Štev. 23. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek I. junija 1928. - Leto VI.
Leto VI.
Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list. Trieste, ca-sella oentro 37. — Urad: via Valdlrivo 19-111.
Odgovorni urednik: dr. L. BERCE.
POSAMEZNA STKt. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta Ji L., ftetrt lota 3 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol lota 12 L., četrt leta B L.
MALI
TEDNIK ZA NOVIC
(AHANH
CENA OGLASOV IN OBJAV
Za 1 cm, vifcino v 1 stolpen i I Pri B tratni -»K v i :■>< •" ta, pr .
'V	.	•	•••	,
LJUB L J-A
v btiiu. .. . a a v na-; inuNtno 40 stotink beseda; z .	•..RKAMI	50 st. beseda. Pri stalnem
oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 1. junija:	kvatre; Fortunat;
Juvencij. Sobota, 2.: kvatre; Erazem; Marcelin. — Nedelja, 3.: Pre.su. Trojica; Klotilda; Pavla. — Ponedeljek, 4.: Kvi-rin. — Torek, 5.: Bonifacij. — Sreda, 6.: Norbert; Bertrand; Artemij.. — Četrtek, 7.: Presv. Rešuje telo; Robert. — Petek, 8.: Medard; Pacifik; Maksim, -r— Sobota, 9.: Primož in Felicijan.
MALE NOVICE.
Napad na italijanski konzulat.
Generalni kozulat Italije v Buenos Airesih (Argentina) se je nedavno preselil v lastno novo palačo. Tudi službo je imel nastopiti nov generalni konzul Capanni, odličen fašist. Tisti dan je v prostorih konzulata ob uradnih urah počila bomba. Ubitih je bilo 12 oseb, ranjenih 41. Poslopje je bilo težko poškodovano; celo sosedna poslopja so trpela škodo. Isti dan je eksplodirala bomba v lekarni Italijana Mastronardlja, ki je bil tudi fašist. Napad se pripisuje proti-fašištom, Argentinska policija je aretirala večje število sumljivih oseb.
Rothermere In Mažarl.
Sin časopisnega magnata iz Londona, lorda Rothermerja, Edmund Harmsvvorth, je na 16. maja prispel v Budimpešto. Mažari, ki od Rothermerja pričakujejo velikih reči, so mladega sprejeli s kraljevskimi častmi. Vsa Budimpešta je bila v zastavah. Lorda so povsod pozdravljali zastopniki oblasti, povsod je bila zbrana šolska mladina in vsakovrstne organizacije. Društva so niHiio lorda po vojaško defiliraln.; 30 tisoč oseb je marširalo mimo njega, ob strani je' gledalo 60 tisoč ljudi, ki so kričali celjeno (živio).
Na Grškem.
Grška vlada, v kateri je bil predsednik Zaimis, vnanji minister pa Mihalakopu-* los, je odstopila. Odstop je povzročil znani Venizelos, ki je že dolgo časa miroval, zdaj pa zopet stopil na mejdan. Povzročil je precejšno zmešnjavo v grški notranji politiki. Novo vlado je ravnokar zopet sestavil Zaimis, a zdi se da bo sedaj bolj odvisen od Venizela.
Francosko posojilo.
Francoska vlada je razpisala državno posojilo znotraj države. Podpisanih je bilo 15. maja 10 milijard frankov kur nahitro, zato je vlada podpisovanje zaključila.
Dogodki v Belgradu.
Visokošolci v Belgradu se niso pomirili po prvih manifestacijah proti Italiji. Priredili "So ponovne demonstracije v nedeljo in ponedeljek. Policija je nastopila z vso ostrostjo, da zabrani nasilja proti italijanskemu poslaništvu. Na balkonu Dijaškega doma so dijaki za-palili eno italijansko zastavo, žandarme-rija je vdrla v poslopje in obdelavala dijake z orožjem. Veliko je bilo ranjenih, kakih 50 pa zaprtih. Policija je oblegla tudi vseučilišče. Padi nemirov je vseu£i-liški svet sklenil ustaviti pouk za tri dni.
V torek je bila v skupščini burna seja. Vlada še ni predložila netunskih konvencij, toda opozicija je stavila vprašanje, če vlada res to misli narediti in zakaj. O tem je imel Pribičevič uro dolg govor proti konvencijam in kar je s tem v zvezi.
Zaplenjena ,.Straža".
»Goriška Straža« z dne 23. maja je bila zaplenjena zaradi članka z naslovom «Mladim Stražarjem«.
Negotovost o
Italijanska javnost je z navdušenjem spremljala v duhu ekspedicijo generala Nobileja na severni ledeni tečaj. Zračna ladja «Italia», ki je pred mesecem dni plula čez Trst in Ljubljano gor na daljni sever, se je dokaj dobro izkazala. Nobi-leju se je z oporne točke v Kraljevem zalivu na Svalbardskih otokih (Spicber-gen) posrečila ena daljša vožnja po leti eno morski h puščah severno od Sibirije nekako do Nikolajeve dežele, ki je malo raziskana. Nato je imel zrakoplov težko borbo z naletavajočim snegom v hangarja Kraljevega zaliva. Z velikim naporom so vojaki pometali sneg z velikanskega trupa «Ilalijert, da je ni teža stisnila k tlom. Ko se je vreme spet zjasnilo, odpeljal še je Nobile na novo pot in sicer naravnost proti samemu tečaju. O polnoči, ko' je nastopal 24. dan maja, je zrakoplov dospel na tečaj (polnoč je le pri nas, tam gori je celo poletje dan, ker solnee za opazovalca s tečaja ne dela dnevne poti, ampak samo letno pot). Kaki dve uri je zrakoplov krožil po ustrehi zemlje»; a vreme ni dopuščalo, da bi se spustili k tlom. Iz zraka so spustili na led italijansko zastavo in hrastov križ. Potem se je zrakoplov obrnil nazaj proti oporišču na Svalbardih.
Bojna križarica uCtitd d.i Milano», stoječa v Kraljevem zalivu, je s svojim mogočnim telegrafom lovila vesti, ki jih je zrakoplov oddajal po radiju ter jih sprevujala naravnost v Rim na radio ,pri Sv. Pavlu.
V petek zvečer ob 10.40 je križarica prejela zadnjo brzojavno vest od zrakoplova. Od takrat naprej so glasovi utihnili. Tisto uro Nobile že ni bil več po-
Škofijske vesti v Trstn.
Poleg že objavljenega vsporeda birmo-vanja bo birmovanjc tudi v Izoli na tretjo nedeljo po Biokoštih (17. junija) ob 9 dopoldne.
Kanonik č. g. Oskar Zebochin je imenovan za škofijskega kancelarja.
Č. g. Jožef Ziach, župni upravitelj v Milah, je imenovan za kanonika pri stolnici sv. Justa v Trstu. Za upravitelja v Mile pojde s 1. junija č. g. Marij Mizzan,. kapel n n pri Sv. Vincenc« v Trstu. Definitivno je upokojen č. g. Jožef Ravnik.
Razpisan je natečaj za kapelanski beneficij v Sičolah, pod patronatom piranske občine.
Državljanstvo.
Notranji minister Jugoslavije, dr. Korošec. je pospešil rešitev okoli 500 prošenj za tamošnje državljanstvo. S tem je ravno mnogim Primorcem pripomogel do sigurnega položaja. Dr. Korošec je tudi predložil nov moderen zakon o državni pripadnosti. O novem zakonu se vsi izrekajo s priznanjem.
Rudniška nesreča.
V premogovniku Mather v Pennsylva-niji so se užgali strupeni plini in zadušili neznano število rudarjev. V prvih urah so rešili petorico živih rudarjev in spravili na dan 32 mrtvih trupel. Kaj je z ostalimi 150 rudarji, ni.znano. Morda so jih ruševine podsule ali pa samo zaprle v rov. Reševalno moštvo z maskami na obrazu je noč in dan na delu.
Eksplozija se je pripetila ponoči. Ne da bi bil kdo opazil kako razširjanje plinov, je nenadoma nastala tako strašna eksplozija, da so popadali vsi delavci po tleh in je segla pogubna sila do najskrajnejših rovov.
usodi'Italije"
sebno daleč od Svalbardov. Moral bi proti jutru že dospeti v oporišče, ako bi bilo šlo vse prav. Toda ni ga bilo. Na križarici so postali nemirni. Vsa Italija se je vznemirila, ko so javili sobotni in nedeljski listi, da se Nobile ni vrnil pravočasno in da je nehal brzojavljati.
Minila je nedelja, ponedeljek, torek — nobenega glasu. Križarica je urno naložila premoga (ob Kraljevem zalivu je premogovnik) ter odpeljala s previdnostjo in težavo med ledene gore na severno stran otokov — iskat izgubljeno ekspedicijo. Radio je raznesel neveselo vest na vse strani sveta. Vsi sosedje ledenega morja — Rusi, Norvežani, Amerikanci — so jeli preudarjati, kako bi šli na pomoč. Tam okrog vozarijo številne ladje, ki love kite in tulnje. Vse so prejele poročilo in naročilo, naj pomagajo, iskati' italijansko ekspedicijo. Po Svalbardih in drugod so redko naseljeni severni prebivalci Eskimi. Tam žive tudi lovci na severne lisice in bele medvede. Morda bodo kje zadeli vsaj na sledove ekspedicije.
Wilkins, Larsen, Amnndsen in drugi slavni raziskovalci severa pripravljajo, kako bi poleteli z aeroplani preiskal ledene pušče. Seveda je velika ovira veter in snežni vihar, ki je bil ravno v teh dnevih velik.
Najbolj verjetno je, da je zrakoplov razdejan. Upanje pa obstoja, da so se ljudje rešili. Imeli so s seboj vsakovrstne priprave in dovolj hrane 'za več mesecev. Zlo je to, da imajo telegraf pokvarjen ali so sploh brez njega. Vsakdo želi po-‘gumnim rasiskovalcem (petnajst ljudi je bilo v zrakoplovu), da bi mogli vztrajati, dokler ne pride pomoč.
Strupeni plin.
V Hamburgu se je pripetila strahovita nesreča s strupenimi plini. Na skladišču kemične tovarne Hugo Holzenberg v svobodni luki so popokali sodi, v katerih se je nahajal fosgen, to je strupen plin, ki so ga vporabljali že v svetovni vojni kot «žoltokrižni plin«. Fosgen je prodrl v ozračje, veter ga ,ie še bolj raznašal. Ljudje so začeli cepati, ne da bi bil kdo vedel, kaj se je prav za prav zgodilo. Najprej so začeli ugibati, da uhaja svetilni plin — fosgen je popolnoma neviden — toda izpačena človeška trupla so odkrila, kje je sovražnik. Gasilci in redarji so se opremili z varovalnimi krinkami in začeli pobijati plin z vodo in amonijakom. Ogrožene mestne dele so začeli izpraznjevati. Med prebivalstvom je nastal nepopisen strah. Več sto oseb je bilo od plina omamljenih. Smrtnih slučajev je bilo 10. Kamor je veter zanašal plin, poznalo se je na travi in listju, ki je bilo ožgano in orumenelo.
Eksplozija je nastala vsled tega, ker se eden izmed tankov (sodov), napolnjenih s fosgenom ni dobro zapiral. V tanku je bilo 11 kubičnih metrov strupenega plina.
časopisje se je ob ti priliki vpraševalo, čemu imajo Nemci toliko strupenega plina. Odgovarjali so, da se uporablja pri izdelovanju barvil.
Zbesnel vojak.
Simo Vukičevič, doma iz Črne gore je 1(1. maja v vojašnici Vojvode Mišiča v Ljubljani ustrelil poročnika Radosava Vujiča iz šumndije, ordonanca Valentina Trampuša, doma iz Črnuč pri Ljubljani in nato še sebe. Vukčevič je bil razburljive narave in je imel na svoji kazenski listi celo kopo pregreškov.
Kjer j pamet velja.
Pred leti so v Jugoslaviji ime znane železniške postaje Rajhenburg predelali v «Savsk’i Brestovec«. Prenagljeno so mislili, da se šele s tem kraj poslovenči. Seveda ni živ krst razumel, kje je ta Savski Bretovec. Letos je pristojna oblast zopet vpeljala staro ime »»Rajhenburg«. Kraj ostane zavedno slovenski tudi z nemškim imenom. Značaj dežele ni v krajevnih imenih, ampak v glavah prebivalcev.
Sovjetske težave.
«Z vero je križ«. Tako tožijo ruski boljševiki. Značilno je, kar se je godilo o Veliki noči po ruskih mestih. Oblast je silila gledališko osobje, da naj se vrše predstave tudi na dan Vstajenja. Tako v Moskvi kakor v Ljeningradu so se igralci temu odločno uprli. Sovjetski listi so predstave naznanili, iglavci pa niso prišli, ampak odšli — pet v cerkevI Uprava je uvedla, zoper tiste, ki so nastopili v cerkvi kot solisti, preiskavo, kar pa ne spravi s sveta dejstva, da se je oblast silno osmešila.
ZANIMIVOSTI.
Divji velblodi v Španiji.
Pred približno- sto leti- je španski grof Vi.llafranca v Afriki kupil čredo velblodov (kamel), da hi jih uporabil na svojih posestvih na španskem. Poizkus se pa ni obnesel in velblode so enostavno pognali na prosto, živali so zašle v slana močvirja ob spodnjem teku Gvadalki-virja.. Tu so se sešle z drugimi velblodi, ki so jih bili izgnali iz enakih razlogov z drugih posestev. V slanih močvirjih so bili pogoji za velblode ugodni in živali so se začele hitro množiti. Sedaj je kupila močvirja neka družba, ki hoče na njih poizkusiti s pridelovanjem bombaža. Za te kulture bi bile divje velblod-ske črede velika nadloga, zato so sklenili velblode postreliti. Vlada pa hoče velblode ohraniti; dala jih je segnaii v ograjeno ozemlje, kjer bodo mogli mirno živeti, ne da bi delali škodo. Za nadzorovanje je najela celo dva izkušena Arabca.
Petje božičnega evangelija z mečen v poki.
' goriški stolnici je navada, da poje dijakon božični evangelij z mečem v roki. Zakaj tako? Zgodovina pripoveduje, da je oglejski patriah Popon (1019 do 1045), ki je bil tudi vrhovni gospod Goriške, šel z vojsko' nad Obre. Ti so pa tako hudo pritiskali na patriarhovo vojsko, da je ta moral kar v bojni opremi mašo peti.
Španci.
Španci ostanejo v nevarnostih in nesrečah silno ravnodušni. Španec, ki je bil na eno oko že slep, je šel skozi park, kjer so se otroci žogali, in dobil v drugo oko tako močen sunek žoge, da je popolnoma oslepel, nakar ni dejal nič drugega kot.: «Dober večer!«
Kako je
Beneš V Berlinu
V celi evropski javnosti je vzbudila maja meseca precejšno pozornost novica, da namerava češki vnanji minister Beneš obiskati Stresemanna v Berlinu. Bilo je prvikrat, odkar obstoja nova češka država, da je nje vnanji minister napovedal uraden obisk pri svojem tovarišu v sosedni Nemčiji.
Skoraj istočasno se je pripetilo, da je Stresemann obolel. Njegova bolezen, da-si nevarna, ni bila smrtna, toda za dalj časa je njemu ,nemogoče osebno voditi posle. Vkljub tej nepriliki je Beneš vendar izpeljal $voj načrt. Prišel je res v Berlin ter stopil v dogovore z visokimi osebnostmi in uradniki.
V splošnem je treba smatrati Benešev obisk kot znamenje, da so se zboljšale diplomatične razmere med Čehi in Nemci ter med Francozi in Nemci — kajti brez vednosti zavezniške Francije gotovo Beneš ni šel na to pot. Saj pa tudi francosko vnanjo politiko še vedno vodi Briand, ki je zagovornik miroljubnosti in sprave 'z nemško državo. V Nemčiji sami so te majske volitve pokazale, da je ljudstvo za miroljubno politiko. Na zbližanje med češkim in Nemčijo pa je gotovo zelo ugodno vplivalo tudi dejstvo, da imajo v češki republiki državljani nemške narodnosti vse človeške in narodne pravice.
Kaj so v Berlinu govorili za zaprtimi vratini, seveda ni prišlo v javnost. Izdali so le uradno obvestilo, da so se menili o rečeh, ki se tičejo obeh držav in da bodo nadaljevali delo za obnovo Evrope s politiko sporazuma. Časnikarji vsekakor domnevajo, da so bila na vzporedu razgovorov zelo važna vprašanja evropske politilkc, zlasti kolikor zadeva Srednjo Evropo, torej vprašanje avstrijske priključitve k Nemčiji ali carinske zveze obdonavskih držav, vprašanje mažarskih želja in zahtev lorda Rother-merja, morda pa tudi vprašanja balkanske politike. Tako se kajpak ugiblje semintja, ker je gotovo, da ministri ne potujejo zaradi majhnih reči in tudi ne samo zato, da se prijazno'pozdravijo in zagotovijo prijateljstvo in miroljubnost. Gotovo pa je za evropsko politiko dobro znamenje, da se prijateljsko sporazumevajo Čehi in Nemci.
Nettunske konvencije.
Iz Belgrada prihaja glas, da vlada predloži skupščini v potrditev (ratifikacijo) glasovite netunske konvencije. To so dogovori, sklenjeni med italijansko in jugoslovensko delegacijo v mestecu Nettunu pri Binni 20. julija 1925. Italijanski parlament jih je že zdavnaj ratificiral, toda v Jugoslaviji se je vedno pojavljalo močno nasprotstvo proti tem konvencijam, tako da se nobena vlada ni upala z njimi pred skupščino. Toda nepotrjenje teh dogovorov je bilo tudi en vzrok za napete diplomatične razmere med obema državama. Bilo je pa tildi v škodo nelkaterim interesentom
________PODLISTEK.________
Iz Trsta v Rim po zraku,
Bo' obedu, točno 15 minut pred eno, me pozovejo, naj vstopim v aparat; hočem k večjemu aparatu, toda napotijo me k malemu, češ da ni dovolj potnikov, da sem sploh edini potnik, da je megla nad Apenini itd. Seveda sem se za vožnjo že odločil in takoj vstopil v malo kabino z vratmi na obeh straneh in 4 sedeži; vse-kako je kabina bolj prostorna nego v hidroplanu. Obenem vstoplita dva pilota, zrela moža, en Italijan in en Nemec. Pilota sedita pred mano pri motorju ' in napravita najboljši vtis. Skozi malo odprtino morem z njima govoriti. Mojo .prtljago so spravili v rep aparata (moral sem drago plačati težo čez 15 kg). Pred nami je širok in dolg travnik zraven
s politiko.
na obeh straneh, kajti dokler konvencije niso ratificirane, nimajo polne veljave in se ne izvajajo.
Jugoslaviji so očitali tudi prijateljski diplomati, da ni lepo dogovore podpisovati, potlej pa ne potrjevati. Tako je bilo že s trgovsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Glede netunskih ikon-venaij pa se je postavila Italija na stališče, da se morajo ratificirati, drugače so vsa pogajanja za obnovo prijateljske pogodbe odveč. Prijateljska pogodba pa zapade koncem junija. Da se omogočijo nadaljni razgovori, morala je torej vlada Jugoslavije seči po konvencijah ter jih skupščini predložiti.
Opozicija sedaj vpije proti konvencijam. Pri tem se pozablja, da so te konvencije podpisali možje, ki so po duhu spadali k sedanji opoziciji. Samostojna demokratska stranka s Pribičevičem in Žerjavom je bila tedaj na vladi, jugoslovanski delegaciji pa je bil na čelu bivši edinjaški voditelj dr. Otokar Rvbarž. Ti so že vedeli, zakaj so podpisali. Sedanja vlada, v kateri je za vnanjega ministra Marinkovič, bo pa tudi vedela,zakaj treba ratificirati. Nekateri glasovi menijo, da je tudi jugoslovansko posojilo v Angliji odvisno od ratifikacije. Posojilo pa je državi potrebno pravtako kakor diplomatski ugled.
Vsebina konvencij ni bila bila še nikjer v celoti objavljena. Vemo to, da je teh konvencij 31. Vmes so dogovori o ravnanju na meji, n. pr. proti kmetom, ki imajo posestva na drugi strani državne meje. Urejeno je-za prehod hribolazcev (turistov). Važne so točke o plovbi in trgovini na Reki, na Sušniku, v Zadru. V konvencijah je urejemp razmerje pravoslavnih verskih občin v Italiji. Dolc-"no je tudi, da dobe odškodnino tisti, ki so trpeli -od nacionalističnih pogromov. V konvencijah je važno vprašanie o zaposlitvi delavcev, o socialnem zavarovanju itd. Govor je tudi še o zamenja-, vi kron v Dalmaciji in v Zadru. S konvencijo se tudi olajša lesni promet preko št. Petra na Trst in na Reko-Sušak.
Po časopisnih vesteh so imele priti torej te konvencije pred jugoslovansko skupščino v torek 29. maja. Pričakovati je vsekakor, da bodo vkljub ugovorom opozicije vendar sprejete od vladne večine in da se bodo potem hitreje in uspešneje nadaljevala diplomatska dela za razčiščenje razmerja med sosedama ob Jadranskem morju.
Demonstracije in izgredi.
Dne 24. maja so italijanski prostovoljci imeli slavnost v Zadru. Skoro istočasno je prišla v Dalmacijo vest, da bo belgrajska vlada skupščini predložila netunske konvencije v odobritev. Oba dogodka je opozicija izrabila, da vrže vladi poleno pod kola in dokaže svoj posebni ((patriotizem«. Proti netunskim konvencijam so sklicali po večjih mestih protestne shode, katerih se je udeležilo zlasti dijaštvo. Po
neke vojašnice, po sredi pa bela dolga lisa — smer odleta. Ko me zaprejo v kabino in dajo par kratkih navodil, posebno, da se lahko z jermenom privežem na sedež in kako se odpirajo vrata, je jel motor delovati in čez 100 do 200 ni vožnje po tleh smo sc že dvignili v zračne višave nad Benetkami. Ker sem se prvič podal z zrakoplovom na daljšo pot, zato sem imel mešane občutke, ki pa so se hitro razpršili, ko sem opazil sigurnost manevriranja po zraku. Napravili smo še krasen krog čez kanale, cerkve in trge Benetk, potem čez Lido, ozrl sera se na stolp sv. Marka in že smo bili visoko nad morjem, leteč naravnost proti jugu, čez lagune, Chioggia, izliv Pada itd., kot mi je kazala zemljepisna karta z vrisano smerjo, ki so mi jo izročili, ko sem vstopil v aeroplan. Bilo je lepo vreme, razgled krasen, vendar sem se nagonsko držal svojega sedeža, zapel si
zborovanju so šli na glas protestirat po ulici. V Ljubljani n. pr. so hoteli priti pred italijanski konzulat, a policija, jim ni pustila. Tudi v Zagrebu in v Belgradu ni prišlo do resnejših dogodkov. Slabše pa je bito v Dalmaciji: v Šibeniku in Splitu. Uradno poročilo rimske agencije «Stefani« takole popisuje dogodke:
Porodilo agencije Stefani.
»Dne 25. maja, okrog 21. ure, se je poskušalo približno 200 demonstrantov približati sedežu podkonzulata v Šibeniku. Ker se jim to ni posrečilo, so se napotili proti stanovanju podkonzula, ki je v vili «Savoia». V odsotnosti podkonzula, ki je bil v Splitu, so demonstrantje vdrli, v vrt vile. V hiši je bila le podkon-zulova mati z nekaj povabljenci. Demonstrantje, ki niso mogli vdreti v poslopje, so rabili s karanjem vse šipe do tretjega nadstropja ter poškodovali vrata. Odstranili so se spet proti sredini mesta, razbili šipe na šoli društva »Lega Nazio-nale« in na hišah nekaterih Italijanov. Poškodovali so tudi sedež paroplovne družbe «Puglia» in prostore dalmatinske eskomptne banke.
Naslednjega dne popoldne se je zbralo o Splitu več skupin demonstrantov, ki so poskušali vdreti v prostore'generalnega konzulata, pa so jih zadržali organi javne varnosti. Demonstrantje so razbili z velikimi kamni šipe na poslopju. Nato so napadli mnogo italijanskih trgovin, v nekatere so vdrli in jih docela poškodovali, pri drugih pa so razbili izložbe in napise. Vdrli so tudi v poslopje Italija i-ske šole in ga opustošili. Dvema italijanskima jadrnicama, ki sta bili zasidrani v pristanišču, so strgali zastavi. Nekatere Italijane so napadli in nabili. Ranjenih je bilo več policijskih stražnikov in orožnikov. Organi javne varnosti so aretirali 39 ljudi. Ravnatelj generalnega konzulata je izdal naredbo, naj bodo Italijani v Splitu mirni in naj s potrebno
Kaj nam z
DIVAČA.
Svoj čas smo poročali, da hoče kupiti naše županstvo od domačina g. Prelca hišo, ki bi nudila streho raznim občinskim uradom. V to svrho je sklenilo županstvo z g. Prelcem kupno pogodbo, ki pa ni mogla stopiti takoj v veljavo in to vsled tega* ker ji je nedostajalo pristanka od strani višje oblasti. Sedaj pa je odstranjena tudi ta zapreka; nakup občinske hiše je odobrila sedaj tudi. višja gosposka. G. Prelcu pa jamči pogodba z ozirom na njegovo bolehnost in visoko starost dosmrtni «kot» v hiši.
šmarniška pobožnost privablja dan za dnem pobožne vernike v našo majhno, a lično cerkev. Posebno okusno, dasi preprosto, je okrašen "Marijin oltar. Koliko ponižnih prošenj, vročih vzdihov in tudi zatajenih solz 'roma sedaj po vsem katoliškem svetu izpred tega milostipolnega oltarja, pred obličje mogočne Zavetnice v bojih in nadlogah ki stiskajo , in mučijo ubogo človeško srce. — Marija, bodi tudi nam, trudnim in obteženim, vselej zvesta in mogočna priprošnjica! -r~ Častno vrši svojo nalogo pri ((šmarnicah« tudi cerkveni zbor. Pozna se mu sicer, da so njegove vrste močno razredčene — borba za vsakdanji kruh je raztepla mnogo nekdanjih članov na vse
jermen čez pas in tako ogledoval z višine kakih 1000 m bleščeče se Jadransko morje ter lagune in beneško ravnino. Pilota sta menjala par besed semtertja, sicer pa molčala. Kmalu krenemo z morja čez suho zemljo med Ra.vcnno in Rimini;... v daljavi opazim znano mi najlepše ohranjeno starokrščansko baziliko St. Apollinare in Glnsse Fuori, tu doli v Rnvenni počivata Dante Alighieri in Teoderih Veliki.
Pilot se ozre in se smehlja, kazajoč v Apenine pred nami; tudi jaz se nasmehnem v dokaz, da sem prestal zračni krst in se udomačil na aeroplanu. Apenini so zaviti v neprodirno meglo. Čuti se, kako aeroplan skače kvišku, vedno više in više; plahte megle so^ že pod nami, skozi odprtine v megli še opazujem selišča, železnico Bologna-Rimini, iščem znani mi San Marino, pa ga ne opazim več; zakaj megla je vedno bolj gosta, zato plove
hladnostjo čuvajo dostojanstvo in čast zastave.
Splitski Italijani so z disciplino sprejeli odredbo zastopnika fašistovske vlade«.
Poslanik v Belgradu protestira.
Ker so bili v Šibeniku in Splitu občutno prizadeti interesi in osebna varnost mnogih italijanskih državljanov, je poslanik Bodrero na vnanjem uradu vložil protest in zahteval zadoščenje. Zastopnik vnanjega ministra, Bakotič je izrekel poslaniku obžalovanje jugoslovanske vlade zaradi neljubih dogodkov. Javil mu je tudi, 'da je notranji minister dr. Korošec Izdal stroge naredbe za vzdže-vanje miru in reda. Sestavljena je bila tudi posebna komisija, ki je šla takoj ogledat in ocenit škodo, ki je bita prizadeta dalmatinskim Italijanom.
Da si jugoslovanska vlada resno prizadeva vzdržati red, vidi se iz tega, da je pri naslednjih demonstracijah policija zelo ostro nastopita. V Dubrovniku se je policija vrgla na demonstrante, ki so na Binkošti hoteli napasti ondotno italijansko šoto. Policija je rabila sablje in ie bilo več ranjenih. Tudi v Zagrebu je policija rabila orožje. V Ljubljani je bila prisiljena, da odda eno salvo v zrak. Ta odločni nastop je preprečil, da niso demonstrantje dosegli -dotičnih konzulatov. .
Protidemonstracije.
Na poročilo o dejanskih napadih na Italijane v Šibeniku in Splitu so se vršile po raznih mestih Italije protestne manifestacije; tudi pri teh so imeli študentje glavni delež. Take manifestacije so bile v Padovi, v Milanu, v Rimu, v Bariju. Tudi v Trstu so se na binkoštni ponedeljek . zvečer zbrali in priredili sprevod po mestu. Nosili so dalmatinsko zastavo, v črno ovito in vsklikali ter prepevali nacionalne pesmi. Podobno je bilo v Gorici. Neljubih dogodkov ni bilo, mani-festant.ie so se mirno razšli.    1-----------------------------------
dežele pišejo
vetrove — toda stanovitnost in požrtvovalnost preostalih odtehta tudi to pomanjkljivost. Žal pa, da se ne moremo tako pohvalno izraziti tudi o naših cerkvenih orglah. Ker so nepopolne in jim manjka mnogo najboljših piščali, ne napravljajo na poslušalca baš ugodnega vtisa. O zadevi smo pisali sicer že lan- # sko leto. kakor se pa vidi, je vse nekam zaspalo. Skrajni čas je že, da se v tem oziru nelkaj ukrene, kajti ovire, ki se nam stavljajo na pot, niso nepremagljive, samo odločno potrkati je treba. Končno naj omenimo še pritrkovalce, ki z ubranim pritrkovanjem vabijo ljudi v božji hram in tako tudi od svoje strani povzdigujejo prelepo majniško pobožnost.
Pri nas je vrlo malo porok. Gotbvo imajo fantje veliko spoštovanje pred zakonskim stanom, a prav malo pred samskim davkom, ki "a kakor je videti prav radi plačujejo. Tudi rojstev ni. Stalno in točno pa vrši svojo službo božja dekla smrt.
SPODNJE LEŽEČE.
Naša cerkev je posvečena v čast presv. Trojici, ki je nas cerkveni pfatron. Ker spadamo v d ušli opast irske m oziru pod divaško župnijo, bo služil ta dan v naši cerkvi slovesno sv. mašo g. župnik iz
aeroplan vedno više, da bi prišel nad oblake. Pilot se zopet ozre name, jaz sc mu nasmehnem in si po svoje tolmačim njegovo zanimanje zame. Spomnim se, da sem čital nedavno, da je neki hidro-plan na potu med Marseille in Alžirom v Sev. Afriki zgubil potnika, ki je na nepojasnjen način in neopaženo med vožnjo čez morje izginil ter gotovo našel smrt v morju. Jaz sem pilotu smehljaje pokazal, da sem se privezal na sedež in da so vrata zaprta. V tej višini sem tudi občutil učinek ta ko?.vanih lukenj v zraku. Aeroplan parkrat pade za par deset ali več metrov, pa se zopet dvigne; name ti mali stresljaji niso napravili nobenega učinka. Leteli smo kakih 130 km na uro, vendar sedeč v aeroplanu nisem imel nobenega merila za hitrost vožnje in nikakega smisla za večjo ali manjšo brzino.
že smo visoko nad oblaki vrhu Ape-
Divačo. V prejšnjih časih smo na praznik cerkvenega patrona priredili navadno tudi ples, ki se mu je pridružilo še čezmerno popivanje. Sedaj smo to razvado, hvala Bogu, opustili; plesa že več let nismo imeli nobenega, kar pa nam je le v čast ter v našo dušno in telesno korist.
Kakor se sliši, namerova postaviti županstvp v naši vasi nov občinski vodnjak. Nov vodnjak nam je zelo potreben, ker stari, ki stoji pred cerkvijo, •U' ustreza vsem mnogovrstnim vaškim potrebam.
IDRIJA.
Po naši okolici so začeli delati mostove in popravljati ceste, ki so bile razdrte ob veliki povodnji 27. septembra 1020. Delo so prevzeli italijanski podjetniki; le-ti so tudi večino delavstva dovedli iz daljnih krajev; domačinov, okoličanov in Idrijčanov, je le malo zaposlenih pri teh deljh.
Štjak.
• v Mislim, da ne bo škodovalo, ako tudi šiiSa javnost izve, da smo Vrhovci še *ivi in da nismo več tako zabiti, za kakršne so nas nekoč smatrali. Naši otroci bodo pa — kakor- sedaj kaže — še vse bolj zbrihtani. Pa to so nade bodočnosti.
Ali naj povem 'kaj o letini. V pri-hodnjost sicer ne vidimo, a ob sedanjem neprestanem deževju ni pričakovati obi-lih pridelkov. Polja, njive in vinogradi rubijo sobica. Tolažimo se s tem, da prerokuje stoletna pratika s 20. majem stalno lepo vreme.
Te dni je bil razposlan poziv na plačilu davka na skupno zemljišče. Zahteva se 50 lir od vsakega, naj ima cel delež ali saipo polovico. Ker so se ljudje proti lej neenakosti pritožiti, je sklical podčrtat, profesor Serafini, sejo zaupnikov. Poslal je po trem možem v vsako sosesko pismeno vabilo, naj se zberejo na 22. niaja ob 18. uri v občinskem uradu v Štjaku. Možje so prišli, a g. podeštata ni bilo od nikoder. Bil je lep dan, kakršnih je to pomlad malo; vsak je hitel delati na Polju, da nadomesti v dežiu zamujeno delo. Radi tega je bilo možem žal za izgubljeni čas.
v Gospoda podeštata prosimo nadalje, naj ukaže občinskim uslužbencem, da naj z občinstvom občujejo vljudno. Nekateri SO namreč nekam preveč ošabni in oblačni. kakor da bi bili sami najvišja in-*Lunca.	—	jaz. —
SELO na Vipavskem.
K'npf|ja s črešnjami je precej živahna. • asa vinarska zadruga je hvalevredno organizirala prevoz čresenj ,v Gorico, /adrugarji izročijo črešnje zadrugi, ki jih spravi v Gorico in tam proda. Cena se poračuna zadrugarjein na podlagi tržne cene v Gorici. Zadrugarji so zadovoljni, ker ni treba posameznikom hoditi v Gorico, ali oddajati blaga prekupčevalcem. S to organizacijo so kmetje profitirali poprečno 1 liro pri ki? črešenj.
Vinarska zadruga ima še 800 lil vina v kleti. Začela je sedaj z razprodajo. Cena •ie ugodna, ker se vrti okoli 2.30.
NABREŽINA.
Prihodnjo nedeljo, dne 3. junija 1928, bo v Nabrežini sv. birma. Prevzvišeni pride v Nabrežino že v soboto zvečer. Drugi dan, v nedeljo, bo Prevzvišeni imel prvo sv. mašo in pridigo. Tisti otroci, ki bodo prvič pri sv. obhajilu ta dan, bodo poleg duhovnega veselja in duhovne sreče prvega sv. obhajila imeli še to srečo. da bodo sv. obhajilo prejeli iz rok Prevzvišenega. Ob deseti uri bo druga sv. mašav in po maši sv. birma. Popoldne Pa bo ura molitve ob treh.
dekani.
V soboto 2(5. maja je naša Posojilnica in hranilnica praznovala dvajsetletnico svojega delovanja. Pravila SO' bila vpisana v zadružni register trgovske in pomorske
ni nov, ki tam dosegajo 1500 m. Plovemo 2200 m visoko, kakih 100 km nepretrgoma nad oblaki. Sem ter tja zavozimo naravnost v oblake in se zopet malo dvignemo. Kolikor daleč seže oko, ne vi-dim dragega kot morje oblakov pod na-mi, ki se vale nimo nas, trgajo in zopet družijo, delajo navpične stene dn globoke prepade; sem ter tja opazim pod sabo kak vršič gorovja, v daljavi proti vzhodu blešči v solncu Jadransko morje, če me vid ne moti, na zapadu pa le megla in megla. Moje oči iščejo Urbino, rojstni krni slavnega Rafaela, pa zaman; megleno morji' je neprodirno. Le solnce nad nami se mi zdi edina trdna točka, solnčni ki sc> tepo razlivajo čez meglo, vendar čutim mraz. Zapel sem si suknjič in roke vtaknil v rokave; imel sem s seboj ogrtac, pa zdelo se mi je prenerodno, da bi se oblačil. Vedel sem itak, da se bližamo solnčni in gorki Umbriji.
sodnije v Trstu s sklepom z dne 20. maja V1908. Firm 85(5/8 Cons IV 115. V začetku je posojilnica delovala pomalem, a delovanje se je zmerom bolj množilo zlasti v zadnjih 10 letih. Koncem L 1927. je bilo prometa 42(5 tisoč 925 lir 78 stot (skoro pol milijona). Ob ti priložnosti moramo izreči priznanje g. predsedniku Fuiianičii in celemu odboru.
Vinske cene so bile do sedaj nekako 2.00-—2.70, a bojimo se, da bodo šle niitže. Krčmarji so pri nas te dni znižali ceno v gostilnah od 4.40 na 4 lire za liter. Upamo pa, če nas Bog obvaruje slabega vremena in nesreč, da bo cena drugo leto še nižja, ker trta ima prav lep ziarod in obeta dobro; le dežja je bilo
Iz DEVINA.
Vkljub tako slabemu vremenu in mrzli pomladi, ki je čebele ovirala v razvoju, je bivši župan g. Colja dosedaj imel že sedem lepih rojev. Par panjev mu je rojilo že vdrugič. *
Vrtljanovo družino v Devinu je obiskala pretekli teden silna nesreča in velika žalost. Na.imlajši sinček je ravno sbodil. Bilo je z njim v hiši mnogo lepega veselja. Mati je dela fantka popoldne v zibko, da bi zaspal. Ko je lepo zadremal, ga je pustila in šla po svojem delu, češ, ko se zbudi, bo že jokal in poklical. Pa le ni jokal in ni klical. Ko se je domačim zdelo že malo čudno, da bi otrok toliko časa spal, so šli ob sedmih zvečer ga budit. Pa kako se se prestrašili, ko otroka ni bilo v zibki. Našli so ga med zibko in med posteljo obešenega tako, da mu je posteljna blazina zatiščala usta in nosek. In fantek je bil že mrzel. Naj-brže je hotel sam vstati iz zibke in zlesti na posteljo, pa je pri tem zdrknil med zibko in med posteljo in se tam ob bla-žino ki je itak,hudo bila udarjena pred klicati ne dihati in se tako zadušil. Družino ki je itak huno bila udarjena pred par tedni s smrtjo stare matere, gospodinje, je ta nesreča še huje zadela.
DORNBERG.
V nedeljo so občinski čuvaji zelo strogo izvajali svoje pravice. Samo ta dan so ustavili 13 kolesarjev in jim naložili globo, ker niso imeli luči. Prav bi bilo, da bi ustavljali tudi razne avtomobile, ki z zločinsko naglico vozijo skozi vas.
SKOPO na Krasu.
Kljub temu, da smo v Skopem doma, nismo nič kaj bogati in vsa skopost nam ne pomore, da bi kaj prida privarčevali. Letošnja pomlad je bila mrzla in nam je oškodovala sadni in vinski pridelek.
Vodovod mi po nepotrebnem plačujemo, kajti skrbni gospodarji so že v prejš-nih časih napravili vodnjake; imamo pa tudi dva velika občinska vodnjaka, kjer vode nikdar ne zmanjka. Vrhu tega pa vodovod niti ne deluje redno in v suši je suh kakor skala: če bi bili navezani nanj, bi bili lansko leto poginili od žeje.
Gostilne sa pri nas ob delavnikih prazne, o praznikih pa ni skoraj nobenega notri (srečna vas! o. ur.). Krčmarji mrmrajo, ker morajo vkljub slabi kupčiji plačevati davke, kakor če bi imeli obilo prometa.
RICMANJE.
Danes lahko poročamo veselo novost, s katero so vsi zadovoljni. Napravili smo na sredi vasi nov lej) studenec. Napeljan je iz starega studenca, «s Šturka«, ki je kakih 300 nad vasjo zunaj. Novi studenec leži za kakih 30 m navpične višine bolj nizko in je vsem vaščanom veliko bolj pri roki. Prostor1 ob studencu je lepo urejen in pipa tako napravljena, da se zapira. Tako se bo-ob suši z vodo varčevalo. Zdaj je seveda vode čez potrebo ter ima napravljen svoj odtok; tudi za napajanje živine je primerno prirejeno. Vodovod bo želo koristen tudi za slučaj ognja. Ob starem studencu so nadalje po tamošnjem močvirnem svetu
Pogledam na uro in karto. Eno uro in tričetrt plovemo že po zraku; toraj moramo biti blizu Perugie ali Assisi. Namah opazim, da so oblaki vedno redkejši, globoko pod nami že opažam vasi in potoke, v daljavi pred nami se nekaj blišči, aeroplan začne skokoma iti niže in niže, gorak veter potegne — prepluli smo Apenine in rtiegleno morje. Opazim neko železnico, kmalu nato pa se megle razkade, aeroplan plove kakih 1500 m visoko, že vidim na desno Perugio, ma levo pa mogočne zgradbe v Assisi, ki se zdi kakor prilepljen na južne obronke Apeninov. V daljavi na desno blišči v solncu Trazimensko jezero, pred nami pa se kakor kača vije mogočni Tiber skozi glavno dolino Umbrije. Dve uri vožnje smo prestali, tretja ura pa nas pelje čez nizke vrhove solnčne Umbrije, čez sabinsko gorovje, vedno v bližini Tibera, ki nam je kažipot v večno mesto. Aeroplan gre niže
napravili razne prekope, da se bo več vode nabiralo v studenec.
Tudi naša spodnja vas «Log», ki nima dovolj izvirne vode, je\dobila sedaj velik priboljšek v tem oziru. Na skupne stroške so bili napravljeni pri raznih poslopjih žlebovi, kii bodo zbirali in dovajali deževnico v velik skupen vodnjak sredi vasi, kateri je bil v ta namen popravljen in prirejen.
Za te vodne naprave je občina dobila posebno državno podporo: 'kakor sem slišal 18.000 lir. Zahvaliti se moramo tudi javno g. podeštata Radovaniju, da nam je to dobroto pridobil. Ko bodo vsa dela dovršena, se bo nova naprava slovesno blagoslovila in odprla.
MARIJINO CELJE.
Že peto leto teče, odkar vsako soboto komaj čakam pošte, da mi prinese Mali list, ki mi je k srcu prirastel. Od vseh strani se v njem čita o tem in onem, le od nas pa se nobeden ne oglasi, kakor da bi slovenskega ne znali. Zato se bom pa jaz prvi oglasil.
Hiše so bile Vsled vojne tudi pri nas poškodovane. Sedaj so skoro vse že popravljene, a žalibog se iz njih sliši več pritoževanja, kakor se ga je slišalo iz starih domov. Živina ima nizko ceno. Mlekarna je v slabem položaju, ker je zašla močno v dolgove. Letina kaže zelo slaba in mrzla; marsikatera jablana se še zdaj ne more ocvesti. — Tri gostilne imamo v Vasi. Niso več tako obiskovane kakor pred par leti, vendar se še zdaj pa zdaj ščeperi v njih namišljeno bogastvo. — Župna cerkev je bila že pred letom popravljena; sedaj se popravljata še dve podružni cerkvi sv. Kancijana in sv. Jakoba.
Rajši manj pa to dobro
pravi vsaka skrbna gospodinja in kupi dobro tečno hrano, ki družini tekne in jo redi. Taka hrana so Pekalele. Zanesljivo prave so v 1/2 kg. zavojih z napisom Pekatete.
Socialni vestnik.
Pomanjkanje učiteljev. V Italiji se splošno opaža, da vedno bolj primanjkuje moških učiteljev. Fantje nočejo več študirati za ta težki in malo spoštovani stan. Nelkateri opozarjajo tudi na to, da je učitelj razmeroma preslabo plačevan. Ta vzrok je gotovo zelo tehten, vendar po našem mnenju ni to najbolj bistveno, ampak bo pomanjkanje učiteljev sad splošne kulturne krize.
Lepa zmaga krščanskih demokratov. Katoličani v Franciji pri volitvah doslej nišo nastopali v enotni stranki; volili so na vse strani, zato pa niso bili kaj upoštevani. Zdaj se tudi v tem oziru obrača na bolje. Krščanski demokrati, stranka odločnih katoliških načel, je posegla pri zadnjih državnozborskih volitvah v boj in dobila 26 mandatov, torej ima še enkrat več poslancev kot doslej. Krščanski demokrati so v Franciji izredno delavni zlasti na socijalnem polju.
Tajništvo in naša pošta.
Oec Viktor, Skopo, če vaš voz s tovorom vred ne tehta več kot 5 kvintailov, kakor vi trdite, bi morali biti davka prosti. Treba je vložiti rekurz. Ne pride pa prav nič vpoštev, ali vozite po lastnih ali državnih, oziroma deželnih poteh.
A. P., Prešnica. Po zakonu ima prefekt pravico popraviti imena italijan-
in niže, pilota sta vedno bolj glasna in si kričita v ušesa. Jaz jih ne čujem, četudi sem le dober meter oddaljen; pre-vidoma sem si ušesa zamašil z vato, da me ropot motorja ne ogluši. Ogledujem si Umbrijo in sabinsko gorovje, nato preletimo provinco Latium (Lazio), kraje Orte, Terni itd., nekaj časa tekmujemo z nekim brzovlakom ob Tiberu, ki pa hitro opeša in ostane za nami. Po sa-binskih vrhovih opažam nebroj razmetanih skal, navadno več ne enem kraju; gledam in gledani ter vidim, da so to nesljivim pilotom ali celo z več motorji pa nudi popolno sigurnost in najlepši užitek.
skalovje premika, — so nebrojne črede živine, posebno ovac, ki se pasejo po hribih, že smo nad rimsko kampanjo, še dvakrat preletimo Tiber, v daljavi se zablišči mogočna kupola sv. Petra., pilota sta vedno bolj zbovorna, meni se širi
skega ali latinskega izvora. Proti prefektovemu odloku lahko rekurirate na državni svet. Pred popravo imena ni treba napraviti nikake prošnje.
Kralj Franc, Lig. Prosti davkov so le starši številnih otrok,, ne pa otroci, sami; ta sreča zadene starše, ki imajo najmanj 10 živečih mladoletnih ali za delo nesposobnih otrok, ali pa starše ki so imeli najmanj 12 otrok, izmed katerih mora biti vsaj šest še mladoletnih ali delanezmožnih,
J. M., Vremski Britof. Vaše koze bi po zakonu ne smel zadeti davek. Radi tega je čislo pravilno, da napravite prošnjo, ki bo gotovo ugodno rešena.
Eno leto tržaške zgodovine.
Statistični urad je izdal številke o tržaškem življenju ,za 1. 1927. Vsaka številka ima svojo zajemljivost. N. pr. tale: deževnih dni je bilo 121 — torej tretjina leta; burja, čez 50 km močna, je sitnarila 45 dni. Največji mraz je bil v februarju 1927 pri —-4.7°, v decembru pa pri -6.8”. Največja vročina je bila v juliju pri +32°, v avgustu (5. VIII.) pri +33.1°.
Porok je bilo civilnih 1837 (1. 1926. pa 1692). Po veri je bilo 1800 parov katoliških, 5 evangeličanskih (protestantskih), 23 izraelitskih (judovskih), 9 pa raznih' ver ali never. — Rojenih je bilo v Trstu 1. 1927. 3862 ljudi (1. 1926. pa 4253), od teh 769 nezakonskih. — Umrlo je 3564 ljudi, od teh samo za jetiko 674; ubitih je bilo 8, samomorilcev pa 94. ,
Konjederec je nalovil 931 psov; od teh je pokončal 762, 169 pa cTal nazaj.
Tramvajski promet je bil večji nego 1 leto poprej; peljalo se je čez 35 milijonov oseb, ki so dale čez 17 milijonov lir zaslužka; openski tramvaj, ki je zase, je zaslužil čez 1 milijon.
Ognjegasci so bili klicani 264 krat, od tega 51 krat po neumnem; požarov je bilo torej 213 s skupno škodo 2 milijonov in pol; najkrajši požar je bil 10 minut, najdaljši 27 ur.
Takse, davki in doklade so znesle čez 09 milijonov lir, 5 milijonov več kakor 1. 1920.
Ka5a z dvema glavama.
V Prizrenu, v južni Srbiji se je nedavno pojavila kača z dvema glavama, kar .ie vzbudilo pri praznovernih ljudeh velik strah. — V Kobasu so to čudo kmetje ulovili, a takoj izpustili, ker so jo v svoji nevednosti smatrali za «božje čudo«. Kača je običajne velikosti in lepo pisana.
iiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii^
Za birmske botre.
Darujte birmancem lep molitvenik. Dobite jih pri nas: izbera je velika: 40 različnih vezav od najpriprostejšega platna do finega pristnega usnja in-' umetne kosti. Za mladino priporočamo: Kam Greš? (200 strani) Cena:	3.70
L. 4.—,	5.50,	9.—; usnje 11.— L.
Angelček (192 str) Cena: 11 vezav od L 2.50 do 11.—.
Katoli&ka knjigarna v Gorici,
Via Carducci 2.
srce, ko se bližam večnemu mestu in srečno svojemu cilju; že preletimo predmestje Rima, opazim aerodrom Cento-celle, napravimo par zračnih ovinkov, vedno niže — mislim, da zdaj pa zdaj zadenemo ob streho kake vile — in že smo na trdi zemlji ter se ustavimo točno ob tričetrt na štiri na določenem mestu zelo obsežnega aerodroma. Obkoli nas par častnikov, karabinjer vpraša: odkod in kam in za državljanstvo; karabinjer si zapiše, kje ložiram. Pripravljeni avto me v četrt ure privede v hotel.
Po prestanem zračnem krstu sem postal brezpogojen privrženec zračne vožnje. Vožnja s hidroplanom ob lepem vremenu se mi zdi igra za otroke. Vožnja z aei*oplanom z dobrim motorjem in za-
POTREBŠČINE
aOOOOOGDBDEOOOOOOOOl
Najboljše čevlje ima v Trstu v zalogi D
Matija Pahor S
Trst — Via Areata 10 — Trst	S
LASTNA 1ZDEL0VALNICA 8
Za botpe A
birmance a
bogata izbera ^ vsake vrste čevljev okusno izdelanih in J# dober kup. #T
oooaooaDoiDKooaoani
Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih.
POTREBŠČINE
Poslanec Besednjak na
V Goriški Straži je objavil poslanec Besednjak sledeča pojasnila:
V Ajševici, na Ajdovskem polju, v Vipavi in Bovcu so	oblastva zasedla
precej obsežne kose ravnine, da jih spremene v letališča. Prizadeti posestniki so dobili že odloke, s katerimi se jim naznanja zasedba, kar je pa gotovo le uvod k popolni razlastitvi. Oblastvo so vodili v tej reči izključno vojaški oziri, o katerih ne gre, da bi mi sodili, ker je to zadeva generalov.	Nas	zanimajo	le
gospodarske posledice in radi teh so se oglasili v Gorici posestniki in prosili mojega posredovanja. Posebno prizadet je Bovec, kjer je zasedena polovica plodne zemlje in so nekateri gospodarji izgubili vse posestvo	razen	hiše.
Mene so naprosili,	naj	poizvem	za
pojasnila na nastopna vprašanja:
1. Nekateri posestniki so na zasledenem zemljišču posejali različne sad že, n. pr. krompir, in žele vedeti, kaj bo s lemi pridelki?
2. Drugi so bili ravno na tem, da obdelajo zemljo? Ali smejo ti še na njej delati in sejati?
3. Kaj bo s krmo? Na Bovškem imajo nekateri v hlevih živino, a ne več zemlje. Kje naj jemljejo seno?
4. Kdo bo plačal odškodnino, kakšna bo in kedaj se odšteje? Ako se ne uredi v kratkem to vprašanje, pridejo nekatere družine po nedolžnem v največjo bedo.
Obrnil sem se v zadevi na gospoda prefekta, ki mi je rekel, da gre za vojaško stvar in naj se oglasim zato pri vojaškem poveljstvu. Pripomnil je tudi, da pridejo letališča v upravo gor iške dežele, in mi svetoval, naj stopim obenem v stik z deželnimi uradi. Toda ne divizijsko poveljstvo v Gorici in ne deželni odbor mi nista mogla dati pojasnil, ker je ukaz za zasedbo prišel naravnost iz Padove^ kjer ima sedež povel.ini.štvo za zrakoplovstvo. Odpeljati sem se moral v Padovo in to je vzrok, da poro;am prizadetim posestnikom o posredovanju šele sedaj.
Kakor sem zvedel, je prišel ukaz o zasedbi naravnost iz Rima in se ne da na njem nič spreminjati. Vsak trenutek pride lahko tudi povelje, da je treba začeti z deli na letališčih, a kdaj se to zgodi, ne ve nihče. Iz tega sledi:
da ne sme nihče več obdelovati zemlje, kar bi tudi ne bilo pametno, ker je negotovo, ali bi mogel pobrati pridelek.
Za to, kar je že zasajenega^ mora plačati odškodnino gorišika dežela, 'kakor mora po zakonu deželna uprava nositi sploh vse stroške na letališčih.
Na srečo se uradni postopek radi odškodnine zvrši v deželi in ni treba, da gredo spisi v Rim. Tudi odškodnina /.a zasedbo in razlastitev se odmeri z odlokom prefekta in se nato izplača pri deželni blagajni. Pogajanja za ceno tečejo med posestniki in deželno upravo in ako pride do sporazuma, ga prefekt kar podpiše in postane ta'koj izvršljiv. Če bi se pa kmetje ne mogli domeniti z deželo, se predloži zadeva rednemu sodišču, ki določi višino odškodnine.
Upajmo, da bo deželni komisar ponudil prizadetim posestnikom primerne cene, da se ne bo treba zatekati1 na sodnijo.
Glede krme so mi rekli v Padovi, da je v oblasti deželne uprave dovoliti kmetom pašo in košnjo, kakor so jo imeli doslej, ravno tako smejo seve posestniki pobirati sadeže, toda vse to le do trenutka, ko pričnejo dela na letališču.
čim jamejo delati, se položaj do temelja izpremeni. Po uradnih določbah bi smela pozneje kositi travo na letališča le ena sama oseba, ki bi plačevala za to deželi najemnino. Samo z izrecnim dovoljenjem iz Padove bi se mogel priključiti še kdo drugi tej osebi in ž njo uživati košnjo1, Predočil sem škodo, ki nastane iz tega razlaščenim kmetovalcem, in dosegel, da dovolijo za košnjo in pašnjo snovanje zadrug ali društev. Vsi dosedanji lastniki bi ustanovili društvo in imenovali zastopnika, ki bi bil oblastvom •odgovoren, ter si med seboj delili krmo.
POZOR!
Zaloga vsakovrstnih rakev, vencev, sveč in žalnih predmetov 1. !I. in III. razreda. 25% ceneje kot povsod drugod.
I. Saksida - Dornberg S.
delu za kmečke koristi.
Več se ni dalo doseči. Pričakujemo, da bodo oblastva v p ošteva la težak položaj kmetov, reševala pravično in hitro vprašanje odškodnine ter jim šla tudi drugače čim bolj na roko.
Dr. E. Besednjak, drž. poslanec.
Rdeča pesa ni nič kaj priljubljena med našim ljudstvom, a vendar je izborno sredstvo za prebavo in zelo koristna za človeški organizem. Izberi ne predebelo peso, operi jo v mrzli vodi a kože ne smeš raniti, sicer pri kuhanju najboljše izgubiš. Deni peso v vrelo slano vodo ter kuhaj do dve uri, oziroma doikler ni mehka. Poskušaj s prsti, ne z vilicami. Potem hitro lupi in zreži na kosce ter zabeli z oljem, kisom in poprom.
O letini so poročila dokaj neugodna. Poročajo nam, da je ponekod ozimino setev uničil mraz in poljske miši, tako da so morali naspomlad preorati. Deževje pa je močno zadrževalo pomladanska dela; po hribih še do konca maja niso bili gotovi s posetvijo in s sajenjem krompirja.
Slamnik. Letošnja pomlad je prinesla pozabljenemu slamniku novo življenje. Propaganda za slamnik po celi Italiji je imela velik uspeh. Ženska moda je zdaj že splošno prevzela slamnat klobuk, pa tudi moški so ga jeli nositi. Cena te vrste blagu je dobro poskočila. Industrijalci slamniUarji so se vladnemu načelniku zahvalili, ker je njihova obrt rešena težkih skrbi in propasti.
Tržaške ladjedelnice so sklenile z mornariškim ministrstvom pogodbo, da bodo gradile štiri podmornike za vojno mornarico. Poleg tega dela bodo baje dobili Tržačani v delo tudi eno novo križari co.
Tipografia Fratei.li Mosettig - Trieste.
"mai, i ' Ogla si
VELIKA ZALIDGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaatone Dolinar( Trat-Via Ugo Polonio 5.
za
kouacE, mehanike in mizarje
samo pri
KAHAN & C o
d. z o. z.
TRST - Via S. KTloolA Stev. 12
L»atna »kladiSfca T prosti Inki.
TOVARNA REMSCHEID - NEMČIJA
ZDRAVNIK
Dr H GRUDEN
ordinira v TRSTU
Via S. Lazzaro 23 II n.
(zraven kavarne Roma)
od 10 in pol predp. do 13
V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.) K
   ' ,   ' ‘ =1111111111^
Dr. SSRDOČ"
ZOBOZDRAVNIK
TRST
VIS S. L9ZZ9H0 Z3,1!.
'Ilir
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Gampo S. Giacomo št. 5
Najlepša prilika za nakup
birmanskih daril!
Il!llllllllllll!lllllll!llllll!l!!ll!l!!llll!!ll!l!llllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!lll|l!ll!lllllllllll!lllllfll
Gospodinje !
Pri nakupu manufakturnega blag# zasluži prednost veliko skladišče v Trsti 1, via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu srbske cerkve)
Maria Accerboni
via Genova 21.
V zalogi ima nove bogate dohode perila za neveste po 2 L, domačega platna po 3.90 L, finega platna, 150 cm visokega, po 5.50 L, narodno nošo po 2 L, vsake vrsle nogavic po najnižjih cenah.
Najboljša postrežba! Kar dobite drugod, dobite tudi v ti trgovini.
Trst, via Genova 21.
Pojasnila prebivalcem goriške pokrajine daje zastopnik tvrdke
Tudi za najmanjšega kmetovalca
se izplača v najkrajšem Času nakup
posnemalnika
„DI<1BOLO“
je prvovrsten in svetovni izdelek, je priprost, močan in vztrajen. Plačilni pogoji so ugodni.Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastopniki se iščejo. Ceniki in katalogi so brezplačno na razpolago.
Knut ionson - Bo'zano.
1
!
VITTORIO JONSON - GORICA
Via Contavalle 4 II.
Dott. Gius. Gomel
Specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah
Sprejema od 9-11 In od 3-4 pop.
V Gorici, Via OarlbBldl II (prej via Teatro.)
ETERNIT
Zaloga - TRST
TKIBSTB VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naelov!
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
via Caprin 5 pri Sv. Jakobu — Trst
Cevljarmca
Trst
FORCESSIN
Starši! Botri!
Birma bo.
Treba je preudariti, kje si boste omislili novo obutev zase in za otroke.
Najbolj boste zadovoljni že poskusite
— pri —
» FORCESSINU as