo s konjički, športom, glasbo, obiskujejo razne krožke, skratka, so dejavni in morda celo ustvarjalni. Prav ustvarjalnost je lastnost, ki jo šola s svojimi zahtevami zavira. Pri razvijanju konjičkov pa smo svobodni, sami si jih izbiramo, nihče nam ne ukazuje, zato smo lahko prav tu najbolj ustvarjalni, domiselni, zabavni. Psihološke raziskave so pokazale, da je inteligentnost bolj povezana s šolskimi interesi, ustvarjalnost pa z izvenšolskimi. Najbolj aktivni in ustvarjalni dijaki imajo več konjičkov, s katerimi zadovoljujejo svojo potrebo po uveljavljanju in razvijajo svojo osebnost tudi v tistih smereh, ki so v šoli morda zanemarjene. Več kot ima dijak različnih interesov, bolj vsestransko bo razvit, lažje bo določil, kaj ga zanima, in tako bo tudi izbira študija in bodočega poklica lažja.

Na žalost pa vsi dijaki ne izrabljajo svojega prostega časa tako konstruktivno. Veliko jih cele dneve presedi pred televizorjem ali računalnikom, kjer se zabavajo z igricami, brezciljno tavajo po mestu in svoje pohajkovanje končajo v katerem od številnih lokalov ob cigaretah in alkoholu, nekateri pa zaidejo tudi na narkomansko sceno. Namesto da bi doživljali zadovoljstvo ob svojih uspehih, se raje predajajo preprostim »kemičnim« užitkom, kar je seveda lažja, a nevarnejša pot, ki vodi - namesto k
Starši, šola, prijatelji... Morda vam vsak vceplja svoje vrednote, ki včasih niso združljive. Zato so trenutki, ko se človek znajde na razpotju in ne ve, kam in kako naprej. Dejstvo pa je, da nihče ne bo vse življenje bdel nad vami, vas kontroliral in usmerjal. Nima smisla izgovarjati se na druge zaradi svojih napak. Izbira je vedno samo vaša!
Jasna Budanovič psihologinja
Samo nov način potrebujemo le nov dostop in novo pot še zadrugam oditi bo treba ne vprašanja kam ne le bega vsaj tega ne now pot za svet novo upanje pa ne znamo vsak le utrujen umre in pusti rano in nič ne naredi preprosto izpuhti v atmosfero nov pusti
problem novo mero težav za nas da se borimo utrujeni skozi čas samo stremimo za srečo vse dokler
še nas ne zaboli!
Star sem 15 let in obiskujem 1. letnik gimnazije. Veliko treniram in potujem. Dvakrat tedensko treniram v Ljubljani, enkrat na teden v Italiji, ostalo pa doma v Ajdovščini. Skoraj vsak vikend imam zaseden s treningi ali s tekmo.
V današnjem svetu smo »športniki -umetniki« malce prikrajšani. Ljudje menijo, da živimo v nekem drugem i svetu. Ib je pravzaprav res. Ljudje danes vse preveč pozabljajo nase in nimajo časa za nič. Vse okoli sebe registrirajo le na zunaj in postajajo ujetniki samih sebe. Za nekatere ljudi je ples samo umetnost. A to ni res. Na dober ples vpliva tisoč in ena stvar. Ples ni samo korakanje po taktu, ampak je vsota
psihične pripravljenosti, estetskega videza, športnega odnosa do drugih tekmovalcev in sodnikov, odprtega sodelovanja s publiko.
Dve najpomembnejši stvari v športnem plesu sta denar in veliko učenja. Brez učenja in denarja ni hov in obratno. Če nisi poznan kot odličen tekmovalec, zelo težko postaneš spoštovan in cenjen
ptaier.
i ples se vse prevečkrat gleda kot na nek neumen šport. Za nekatere ljudi ples sploh ni šport.
imajo tako mnenje lahko le tisti, ki o tem športu nič ne vedo. Za ples moraš imeti veliko ndicije. Po dvanajst ur skupaj trajajo mednarodne tekme in proti nogometu, kjer tekma traja le 90 iut, je to kar, hm,... Ostajam brez besed.
Miša Cigoj, Lb
Ples je zame na prvem mestu. Uspeti v njem, je moj življenjski cilj. Šola, predvsem pa vse ostalo, je postranska stvar. Vsak pa ve, da mora človek kljub drugačnim željam imeti osnovno znanje, saj je to bistvenega pomena za življenje. Zato se k mojim plesnim ciljem pridružuje tudi želja, da bi uspešno zaključil »faks«. Ocena niti ni tako pomembna in ne igra vloge v življenju, razen za tiste, ki se želijo postavljati. Na koncu smo vsi enaki, vsi imamo spričevalo o opravljenem šolanju.
janez plešnar, 2. letnik - mentor: brane jazbar
janez plešnar, 2. letnik - mentor: brane jazbar
»PREŠTEJTE IN PREMISLITE, KOLIKO JE TO TEDNOV IN KOLIKO UR«
Cankarjev hlapec Jernej terja, da mu povedo, kako naj poveže v culo svojih štirideset let dela. «...preštejte in premislite, koliko je to tednov in koliko ur!« pravi. Sama se sprašujem, kako naj v culo povežem vse spomine preteklih let, vse muke med nastajanjem in pred izidi posameznih številk Izvira pa tudi vse drobne radosti.
Povezala jih bom v tri culice, ker vsaka nosi drugačne spomine.
Mentorstvo Izvira sem z velikim navdušenjem prevzela v šolskem letu 1982/83. To navdušenje sem delila s člani uredniškega odbora, ki so glasilo vzeli za svoje in so polni idej navdušeno ustvarjali tako literarno kot likovno stran glasila. Tako je bilo kar precej let. Nikoli ni bilo škoda časa in spominjam se, da smo ob popoldnevih s krompirjem tiskali barvne vzorce na vsako številko posebej. Glasilo je prinašalo novinarske in literarne prispevke, bilo je utrip takratnega časa in dijaki so ga dobro sprejeli.
Potem seje navdušenje poleglo. Bilo pa je več znanja, ki smo ga črpali iz Mentorja. V veliko pomoč nam je bila izdaja Mance Košir Mladi novinar, Pomaga lastna glava. Z glasilom smo sodelovali na DOSP-ih, na srečanjih glasil in na drugih prireditvah. Dijaki so postali kritičnejši in tako smo rekli marsikatero o učiteljih, o šolstvu (zlasti usmerjenem), o oblasti in o novi državi. Začeli smo se usmerjati na določeno temo in smo spregovorili o prostem času, interesnih dejavnostih, ljubezni, spolnosti in še o čem. Dobili smo mentorja za likovno opremo glasila.
Pa se je navdušenje še bolj poleglo in šlo je vedno teže. Le še peščica dijakov je našla čas za izvenšolske dejavnosti, drugi so se morali učiti za maturo. Tudi nov koncept glasila (predstavljanje znanih in zanimivih osebnosti naše okolice) marsikomu ni bil všeč, prodaja glasila je padla. Različne ankete in spodbude niso dale pravih rezultatov. Načelno so bili vsi za Izvir, le malo pa jih je bilo pripravljenih delati. Zanimivo pa je, daje bil v tem času Izvir bolj odmeven zunaj šole.
In smo pri sklepnem dejanju: pred vami je jubilejna številka Izvira, ki prinaša izbor iz vseh doslej izdanih številk in spomine mnogih sodelujočih. Prispevke iz starih številk so izbirali dijaki - člani uredniškega odbora glede na zanimivost za današnjega bralca. Posebno težavo pri nastajanju glasila nam je povzročalo dejstvo, da šola nima arhiva Izvira, zato se še posebej zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali: Lavričevi knjižnici iz Ajdovščine, Goriški knjižnici Franceta Bevka, NUK-u in gospema Vlasti Tul in Darji Polanc Seljak, ki sta posodili številke iz zasebne zbirke.
Tako je nastala antologijska izdaja, ki današnjim dijakom priča o smiselnosti izhajanja glasila, za mnoge starše bo prijeten spomin na njihova dijaška leta, prihodnjim rodovom pa bo pričala o bogati ustvarjalnosti mladih na Srednji šoli Veno Pilon.
Zdenka Blažko mentorica Izvira
ŠOLSKO LETO 1999/2000
ŠTEVILKA: 1
IZVIR
GLASILO SREDNJE ŠOLE VENO PILON AJDOVŠČINA
GLAVNI UREDNICI: VERONIKA BELLOT
NENA GAVRIČ
UREDNIŠKI ODBOR:
Taja Boscarol, Tamara Vidmar, Urška Primožič, Danijela Furlan, Marina Boštjančič Mirjana Likar Katarina Bolko
Andrej Božič, Anja Krasna, Tanja Zalar, Tine Tomažič Jasmina Čar Anja Kovač
LIKOVNA OPREMA: LIKOVNI KROŽEK, mentor Brane Jazbar RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE: Marko Pregeljc STAVEK IN TISK: PG Sedmak, Ajdovščina
NAKLADA: 200 IZVODOV
MENTORICA: ZDENKA BLAŽKO
V AJDOVŠČINI, MAJA 2000
- " 1 wuato^n /j


>1 ja 11 je aktualne socialne motivike :i delavske»a pr<*t!mesija in priim zudobilo nsinv.no obliko izraziti larkov. I i se izražajo v masivni formah, pri vsem tem pa v p kompozicije. 1'iloit je eden na. 'kov slovenskega ekspresionizi ik je doživel Kras. njegovo i
rltileklnrn nieifnvn miinvnn

PiIonov izrazili potencial leži tinu risbe in grafične ploskve ¡ po svojem osnovnem občili ji )t ' ar nikakor ne zanema ir jkolorita. Nasprotno, \ pano*! >h i jprsto-krajinskih slik in figuralni1 oz i t. V d SO slikaj v odprtih in svetlih "st^m sf^lobne pariške šole. *k<i$a izVora ga ne zadovol go ^-ljiičpifia* a slika t	-V formo' je že^H
fran
■ - -í ... w-'xív -T" . ••