m TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XVIII.	December 1977	Št.
Pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva
OBRAZLOŽITEV PREDLOGA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O PRAVICAH IN OBVEZNOSTIH IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Predlog samoupravnega sporazuma je oblikovan tako, da delavcu oz. uporabniku pokaže, katere vrste pravic ima iz zdravstvenega varstva glede na svoj prispevek, določen in opredeljen v sporazumu o temeljih plana s prispevno stopnjo, katere pravice si zagotavlja iz sredstev skupne porabe v svoji temeljni organizaciji ter kaj in koliko prispeva kot uporabnik k stroškom zdravstvenega varstva iz svojiih osebnih sredstev. Ob določanju vrste in obsega pravic iz zdravstvenega varstva. Po sprejetem družbenem planu v SR Sloveniji in družbenem načrtu v občini gospodarstva ni mogoče dodatno obremenjevati, zato moramo uporabniki zdravstvenega varstva sprejeti tudi obveznosti.
V predlogu samoupravnega sporazuma so v 4. členu in natančneje v 9. členu opredeljene vse oblike zdravstvenega varstva, ki jih lahko uporabniki v opravičenih primerih uveljavljajo v zdravstveni skupnosti. Vrednost programa zdravstvenega varstva s pravicami, ki jih določa predlog samoupravnega sporazuma je prikazana v priloženih tabelah. Dohodkovne
možnosti vsake občine niso take, da bi si lahko uporabniki zagotovili povsod enako raven zdravstvenega varstva. Predlog samoupravnega sporazuma zato vsebuje določbe o solidarnosti v republiki za tiste nujno potrebne pravice iz zdravstvenega varstva. Predlog samoupravnega sporazuma zato vsebuje določbe o solidarnosti v republiki za tiste nujno potrebne pravice iz zdravstvenega varstva vsemu prebivalstvu v SR Sloveniji (enotni program) in določbe o dogovorjeni solidarnosti v regiji.
V predlogu samoupravnega sporazuma so opredeljene tudi tiste pravice iz zdravstvenega varstva, ki si jih zagotavljajo delavci v organizacijah združenega dela v neposredni menjavi dela.
— kadar so s predpisi določene kot obveznost organizacij združenega dela,
—■ ki neposredno zadevajo interes organizacij združenega dela, ali se z njimi zagotavlja nemoteno izvajanje dejavnosti glede na zdravstveno varstvo oz. čimprejšnja povrnitev delovnih sposobnosti delavcev.
Delavci v organizaciji združenega dela določijo obseg in varstvo teh pravic s posebnimi samoupravnimi sporazumi o neposredni menjavi dela z zdravstvenimi delovnimi organizacijami.
Predlog samoupravnega sporazuma upošteva plansko določeno in samoupravno dogovorjeno združevanje sredstev zaradi izvajanja svobod-
ne menjave dela in zato določa, da si uporabniki zagotavljajo uresničevanje pravic iz osnove, dispanzerske in lekarniške dejavnosti v občinski zdravstveni skupnosti, v regionalni zdravstveni skupnosti pa izvajanje specialističnega, bolniškega, zdraviliškega zdravstvenega varstva in dejavnost zavoda za socialno medicino in higieno.
Predlog samoupravnega sporazuma enako kot dosedanji samoupravni akti priznava pravice do denarnih nadomestil in povračil, z ne-
katerimi spremembami, predvsem v višini glede na planirana sredstva in dohodkovne možnosti zdravstvene skupnosti v planskem obdobju. V 7. točki 22. člena je razširjen krog upravičencev do denarnih nadomestil tudi na kmete — kooperante in na rejnike, ki jim je priznana lastnost delavca v delovnem razmerju. V predlogu so upoštevane dane pripombe sindikatov za zvišanje odstotka nadomestila na 90 % tudi od 31. dne dalje, ko gre nadomestilo v breme zdravstvene skupnosti. V predlogu je od-
pravljeno zniževanje nadomestila osebnega dohodka do 20 % za čas zdravljenja v bolnišnicah, ker je predvidena participacija uporabnikov k sttroškom bolnišničnega zdravlj enj a.
Način valorizacije oz. usklajevanja nadomestil osebnih dohodkov v 37. členu je določen na 6 mesecev zaradi racionalnosti in zaradi večje realnosti podatkov glede na gibanje življenjskih stroškov. Povračila za stroške prehrane in nastanitev v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega
varstva so spremenjena le po načinu izračunavanja zneska povračila, ne pa po višini.
Da bi odpravili neutemeljene razlike pri uveljavljanju posameznih pravic med uporabniki iz različnih regij ali celo občin, je v osnutku sporazuma predvidena enotna opredelitev pogojev za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva, z enotnimi listami indikacij na območju SR Slovenije
Obseg koriščenja pravic iz zdravstvenega varstva vsako leto raste, več je ambulant-
nih pregledov, specialističnih pregledov, bolniških oskrbnih dni, zdravil, zobozdravstvenih storitev, več staleža, rastejo pa tudi stroški za zdravstveno varstvo. Porast obsega in vrednosti potrošnje na področju zdravstvenega varstva je pogojen z naslednjimi razlogi:
1.	vedno večja zdravstvena prosvetljenost veča zahtevnost uporabnikov, ki utemeljeno, včasih pa tudi po nepotrebnem, koristijo zdravstveno varstvo v primerih, v katerih doslej niso;
2.	bolj dostopna zdravstvena služba povzroča, da se uporabnik hitreje odloča za uveljavljanje svojih pravic;
3.	vse večje število starejših ljudi v populaciji povzroča tudi več potrebnih pregledov in storitev;
4.	v okviru iste pravice se pojavljajo nove storitve, posegi in pregledi, ki pomenijo za posameznike več možnosti ozdravljenja ali preživetja, gre za nove načine zdravljenja in nove dosežke na pod-
JAVNA RAZPRAVA DO 7.1.1978
V današnji številki objavljamo obrazložitev k predlogu Samoupravnega sporazuma o pravicah itn obveznostih iz zdravstvenega varstva, o katerem teče široka javna razprava po vsej Sloveniji. Predlog sporazuma je bil obrazložen do obravnavan na našem političnem aktivu 20. decembra, kjer je bilo sklenjeno, da se obrazložitev v pismeni obliki posreduje v našem glasilu vsem zaposlenim.
K obrazložitvi predloga tega samoupravnega sporazuma in k predlogu prispevka uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, lahko vsak zaposleni pošlje v pismeni obliki svoje pripombe ali predloge v sindikalno pisarno obrata I ( tovarišici Milki Jazbec), vendar NAJKASNEJE DO 7. JANÜAR-JA 1978! Na podlagi zbranih predlogov oziroma pripomb, bo naša delegacija na občinski skupščini zdravstvene skupnosti zastopala naša stališča.
(Nadaljevanje s 1. strani)
ročju medicine (nove srčne operacije), dialize težjih ledvičnih bolnikov, presaditve organov, obsevanja pri rakavih bolnikih, novi ortopedski pripomočki);
5.	preiskave, storitve in posegi se odpravljajo z vse modernejšimi aparaturami, ki omogočajo točnejšo diagnostiko in uspešnejše zdravljenje, ker pa so usmerjene na posameznika ne prinašajo večje storilnosti ali pocenitve storitev nasploh;
6.	v promet prihajajo nova dražja zdravila, ki so nujno potrebna za uspešnejše zdravljenje, kar je skupaj z večjim številom predpisanih zdravil povzročilo porast stroškov za zdravila iz leta v leto približno za 30 %.
Vse to povzroča, da rastejo stroški za zdravstveno varstvo v večjem procentu kot število pregledov in storitev, število le-teh pa zaradi zahtev uporabnikov narašča hitreje kot so zmogljivosti zdravst-stvenega kadra. Sedanje in planirane dohodkovne možnosti združenega dela ne zagotavljajo vseh potrebnih sredstev za zadovoljevanje potreb po zdravstvenem varstvu. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana smo se delavci in drugi delovni ljudje še dogovorili, da s participacijo zagotovimo 3% potrebnih sredstev za zdravstveno varstvo in 25 % sredstev za zobozdravstvo. Sedanji zneski participacije pokrijejo le 2.50 % sredstev zdravstvenega varstva. Iz priloženih tabel je razvidno, da je določen del planiranega programa zdravstvenega varstva brez kritja. Ce se bomo odločili, za pravice po predlogu tega sporazuma bomo morali sprejeti tudi obveznosti, v nasprotnem primeru pa odločiti, katere od planskih nalog oz. katere od pravic v občinski zdravstveni skupnosti z združevanjem sredstev ne bomo zagotovili.
S prispevki uporabnikov si prizadevamo v zdravstveni skupnosti poleg zagotovitve potrebnih manjkajočih sredstev za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva na vzgojno-informativni način regulirati potrošnjo zdravstvenega varstva. Participacija bo v Sloveniji enotna za pravice iz enotnega programa, poenotena pa tudi za druge pravice oz. določena v sorazmerju z dohodkovnimi možnostmi v zdravstveni skupnosti.
Z razširitvijo participacije na več oblik zdravstvenega varstva (splošni in dispanzerski prvi pregledi, bolnišnično zdravljenje) se poveča tudi njen ekonomski učinek. Pri tem pa ne gre samo za obremenitev posameznika, ampak praktično vseh uporabnikov zdravstvenega varstva. S tako zbrano participacijo bo možno zagotoviti uresničevanje vseh predvidenih pravic po tem sporazumu, tudi pravico do višjega odstotka nadomestila osebnega dohodka.
Predlog predvideva oprostitve pri uveljavljanju tistih oblik zdravstvenega varstva, ki so zagotovljene vsem prebivalstvu v SR Sloveniji, na-
dalje v zvezi z zdravljenjem posledic nesreče na delu, določenih socialnih kategorij prebivalstva in za uporabnike s posebnim statusom, kar je bilo že v sedanji ureditvi. Tudi uporabniki, ki so upravičenci do otroškega dodatka, prispevajo samo 50 % predvidenih prispevkov k stroškom za zdravstvene storitve, zdgravila in pripomoč-
ke. Izvajanje teh oprostitev ne zahteva dodatnih administrativnih postopkov in ga je nemogoče takoj izvajati.
Prikaz sredstev, zbranih s participacijo po določbah tega sporazuma in ugotovljene dohodkovne možnosti za planirano porabo psamezne občinske zdravstvene skupnosti, je razviden iz priloženih tabel.
Usta prispevkov
UPORABNIKOV K STROŠKOM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA (73.člen sporazuma)
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
1.	za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulan-
tah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom	20	din;
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen
na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev, ker bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more priti sam na pregled v zdravstveno organizacijo združenega dela	60	din;
3.	za strokovno nego na bolnikovem domu, ki jo
odreja zdravnik, pri neprekinjeni negi na največ 30 dni, pri večkratni negi pa za največ 60 dni v koledarskem letu — dnevno	10	din;
4.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
—	za prvi, ponovni in konziliami pregled pri
stomatologu ali stomatologu-specialistu	10	din:
—	za vsak rentgenski posnetek zob	10	din
—	za vsako zalivko	20	din
—	za vsako zdravljenje zoba z izjemo indirektnega kritja	40	din
—	za čiščenje zobnega kamna (po zobnem loku) 20 din
—	za vsako ekstrakcijo zoba	20	din
—	za polno kovinsko prevleko	210	din
—	za vse ostale prevleke	230	din
—	za inlay, nazidek	100	din
—	za vsako krono	280	din
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji	110	din
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje
stare prevleke, demontažo. prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi	35	din;
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku	45	din;
—	za gred, opornico ali jahač	120	din;
—	za vsako totalno protezo	400	din;
—	za totalno protezo po Meistu	450	din;
—	za vsako parcialno protezo	520	din;
—	za vsako začasno protezo	300	din;
—	za vsako kovinsko protezo	650	din;
—	za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih,
starejših od 18 let	350	din;
—	za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	500 din;
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, predložitev ali reokluzijo	50 din;
5.	za vsak pregled pri zdravniku-specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 50 din;
6.	za vsak pregled pri zdravniku-specialistu-renge-
nologu	20	din;
7.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, spe-
cialnih zvodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno	30	din;
8.	za celokupne medicinske storitve med odobrenim
zdravljenjem v naravnem zdravilišču na ambulantni način	150	din;
9.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebni-
mi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, in v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	60	din;
10.	za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept	15	din;
11.	za dietetični preparat za dojenčka ob prevzemu
v lekarni na recept	15	din;
12.	za kontracepcijska sredstva:
—	za kontracepcijske tablete	(oralna sredstva)	15	dinj
—	za druga kontracepcijska	sredstva	100	din;
13.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za eks-
tenzije in prosto stoječi posteljni	trapez	150	din;
14.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleko za krn po amputaciji 150 din:
15.	za ortopedske čevlje	300	din
16.	za kilni pas	150	din
17.	za bergle	30	din
18.	za očala, kadar so nujno potrebna predšolskim in šolskim otrokom do 15. leta starosti, šolski mladini do 18. leta starosti ter rednim študentom
20
21
22
23
24
V ilustracijo navajamo še, koliko znaša poprečna cena za bolniški dan z vsemi storitvami po ceniku za lansko leto (podatki so povzeti iz Nedeljskega dnevnika z dne 4. decembra 1977):
splošne bolnišnice	456,93 din
ginekološko-porodniške	461,61 din
psihiatrične	219,14 dm
onkologija	591,90 din
itd.	
interni oddelek	443,91 din
pediatrični	415,71 din
kirurgični	631,47 din
ginekološko-porodniški	449,56 din
do 26. leta starosti	40 din;
. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna šolski mladini do 18. leta starosti ter rednim študentom do 26. leta starosti, drugim uporabnikom pa za opravljanje poklica	90	din;
. za očesno protezo	100	din;
. za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti trau-matskega izvora	90	din;
. za ojačevalni slušni aparat, kadar je nujno potreben predšolskim in šolskim otrokom do
15.	leta starosti, šolski mladini do 18. leta starosti ter rednim študentom do 26. leta starosti, drugim uporabnikom pa za opravljanje poklicnega dela 150 din; . za aparat za omogočanje glasnega govora	200 din;
. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana	250	din.
Novi belilni stroj v plemenitilnici
OD za mesec november 1977
Poprečno izplačani osebni dohodek v organizaciji združenega dela za 182 ur, opravljenih v mesecu novembru znaša 4.121,50 din. Po posameznih TOZD oziroma DE pa je bil poprečno izplačani OD naslednji:
Delovna enota	OD za november
TOZD Predilnica	3.668,44
DE tkalnica I	3.803,06
DE tkalnica II	3.745,93
TOZD Tkalnica	3.769,53
DE plemenitilnica I	3.975,53
DE plemenitilnica II	3.917,86
DE gravura	4.586,77
TOZD Plemenitilnica	4.014,48
TOZD Prehrana in oddih	4.115,75
DS Skupne službe	4.858,51
3. S.

Naše TOZD v letu 1977
TOZD Predilnica
Leto, katero se izteka, je bilo za TOZD Predilnica kljub optimističnim napovedim precej težko, saj je prinašalo s seboj vedno nove probleme, katere smo z velikim trudom premagovali.
Že na začetku leta smo opozorili na težave, ki nam groze, vendar smo upali, da ne
bodo takšne kot so v resnici bile. Najprej smo se morali reorganizirati v predpredilni-ci tako, da smo bili kos situaciji, ko se je pred nas postavilo zahteve po predenju nižje poprečne številke (bolj »grobe«). Pri tem smo skoraj v celoti na novo priučili in usposobili f-lajerke zaradi potrebe dela v 3 izmenah, kasneje predvsem pa v drugi polovici leta pa je naenkrat nastal problem zaradi pomanjkanja predic, tako da smo od avgusta dalje stalno v zastoju z nekaj stroji.
Skozi celo leto pa nam zaradi velike odsotnosti primanjkuje previjalk.
Ti problemi vsekakor pogojujejo rezultat pri izpolnjevanju operativnega plana, kateri bo izpolnjen predvidoma le s 96 %. Če ta rezultat primerjamo z lanskim dosežkom, pa je indeks 103,9, kar je seveda odraz zmogljivosti novih kapacitet, katere smo v lanskem letu aktivirali (25 Krušik prstančnih strojev).
S pomočjo novih strojev smo v letošnjem letu ponovno povečali proizvodnjo, tako, da bo ob zaključku leta predvidoma proizvedeno za približno 131 ton več preje kot v letu 1976 in približno 414 ton več preje kot v letu 1975.
S tem smo končno uspeli zagotoviti vso potrebno prejo za TOZD Tkalnica in nekaj manjših količin smo tudi odprodali. Ob primerjavi teh količinskih podatkov pa ne smemo mimo dejstva, da bi
lahko proizvedli še za približno 150 ton več preje, če ne bi imeli zastojev na ključnih proizvodnih mestih.
Nekaj vzrokov bi naštel:
— povečana fluktuacija v letu 1977, in sicer: je do 20.12. vstopilo 75 novih delavcev, izstopilo pa iz raznih vzrokov kar 73 delavcev.
—	povečan bolniški stalež za preko 1,2’%, oziroma celotni izostanki za 1 % (18,29 do 19,20%!),
—	delo ob prostih sobotah se je znižalo za več kot polovico,
—	od meseca maja dalje sta bila izločena 2 Pc stroja (936 vreten).
Neizpolnitev operativnega plana pa se odraža tudi v
FRANCKA MARKOVIČ —
predica
Vsi delavci v predilnici si najbolj želimo nove jedilnice, saj bomo potem lahko kot kulturni ljudje použili malico. Trudili se bomo, da bomo dosegli še boljše rezultate pri delu, kajti zavedamo se, da nam je to pogoj za boljše osebne dohodke.
Boris Pertot, vodja TOZD Predilnica
tem, da niso bila dosežena planirana sredstva za osebne dohodke in ker se le-ti izplačujejo v normalni višini. Tako je nastala negativna razlika, o kateri bomo morali ob zaključku poslovanja v letošnjem letu tudi sprejeti določene ukrepe.
Kljub temu, da so bile zgoraj opisane težave vseskozi prisotne in povzročale motnje v sami proizvodnji, lahko rečemo, da smo uspeli obdržati nivo dosežene produktivnosti — katero spremljamo s pomočjo Tekstilnega instituta v Mariboru.
Letos smo se tudi udeležili tekmovanja predic v Klanjcu, o čemer smo takrat že pisali. To je bil za vse udeležence res izjemen dogodek in se ga bomo še skušali udeleževati.
Naša samoupravna aktivnost je bila precej usmerjena v to, da se določila lani sprejetega zakona uveljavijo tudi v praksi, kar nas tudi zakon sam zavezuje. Samoupravni organi so se tudi precej vključevali v delo, saj smo imeli skoraj vsak mesec po dve seji. Obravnavanih problemov pa je bilo tudi več, oziroma se razprave razširjajo na vsa področja našega dela. Prav sedaj pa je pred nami ogromno dela na dokončnem sprejetju cele palete temeljnih aktov.
Ob zaključku leta lahko ugotovimo, da smo kljub težavam bili dokaj uspešni predvsem ob dejstvu, da smo morali usposobiti veliko število kvalificiranih moči, t. j. f la jerk in predic in da smo letos prvič bolj masovno prebrodili tudi »zamenjavo generacij«, ker so v večjem številu odhajali v zasluženi pokoj prav delavci s teh delovnih mest.
Želimo, da bi prihodnje leto bilo bolj normalno in da bi z dobrim gospodarjenjem dosegli še boljše rezultate.
Koristim priliko in vsem sodelavcev tako v TOZD Predilnica, kot tudi v ostalih delih podjetja, kakor tudi vsem našim upokojencem želim srečno in uspeha polno novo leto 1978.
ANA KRISTANC — brigadirka v predilnici
Želim si, da bi dobili več nove kvalitetne delovne sile. Stare predice, ki dolga leta
delajo, so preobremenjene, nove pa popolnoma brez prakse in jih je treba dolgo časa priučevati. Menim tudi, da bi morali izenačiti z osebnimi dohodki predice, ki delajo oziroma poslužujejo Ingolstadt prediine stroje s ti-
stimi, ki delajo na Hispano predilnih strojih. Ne zdi se mi prav, da je pri tem edino merilo število vreten. Na Ingolstadt predilnih strojih morajo predice vložiti več
osebnega dela in truda, da dosegajo normo. Če bomo to še naprej dopuščali, bomo težko dobili predice, ki bodo hotele delati na teh strojih. Osebno pa si v novem letu želim samo to, da bi bila zdrava in da bi dosegli dobre poslovne uspehe.
TOZD Tkalnica
Izteka se čas, ko bomo ob zaključku leta zopet pregledali dosežene rezultate na področju proizvodne in poslovne dejavnosti in ocenili njihovo učinkovitost napram preteklemu obdobju. Ugotoviti moramo, da bo TOZD Tkalnica tudi v letu 1977 zadovoljivo izvršila gospodarski načrt. Predvideva se, da bo količinski plan v tekočih metrih dosežen približno 103 %, a v votkih 102 %; pri tem pa je treba poudariti, da bo količinski plan tudi kakovostno dosežen. Nadalje naj povemo, da se je povečala delovna storilnost napram letu 1976 za približno 5 %, učinkovitost strojnega dela pa za približno 3 %. V okviru teh dosežkov prav gotovo
lahko pričakujemo, da bo finančni rezultat, ki je odvisen od poslovanja celotne delovne organizacije, tudi pozitiven. Teh nekaj skromnih, vendar pomembnih podatkov jasno govore, da se prizadevanja TOZD Tkalnice za višjo produktivnost, boljšo kvaliteto in kar je najbolj pomembno, za boljši plasma naših izdelkov, nenehno nadaljuje.
DE tkalnica I
Količinski letni plan za leto 1977 je bil postavljen na osnovah 250 obratovalnih dni, 661 montiranih in obratujočih statvah ter 10,650.000 m izdelanih surovin tkanin ob stopnji 87,10 % prve kvalitete.
V zvezi z lažjo izvršitvijo teh zahtev so se prejšnja leta
oblikovali akcijski programi, v tem letu pa se je oblikoval tako imenovani »sanacijski
program«, ki je narekoval resnejše stanje in večjo angažiranost vseh zaposlenih.
Najbolj pereč problem, s katerim smo se ukvarjali v DE, se je nanašal na problem delovne sile. Zastavljeni cilji in naloge so sicer uspešno realizirani, vendar ob povečanih naporih prisotnih na delu, katerim je dati vse pri-
TOZD Tkalnica
(Nadaljevanje s 3. strani)
znanje in zahvalo za prizadevanje. Sklepati je, da so se zaposleni zavedali nezavidne-ga položaja delovne organizacije in delovne enote ter so
na zavesten način težili k izboljšanju stanja, kar nam je tudi uspelo.
Po drugi strani pa smo v tem letu prehajali na spremembo asortimana z ozirom
PETER PIRC — jermenar v tkalnici
V tkalnici sem zaposlen že dolga leta in sem v letošnjem letu začel premišljevati, kako bi se dalo ponovno uporabiti
vstavil v prešo in zgladil, nato pa ponovno razrezal na potrebne dolžine. Pokazalo se je, da so tako zlepljena jermena močnejša in da tudi zdržijo dalj časa, ker so že
jermena, ki se pretrgajo med obratovanjem na tkalskih strojih. Nova jermena, ki so zelo draga (saj stane 1 kg 1.350 din), vzdržijo največ en do dva meseca. Tako sem napravil poizkus, in sicer tako, da sem pretrgana jermena zlepil s posebnim lepilom, jih
raztegnjena in se med obratovanjem ne raztegujejo več. Menim, da sem z ponovno uporabo odpadnih jermen prihranil veliko sredstev naši temeljni organizaciji in nameravam prijaviti predlog za prihiranek na materialu komisiji za inovacije.
MARIJA MIHELIČ, čistilka v tkalnici
V novem letu si želim najbolj zdravja in še boljših de-
lovnih uspehov, da bo naš gospodarski položaj še boljši, kot je bil dosedaj, komercialni službi pa ugodno prodajo!
Po sanacijskem programu so bili doseženi naslednji rezultati:
Elementi poslovanja	Predlog 1977	Izvršitev 1977 (11 mes.)	Indeks
1. Kvaliteta	39,00%	94,20%	101,6
2. Produktivnost (vot. na uro zaposl. na delu)	47.340	48.651	106,4
3. Kapaciteta (votki na montirano stat. uro)	5.653	5.799	102,6
4. Izkoriščanje na 7,5 ur	96,00%	97,00%	100,5
5. Štev. zaposl. po spisku	330	329	91,2
6. Izvršitev asortimana	98,50 %	98,53 '%	100,2
7. Poprečno izvrš. OP v m	103,00%	103,90%	98,9
na surovinski sestav mešanic v preji, ki smo jo uporabljali v naši proizvodnji. Te spremembe so se odražale na bazi statičnih vlaken domače proizvodnje. Posledica tega so bile večje menjave založitve statev, drugačni tehnološki prijemi, nihanje kvalitete tkanin, vendar lahko rečemo, da se s tem stanje ni bistveno poslabšalo ter smo uspeli obdržati in izpolniti proizvodne zahteve tako po osnovnem in sanacijskem programu.
Omeniti je problem kvalitete preje, ki nemalokrat povzroča dodatne težave v predelavi in sicer v obliki, neenakomernosti, nopavosti, slabši trdnosti in niansiranosti. Ti problemi so znani strokovnjakom TOZD Predilnica, ki skušajo, da bodo probleme uspešno rešili.
DE tkalnica II
Z doseženim proizvodnim rezultatom v delovni enoti tkalnica II smo se deloma zadovoljili, ker v letu 1977 v 11 mesecih nismo uspeli vse postavke iz sanacijskega programa uspešno realizirati. Največje odstopanje od želj enega cilja smo imeli v doseganju kvalitete, saj je dosežena kvaliteta 89,4% ter je odnos napram postavljenemu cilju
99,3	%.
V zadnjem obdobju po organizacijskem ukrepu «ena tkalka — en artikel« dosegamo bistveno boljše rezultate.
Navajamo dosežene v kvaliteti po tromesečjih: prvo tromesečje 87,00% drugo tromesečje 89,00'% tretje tromesečje 90,40 % oktober—november 92,00 % Razumljivo je, da bomo morali tudi v naslednjem letu kvalitetnemu področju posvečati še večjo angažiranost, ker nas vse skupaj obvezuje željeni cilj: dvigniti kvaliteto naših izdelkov še na večjo stopnjo, kakor do sedaj.
Količinski osnovni plan v metrih je dosežen za 101,6 %, v votkih 100,7 %, operativni plan v metrih 101,1'%, v votkih 100,8%.
Izkoriščanje tkalniških kapacitet je 93,2 in je nižje napram letu 1976 za 0,1 %. Nekoliko nižji izkoristek statev je zaradi pogoste menjave artikla oziroma večje prilagodljivosti kupcem. Produktivnost votkov na zaposlenega na uro je porasla napram letu 1976 za 2,4%.
Da so bili v obeh delovnih enotah doseženi zadovoljivi rezultati, gre prav gotovo zasluga celotnemu kolektivu tkalnice, samoupravnim organom, zlasti pa družbenopolitičnim organizacijam, ki so s svojimi koordiniranimi akcijami ustvarili enotnost kolektiva. čeprav stojijo pred kolektivom tkalnice v naslednjem letu še zelo obsežne in zahtevne naloge, ki jih bo treba realizirati v okviru Zakona o združenem delu, vendar že danes lahko ugotovimo, da bo tudi to nalogo osemsto članski kolektiv s
TONČKA MLINAR, vodja čistilne kolone v tkalnici Upam, da bomo v prihodnjem letu s skupnimi močmi
in dobro voljo lahko dosegli še boljše poslovne rezultate, ki nam bodo omogočili boljše osebne dohodke. Menim,
da je naša naj večja želja — vsaj tukaj v tkalnici, da prihodnje leto dobimo obljubljeno jedilnico. Osebno pa si
želim predvsem zdravja, saj vse ostalo potem pride samo od sebe.
MARJAN OJSTRŠEK, vzdrževalec v tkalnici
Obiskujem III. letnik večerne tekstilne šole in sem eden mnogih, ki se ob delu izobražujejo. Mnenja sem, da imajo pri nas premalo posluha oziroma pozornosti do delavcev, ki se ob delu izobražujejo, kajti, če nam
taki delavci zapustijo, ker v drugih organizacijah hitreje najdejo boljše delovno mesto. Ker vrsto let že aktivno sodelujem v mladinski organizaciji, si želim, da bi se naša organizacija v prihodnjem letu še boljše uveljavila, pri čemer pa je pogoj, da se tesneje povežemo z ostalimi družbenopolitičnimi organiza-
plačajo šolnino, še niso stO' rili vsega. Delavec, ki redno študira, bi moral že vnaprej videti neko perspektivo, da bo ob zaključku šolanja napredoval, tako pa se na žalost marsikdaj zgodi, da nas
svojimi izkušnjami in prizadevnimi delavci uspešno rešil.
Ob zaključku leta želimo samoupravnim organom, članom družbenopolitičnih organizacij, sodelavcem v TOZD in delovni organizaciji ter njihovim družinam, kakor
cijami v podjetju. Upam, da bomo v prihodnjem letu uspeli dobiti tudi nekaj dotacije, še posebej sedaj, ko smo sprožili koncem leta akcijo, da bomo mladinci plačevali članarino.
tudi upokojencem in vsem tistim sodelavcem, ki jih je bolezen priklenila na bolniško posteljo zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto 1978.
Primožič Stane Belančič Jure Nikolič Luka
SLAVKO FRELIH — električar vzdrževalec v tkalnici
V novem letu si želim pri delu boljše oskrbe z rezerv-
nimi deli. Trenutno se tudi pri nas že zelo občuti pomanjkanje žarnic, saj smo jih že prisiljeni premeščati sem in tja, tako da je na ne-
katerih krajih razsvetljava že prav problematična. Pr delu skrbm za vzdrževanje 700 motorjev. Včasih mi je pri tem delu pomagal čistilec, zdaj
pa moram praktično vse opraviti sam. Kaj si torej želim v novem letu? Izboljšanje delovnih pogojev, osebno pa najbolj zdravja.
TOZD
Plemenitilnica
Ob izteku leta je običaj, da se pregleda minulo delo, ugotovi dobre in slabe rezultate, ter napravi načrt za prihodnost. Ker je TOZD Plemeni-tilnica zadnji člen v reprodukcijskem procesu OZD Tak-stilindus, se dogodi vedno nekaj novega, kajti tu se najprej zaznajo potrebe in spremembe na trgu, predvsem pa dejstvo, da je treba pri zadovoljevanju potreb konfekcij, brezpogojno upoštevati naročeni rok izdelave in zahtevano kvaliteto izdelkov. Nadaljnje uspešno poslovanje OZD Tekstilindus je zelo povezano z napori podjetja, da se doseže čim večja prodaja za reprodukcijo in zmanjša izdelava tkanin za neznanega kupca ali široko tržišče. Te zahteve je moč realizirati le s takimi kapacitetami pleme-nitilnice, ki so zelo fleksibilne in se lahko na osnovi po-
vpraševanja trga med letom preorientira na večjo količino takih tkanin, ki jih zahteva neposredni potrošnik in ki so po svojem sestavu lahko beljene, barvane, tiskane ali surove.
Do leta 1977 so bile te možnosti zelo majhne, povečale so se pa tekom leta 1977, ko smo dobili nov kontinuirni belilni stroj ARTOS in prav sedaj so v montaži še: pralni ni stroj Artos, barvni fulard in najtežje pričakovani raz-penjalno-sušilni stroj. Pomanjkanje teh strojev je bilo zelo pereče, saj delavci na teh strojih skoraj niso poznali prostih sobot.
Prav tako pa so bile že med letom montirane naslednje nove kapacitete: barvna kuhinja, krtačno otepalni stroj in polimerizima komora.
Torej je bilo leto 1977 v investicijskem pogledu zelo
ugodno za TOZD Plemenitil-nica in rezultate teh naložb bomo morali opravičiti in prikazati že v prvih mesecih novega leta.
V pogledu poslovanja smo najbolj nazadovali v doseganju delovne storilnosti, ki je v prvih devetih mesecih letošnjega leta padla za 6% v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, ki pa se postopoma izboljšuje in upamo, da bomo produktivnost do konca leta normalizirali.
Proizvodni plan za leto 1977 bomo predvidoma dosegli s 105'%, kar je vsekakor uspeh, ki ga je kolektiv plemenitil-nice dosegel v dokaj težkih pogojih.
Naša permanentna naloga je vsekakor skrb za dvig produktivnosti, za kar se močno prizadevamo, vendar je uspeh tega prizadevanja odvisen tudi od velikosti posameznih naročil, ki so vedno krajša in bolj razdrobljena. Tehnična kakovost izdelkov je ostala nekako na isti ravni kakor v letu 1976, nismo pa uspeli doseči cilja, ki smo ga začrtali z akcijskim programom.
Ker se tudi na področju trgovanja porajajo nove oblike sporazumevanja, kjer sta rok naročila in kvaliteta izdelka odločilna za izpolnjevanje obveznosti, bomo skušali vse postoriti, da bomo omogočili, da bodo ti samoupravni sporazumi lahko zaživeli in predstavljali novo obliko sodelovanja med proizvodnjo in trgovino.
Preostane nam torej, da v prihodnjem letu čim bolj spremenimo svoj dosedanji način dela in upoštevamo dejstvo, da bomo le s solidnim zadovoljevanjem zahtev in potreb kupcev pridobili ugled tržišču in s tem nove naročnike, kar bo omogočilo tudi večji finančni uspeh.
Posebno skrb moramo posvetiti tudi preventivnemu vzdrževanju strojnega parka, ki je v poprečju precej zastarel, iztrošen in zanemarjen.
Pogosti lomi povzročajo večje izpade proizvodnje in s tem zgubljamo dragocene kapacitete, kar se negativno odraža pri izpolnjevanju planov in rokov izdelave naročil.
Posebno pozornost moramo tudi posvetiti zmanjšanju materialnih stroškov. Do konca leta bo gotov tudi prizidek barvne kuhinje, ki bo omogočil shranjevanje in predela-
MIHA REHBERGAR, predsednik 00 sindikata TOZD Plemenitilnica:
Naša osnovna organizacija sindikata je bila v letošnjem letu delovna na vseh področjih. Na začetku leta smo obravnavali in sprejemali naloge sanacijskega programa, s katerimi naj bi izboljšali gospodarski položaj tako TOZD, kot tudi delovne organizacije. Predvsem smo sprejeli ukrepe za izboljšanje delovne in tehnološke discipline, kar naj bi se odrazilo predvsem na kvaliteti našega dela. Tekom celega leta smo spremljali tudi uresničevanje
oz. sprovajanje Zakona o združenem delu in jih obravnavali na zborih delavcev. V mesecu septembru smo evidentirali tudi možne kandidate za delegate v SIS in DPS ter jih predložili občinskemu sindikalnemu svetu. Prav tako smo evidentirali tudi delegate za novo samoupravno organizirano banko, potrdili njene statute in samoupravne sporazume. V novem letu nas čakajo volitve v nove samoupravne organe, na
vo ostankov tiskarskih barv, ki nastanejo vsled posledice vse manjših naročil po des-senu in variantah, pa tudi
katere se bomo morali kmalu pripraviti.
Naša sindikalna organizacija je za svoje člane organizirala poleti dvodnevni izlet v naši počitniški dom v Novi-gradu, katerega se je udeležilo lepo število delavcev, saj je bilo udeležencev kar za dva avtobusa. Prav tako smo plačali enotedenski penzion za letovanje v Novigradu vsem našim sodelavcem, ki so v lanskem letu odšli v pokoj.
Ob bližajočem se novem letu nas čaka obravnavanje in sprejemanje vrste samo-upravnihi sporazumov, od
katerih bo menim najvažnejši tisti, ki se tiče urejevanja dohodkovnih odnosov. Menim, da bomo tudi pri tem uspešno opravili svoje naloge ob pomoči strokovnih služb, ki se zelo prizadevajo v tej smeri.
Ob koncu leta bi izkoristil priliko, da se vsem delavcem TOZD plemenitilnica v imenu OO sindikata in v svojem imenu zahvalim za ves trud in delo, ob novem letu pa želim vsem še veliko delovnih uspehov in osebne sreče.
kot posledica premalo točnega in vestnega naročanja posameznih količin. Stediti bo potrebno z barvili, kemikalijami in drugimi materiali, istočasno pa iskati možnosti nabave določenih kemikalij na domačem tržišču, ki je cenejše. Naše skrite rezerve pa se kažejo tudi v racionalizaciji dela, ki je vezan na porabo vode, pare in električne energije.
Med uspehe v letošnjem letu lahko omenimo tudi odstranitev večnega problema belilnice, to je belilnih madežev. Ta problem smo rešili predvsem z zelo tesnim sodelovanjem plemenitilnice in obrata VES.
Enako kot na področju produktivnosti dela, bomo morali povečati svojo dčjav-nost tudi v delu z delovnimi ljudmi TOZD in nadaljnje humanizacije dela.
V letu 1978 si najbolj želimo pristopa k etapnemu reševanju klimatizacije plemenitilnice I in II in ureditve
TOZD
Plemenitil niča
(Nadaljevanje s 5. strani)
garderobnih prostorov v DE Plemenitilnica II.
Na koncu lahko ugotovimo, da je sodelovanje med TOZD pri reševanju določenih problemov dokaj uspešno, k čemer je pripomogla tudi pomoč strokovnih služb DSSS.
Nadaljnje boljše rezultate je možno iskati le v nadaljnjem in še bolj poglobljenem sodelovanju vseh zaposlenih, katerih osnovna skrb je doseganje boljših rezultatov, ter s tem tudi delitve višjega osebnega dohodka.
V želji, da bomo dane naloge v novem letu 1978 izpol-
Ob zaključku leta običajno polagamo obračun svojega dela, kako bomo gospodarili, kakšen poslovni uspeh smo dosegli, spomnimo pa se tudi pomembnih dogodkov.
V obdobju enajstih mesecev je naša temeljna organizacija zaključila poslovanje s pozitivnim poslovnim rezultatom. Tudi za mesec decem-
ber dosedanji pokazatelji to potrjujejo. Pozitiven poslovni uspeh pa nam bo omogočil, da bomo v prihodnjem letu lahko opravili pomembne naloge.
Smelo lahko trdimo, da je temeljna organizacija napravila korak naprej, tako pri asortimanu naših storitev, kot tudi gospodarjenju. Najboljši dokaz temu so večja izbira toplih in mrzlih malic in ostalih storitev ter zadovoljiv poslovni rezultat vseh poslovalnic. Ob tem pa ne smemo prezreti, da je navzoč stalen rahel porast cen artiklom, ki jih predelavamo v hrano, dočim so cene naših osnovnih storitev nespremenjene.
Število obrokov malic se je v poslovalnicah 1 in 2 nekoliko povečalo, dočim se je število kosil znižalo. Posebno vprašanje pa je poslovalnica 3, kjer se je število obrokov tako znižalo, da je na robu rentabilnosti. Temu je pogojeno še delo ob prostih sobotah, nedeljah in državnih praznikih, kar vsekakor vpliva na poslovni uspeh te poslovalnice. Vse večje želje sta-
nili čim bolj uspešno, želim vsem delavcem TOZD Plemenitilnica, ter vsem ostalim delavcem v TOZD Tkalnica, Predilnica, Prehrana in oddih ter Delovni skupnosti skupne službe, zdravo, veselo in uspeha polno novo leto 1978.
Vsem, ki so pa s svojim požrtvovalnim delom omogočili izpolnjevanje postavljenih postopnih nalog in tistim, ki so priskočili na pomoč tudi v nočnem in nadurnem delu, pa se ponovno zahvaljujem za vloženo delo.
Vodja TOZD:
Bajželj Jošt
novalcev, da se v tej poslovalnici zopet uvedejo večerje, bo treba čim prej realizirati in vprašanje rentabilnosti te poslovalnice reševati tako v temeljni organizaciji, kot tudi v ostalih proizvodnih temeljnih organizacijah, kjer stanovalci delavskega doma delajo.
Tudi poslovalnica 4 (Počitniški dom v Novigradu) je
zaključila s pozitivnim rezultatom. Ob tem moramo poudariti, da število gostov iz gospodarske organizacije rahlo pada, vse več pa je njihovih svojcev in tujih gostov. Prizadevati si bomo morali, da bo ta poslovalnica zopet privlačna, za naše goste iz delovne organizacije, za kar je bila pravzaprav ustanovljena.
Predvsem pa moramo poudariti, da je tudi poslovalnica 7 (delavski dom) dosegla zaželjen poslovni rezultat. To predvsem zato, ker je bil dom skozi celo leto v celoti zaseden, kot tudi zaradi racionalne porabe tistih artiklov, ki se rabijo za ogrevanje prostorov — vode in pare.
V poslovalnici 5 (Počitniški dom Bohinj) in poslovalnici 6 (koča Krvavec) pa ni bistvenih sprememb. Ti poslovalnici sta obiskovani bolj sezonsko, to je v času dopustov in pozimi, ko je sezona za smučanje. Verjetno pa bi bile obiskane bolj, kot do sedaj, če bi bile oskrbovane po naših delavcih, kar pa je zaradi ekonomskih razlogov zaenkrat neizvedljivo.
Kot je bilo že uvodoma napisano, nam letošnji uspeh dovoljuje, da bomo uresničili dolgoletno željo tako zaposlenih v naši temeljni organizaciji, kot tudi gostov, predvsem pa tistih, ki se poslužujejo naših uslug v temeljni organizaciji tkalnice in predilnice ter vzdrževalno energetskih obratih.
Delavski svet in zbor delavcev naše temeljne organizacije sta prejela sklep, da se takoj pristopi k realizaciji izgradnje jedilnice v tkalnici, katere se bodo posluževali delavci že prej navedenih temeljnih organizacij. Ureditev jedilnice se je že pričela. Vsa obrtna dela bo opravil vzdrževalno energetski obrat, oprema pa se bo nabavila iz sredstev naše temeljne organizacije.
Jedilnica bo sodobno urejena. Imela bo približno 200 sedežev, samopostrežno linijo, bife, ter pomivalnico. S tem nam bo omogočeno, da bomo nudili našim gostom boljšo in bolj pestro hrano, zaposlenim pa boljše delovne pogoje. To bo vsekakor velika pridobitev tako za zaposlene v naši temeljni organizaciji, predvsem pa za delavce, zaposlene v temeljnih organizacijah in obratih, ki so dose-daj zaužili malico v nemogočih razmerah.
Takoj, ko bo jedilnica pričela z obratovanjem (predvideva se v prvi polovici meseca marca 1978), pa bomo pričeli z adaptacijo kuhinje in njenih prostorov v poslovalnici 1 (obrat I). Adaptacija je nujno potrebna, saj dosedanji prostori niso več primerni, pa tudi delovni pogoji so vse prej kot normalni. Izdelani so že tudi vsi načrti. Ker temeljna organizacija nima dovolj lastnih sredstev, ravno sedaj tečejo razgovori za najetje kredita.
Poslovalnica bo popolnoma preurejena. Uvedena bo samopostrežna linija in topla in hladna jedila, nova bo oprema jedilnice ter bife. Predvsem pa bo boljša razporeditev samih prostorov ter avtomatizirane prezračevalne naprave. Poleg tega se bodo na novo uredile sanitarije in garderobe za zaposlene v tej poslovalnici.
Kot je razvidno, smo si zadali veliko in odgovorno nalogo, katero moramo izpolniti in s tem omogočiti boljše pogoje za vse zaposlene v naši delovni organizaciji. Z realizacijo te naloge bo za našo temeljno organizacijo velika pridobitev.
Ro že govorimo o doseženih uspehih in bodočih nalogah, pa ne smemo prezreti pomembnih vzporednih nalog, ki nam jih nalaga Zakon o združenem delu, da se na osnovi tega tudi samoupravno organiziramo oziroma uskladimo z njim vse samoupravne akte. Prav v zadnjih mesecih se na tem področju veliko dela, tako preko odbora in strokovnih aktov. Samoupravni akti so dani vsem delavcem v obravnavo in seveda tudi v sprejem.
TOZD Prehrana in oddih
Novoletna želja: nova jedilnica
Dobra samoupravna organiziranost je garant tudi za v bodoče, da bomo dosegli uspešne poslovne rezultate ter delali tako, da bodo naši gosti zadovoljni.
Ob zaključku bi se vsem sodelavcem zahvalil za uspešno delo in sodelovanje z že-
ljo, da bi dosegli še boljše rezultate tudi v letu 1978.
Vsem članom naše temeljne organizacije in vsem našim gostom pa želim srečno, zdravo in uspehov polno ter veselo novo leto 1978.
Vodja. TOZD PO: Franc Koporec
Pred javno obravnavo osnutkov
samoupravnih aktov
Priprave za sprejem samoupravnih aktov potekajo s »polno paro«. Osnutki sporazumov, ki so bili pripravljeni v septembru in v oktobru, so bili po javni obravnavi ponovno popravljeni in dopolnjeni in jih je pred dokončno fazo sprejemanja ponovno obravnavala komisija za izvajanje zakona o združenem delu na sejah dne 12.12. 1977 in 19.12.1977.
Zaradi neuspelega izida referenduma delavcev vzdrževalnih obratov in energetike, ko se je bilo treba izjasniti glede osnovanja TOZD vzdrževanje in energetike, je bilo potrebno vse osnutke samoupravnih sporazumov popraviti na sedanje stanje, kar pa ni bilo malo dela. Na zadnjih dveh sejah komisije se je vse osnutke ponovno pregledalo in vnesle še posamezne spremembe in dopolnitve, oziroma predloge komisij iz TOZD.
Tako prečiščeni predlogi se sedaj razmnožujejo za potrebe celotnega kolektiva in se bodo dali v javno obravnavo.
V tej fazi obdelave so naslednji samoupravni akti:
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev za vse TOZD in za Delovno skupnost
—	spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazu-o združitvi v delovno organizacijo
—	samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in Delovno skupnostjo
—	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka
—	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
—	Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka za vse TOZD in za Delovno skupnost
Poleg zgoraj navedenih osnutkov se pripravljajo še — Samoupravni splošni akti o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke — v obravnavo smo prejeli tudi osnutek samoupravnega sporazuma za vključitev v »Poslovno skupnost« in — samoupravni sporazum o urejanju PTT prometa. Tudi ti akti bodo posredovani v obravnavo in odločanje.
Komisija je na zadnji seji
19.	12.1977 sprejela naslednji program dela na sprejemanju predlaganih samoupravnih aktov:
—	Material, oz. osnutke se postopoma razmnoži in razdeli v obravnavo s tem, da so vsi predlogi razdeljeni do 22.12. 1977
—	DS TOZD obravnavajo na razširjenih sejah posamezne osnutke in 1 e razprave zaključijo do 7. j.nuarja 1978
—	DS TOZD in Delovne skupnosti morajo ob zaključku teh razprav sprejeti še naslednje sklepe:
a)	Imenovati 3-člansko komisijo za pripravo volilnega imenika
b)	imenovati komisijo za izvedbo referenduma
c)	sklicati zbore delavcev (predlog za 10. januar)
č) določiti datum za referendum (predlaga se 13. januar 1978)
S tem je zaključena prva etapa izvajanja zakona združenega dela oz. prilagajanja naših samoupravnih aktov zahtevam zakona.
Konec novembra je obiskal podjetje minister za industrijo iz Tanzanije
Človek, zdravje in produktivnost
Delavski svet podjetja je na 11. seji dne 22.11.1977 sprejel naslednje spremembe posameznih členov Pravilnika o izobraževanju, ki se v prečiščenem besedilu glasijo:
Delo in neurotično osebnost
35.	člen
Delavci, ki poučujejo teoretični in praktični pouk na internih šolah, tečajih, seminarjih in delovnih mestih ter sodelujejo pri izpitnih komisijah, imajo pravico do honorarja, ki se določi po zahtevani stopnji izobrazbe delovnega mesta delavca, ki sodeluje pri izobraževanju in znaša za:
—	PK strokovno izobrazbo	25 din/uro
— KV strokovno izobrazbo	30 din/uro
— VK in srednjo strokovno izobrazbo	40 din/uro
—	višjo strokovno izobrazbo	50 din/uro
—	visoko strokovno izobrazbo	60 din/uro
—	pripravo, popravo in ocenjevanje šolskih nalog 7 din na 1 nalogo.
Honorarna ura je 45 minut. Ce se izobraževanje opravlja med rednim delovnim časom, se honorar zniža za 50 %.
Prav tako se v isti višini obračunava honorar za izdelavo ali za sodelovanje pri sestavljanju profilov, programov ter pri strokovnem poučevanju proizvodnje in analiz, vendar samo izven rednega delovnega časa.
Delavcem izobraževalnega centra se honorar obračunava le izven delovnega časa.
36.	člen
Priučevalci praktičnega pouka v delavnici centra imajo pravico do nagrad, ki so odvisne od časa priučevanja in doseženega uspeha na izpitu, in sicer:
•— za priučitev podmojstra ali mojstra:
uspeh	priučevanje od 4 do 20 dni	priučevanje nad 20 dni
odličen prav dober		
	60 din	50 din
dober	40 din	30 din
— za priučitev tkalca:		
uspeh	začetno priučevanje	dopolnilno priučevanje nad 3 dni
odličen	70 din	50 din
prav dober	60 din	40 din
dober	40 din	30 din
Sprememba pravilnika o izobraževanju
39.	člen
Avtorji skript imajo pravico do naslednjega honorarja:
60 din za izvirna dela
50 din za lažja izvirna dela
40 din za izvlečke ali povzetke
Navedeni honorarji se obračunavajo za tipkano stran na A« formatu s približno 25—30 vrsticami.
Izvirnost se ugotavlja po predhodni izmenjavi mnenj med vodjem centra in avtorjem ter po potrebi s posvetovanjem s strokovnjaki.
40.	člen
Honorar za risanje zidnih listov, skic in risb se obračunava po urni postavki 32 din na uro (ura je 45 minut).
Pri določitvi honorarja oziroma potrebnega števila ur je treba upoštevati zahtevnost risbe, skice itd., kakor tudi efektivno risano površino.
41.	člen
Za prevajanje literature iz tujih jezikov se prizna honorar za tipkano stran na At formatu s 25—30 vrsticami 60 din.
42.	člen
Honorar za izdelavo fotografij se obračunava za:
—	format	10/15 cm	1,50	din	za	1	komad
—	format	13/18 cm	2,20	din	za	1	komad
—	format	18/24 cm	3,50	din	za	1	komad
43.	člen
Za recenzorska dela se obračuna honorar 9 din za tipkano stran na At formatu s približno 25—30 vrsticami.
44.	člen
Honorarna ura za delo na področju tehnično-administra-tivne dejavnosti v centru se obračunava do 32 din na uro (ura je 45 minut). Višina honorarja je odvisna od vrste dela.
Zgoraj navedene spremembe Pravilnika o izobraževanju so veljavne od 1.9. 1977 dalje.
Predsednik DS: Ivan Mauser
Človek mora do dela zavzeti pozitiven emocij onalni odnos. Treba je v delu vdeti hitro življenjsko vrednost, ki jo je treba čim intenzivnejše doživljati, če si človek želi v življenju pravega zadovoljstva. Drugače reagirajo nezrele osebe. One zavzamejo do dela negativen odnos, gledajo v njem preveliko obremenitev osebe, skušajo se izogniti večjim odgovornostim, izgubijo potrpljenje, itd.
Človek, ki je kruto, avtoritativno ali pa preveč nežno vzgojen, sovraži delo, ker ga je vedno doživljal kot preobremenitev. V mladosti mu je bil vedno odveč, občutek neugodja, pa mu potem tudi v odrasli dobi ne daje zadovoljstva. Namesto tega ga doživlja kot neprestano prisilno in nujno zlo, ki se mu je treba izogniti, kadar je to le možno, ali pa gleda v njem samo sredstvo, s katerim lahko zadovolji svoje častihlepje, nikdar pa v njem ne vidi delovanje, v katerem se lahko tudi uživa. Čustveno prikrajšani ljudje ne najdejo v življenju nikake vrednosti, nikakršnega zadovoljstva, pa ga zato ne najdejo niti pri delu. Vase potegnjena, slaba socijalna osebnost, se boji pri delu tekmovanja z drugimi ljudmi. Kdor v svojem delu ne najde zadovoljstva, temveč je nasprotno, zavzel negativen odnos doo dela, je zmožen izkoristiti vsako priliko in najti najbolj površni izgovor, da mu ne bi bilo treba priti na delo. Tak človek rad zamudi na delovnem mestu ali ga zapušča predčasno. Med delom čezmerno počiva, na delu je počasen in površen. Najmanjše nerazpo-loženje ali fizično neugodje mu je dovolj velik razlog, da ne pride na delo. To je tip človeka, ki neprestano stoji pri zdravniku, želi dva do tri dni bolovanja, pa je zopet srečen. Tako vrsto izostajanja človeka z delovnega mesta imenujemo profesionalni absentizem. Zelo mu je podoben nadaljnji znak neusklajenosti med človekom in delovnim mestom: često menjanje delovnega mesta, odnosno pojav, da zapušča delovno mesto preje, nego se je v njem sploh znašel. Kadar se kdo težko prilagodi delu, bo raje našel razlog v sebi odnosno svojem odnosu do dela. Zato misli, da se bo s spremembo delovnega mesta otresel vseh neprijetnosti pri delu. Toda v novi zaposlitvi se ponovno srečuje s potrebami delovnega mesta, prihaja v nasprotja, ponovno občuti nezadovoljstvo pri delu in zopet enako napačno zaključuje kot v prvem slučaju. Človek ponovno išče novo zaposlitev, prepričan, da še ni našel tisto, kar mu odgovarja. No, verjetno tistega ne bo nikoli našel, ter je vzrok neskladnosti med seboj in delom ne išče na pravem mestu, t. j. v svojem odnosu do dela.
Produktivnost človeka, ki pogosto menja delovno me-
sto, je razmeroma majhna, enaka kakor pri tistem, ki često izostaja od dela. Človek ne more nikjer doseči optimalnega učinka, ker zapusti delovno mesto preje kot se sploh znajde na delovnem mestu. V slučaju ceste fluktuacije, t.j. menjanje delovnega mesta, človek nikoli ne pride iz te dobe večnega prilagajanja delovnemu mestu ter mnogo več časa porabi za priučevanje kot za polnovredno delo.
Najbolj karakteristični znak neskladnosti med človekom in njegovim delom so poškodbe na delu. Vsakemu se lahko zgodi, da se na delu poškoduje. Toda to so ljudje, ki se pogosto poškodujejo, mnogo pogosteje kot njiiho-vi sodelavci. To so tisti ljudje, ki trpijo zaradi težke ne-prilagoodljivosti delu. Dobra vsklajenost med človekom in delom se ne odraža samo po marljivem, hitrem, vestnem in natančnem delu, temveč tudi v pažnji pri delu.
Za sigurnost pri delu je potrebna popolna zbranost. Neurotične osebe pa so nezbrane, raztresene, polne svojih lastnih nasprotij in problemov. Zato med ljudmi, ki nagibajo k nesrečam najdemo visok odstotek čustveno nezrelih osebnosti.
Sigurno delo zahteva od človeka tudi to, da so kretnje pri delu, npr. na nekem stroju — vedno precizno odmerjene, dobro kontrolirane in sposobne da v najkrajšem možnem času reagirajo na spremembo v delovnem okolju. Govorimo o hitrih in točnih refleksih. Refleks imenujemo hitro, avtomatično in podzavestno kretnjo, ki nastopa kot reakcija na neki nenadni, zunanji dražljaj. Kadar npr. šofer avtomobila zagleda na cesti nepričakovano zapreko, on z refleksivno kretnjo obrne vozilo, ter šele naknadno presoja o pomenu nevarnosti, pred katero se je znašel. Avtomatske kretnje in reakcije neurotika se pa običajno zakasnele. To je posledica stalne duševne napetosti, karakterističnost za neurejeno osebnost. V nesigur-nost refleksnih gibov najdemo nov vzrok čestih nesreč neurotičnih oseb pri delu.
Čustveno neurejeni ljudje radi pritegnejo nase pozornost svoje okolice. Oni delajo nepazljivo, za časa dela so lahkomiselni in se zato često poškodujejo. To je navidezna hrabrost, ker se dejansko preziranje nevarnosti ne sestoji v tem, da se človek lah-koumno spušča v nevarne pustolovščine, temveč v tem, da nevarnost obvlada premi-
šljeno, z naj večjo možno pazljivostjo. Lahkomiselno izpostavljanje nevarnostim, ki je značilna za neurotične osebe, je izraz njihove podzavestne potrebe, da s takim obnašanjem prikrijejo svoj strah menitvami in nesigumost pred nalogami svojega po klica. Oni želijo, da bi jih ljudje smatrali za junake, ker so v skritih kotičkih svoje osebnosti le prepričani, da bi jih ljudje smatrali za junake, ker so v skritih kotičkih svoje osebnosti le prepričani, da so veliki strahopetci.
Težje prizadete osebnosti se še iz nekega razloga često poškodujejo pri delu. To je globoko, podzavestno nezadovoljstvo psihopata s samim seboj, ki prehaja v agresiv-nosot do samega sebe, v neko vrsto maščevanja nad samim seboj zaradi lastnega neuspeha v življenju, tako rekoč v kaznovanju samega sebe. Tak človek najde celo neko zadovoljstvo v tem, da se ponesreči, četudi je poškodba resnejša. On se hvali s svojo poškodbo, povečuje njem pomen in skuša vse prikazati s čimveč dramatičnosti. To prehaja počasi v obnašanje histerične osebnosti, katera poskuša s pogostimi poškodbami, po možnosti čimbolj senzacionalno pritegniti nase pozornost okolice in vzbuditi sočustvovanje.
Po preboleli poškodbi pogosto ostane zmanjšana fizična sposobnost poškodovanega ali pa postane invalid. Tedaj je potrebna rehabilitacija, potrebno je mnogo več časa, kot za samo celjenje rane. Na fizični defekt se na-do veže j o še razne duševne motnje. Invalidi postanejo bolj razdražljivi, brez volje, zdi se jim, da so oškodovani v svojem duševnem življenju. Take negativne emocije bolj zmanjšujejo delovno sposobnost kot sama poškodba. Zato moramo fizično rehabilitacijo vedno povezati tudi s psihično rehabilitacijo invalida. Za rehabilitacjo je namreč nujno, aktivno in zavestno sodelovanje osebe, ki se želi rehabilitirati. Potrebno je neumorno vežbanje, ki je možno samo tedaj, če invalid najde v sebi dovolj vere v uspeh svojega truda. Zato ga moramo stalno vzpodbujati, mu dajati hrabrosti, nagovarjati na stalno aktivnost in ga obdržati v vedrem razpoloženju. To je smisel duševne rehabilitacije invalida. Če tega ne izvajamo, fizična rehabilitacija ne bo pokazala uspeha in bo delovna sposobnost poškodovanega razmeroma skromna.
Med znake neskladja med človekom in njegovim delom je treba prišteti tudi duševne motnje telesnih funkcij na delovnem mestu. Vse to je odvisno od individualne konstrukcije in psihične strukture posameznika, ali bo on na neko konfliktno situacijo v delovnem kolektivu reagiral z motnjami v obnašanju, duševnimi motnjami
Delo in neurolično osebnost
ZA VOLANOM
DESET OSNOVNIH ZAPOVEDI
DEFENZIVNE VOŽNJE
1.	Vedno skrbite za primerno varnostno razdajo.
2.	Bodite pozorni na vedenje drugih — voznikov, kolesarjev in pešcev.
3.	Ne zapletajte drugih v vaše manevre.
4.	Očitno in razumljivo opozarjajte na svoje namere.
5.	Bodite strpni do napak drugih.
6.	Nikoli ne ovirajte prometa.
7.	Skrbite za to, da vas bodo drugi v vseh okoliščinah pravočasno videli.
8.	Navadite se vnaprej predvidevati nevarnosti.
9.	Izogibajte se cest s pregostim prometom.
10. Nikoli ne vozite na meji svojih sposobnosti in sposobnosti vašega vozila.
(Iz Moto revije)
(Nadaljevanje s 7. strani)
ali neurozo te ali one vrste. Psihogene težave so prikladen izgovor za krajše ali daljše izostajanje od dela pa so taki neurotiki vsakodnevni obiskovalci zdravniških ordinacij. Oni zaradi svojih težav razmeroma dosti trpijo. Ljudje s psihogenimi motnjami niso neki simulanti, oni se dostikrat prevržejo v prave bolnike, čeprav nimajo bolnih organov. Iz vseh teh razlogov je njihova delovna sposobnost zmanjšana kot pri vsakem drugem bolniku. Oni čutijo glavobol, šumenje v glavi, pritisk v prsih, nesigur-nost.
Vzroki neskladnosti med človekom in njegovim delom so različni. Včasih jih moramo iskati v človeku, včasih pa v njegovem delu. Včasih so značilnosti neke osebe take, da nikakor niso v skladu s potrebami dela, ki ga opravlja. Ali pa so nasprotno, zahteve delovnega mesta take, da ne odgovarjajo fizičnemu ali psihičnim zmožnostim poprečnega človeka. Najpogostejša je kombinacija obojega.
Kadar se človek težko znajde na svojem delovnem mestu, je treba najprej pomisliti, če niso njegove sposobnosti premajhne za uspešno reševanje nalog, pred katere je postavljen.
Različne vrste dela obremenjujejo človeški organizem na zelo različne načine. Ni človeka, ki bi imel vse sposobnosti enako razvite, zato ni vsak sposoben za enako delo. Nekateri poklici zahtevajo izredno veliko telesno moč in je razumljivo, da za tako delo niso sposobni ljudje s slabo razvito muskula-turo, slabim kardiovaskularnim sistemom (ob. srca in ožilja). Druga delovna mesta pa zahtevajo od človeka iz-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše nadvse ljubljene mame se iskreno zahvaljujem ing. Černetovi in ing. Tisakovi za poklonjeno cvetje, kakor tudi vsem, ki so mi izrazili sočustvovanje.
Kako je hiša strašno prazna odkar v njej matere več ni, ta izba prej tako prijazna odljudna tuja se mi zdi.
(Iz poezije F. Korena)
Krista Mauser
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta
JOŽETA ŠENKA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v obratu II za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Magda Likozar
redno tehnično spretnost predvsem v ročnih delih. Na takem mestu ne more biti zaposlen človek, ki je premalo okreten pri delu z raznim orodjem, čeprav je drugače lahko zdrav, močan in inteligenten. Pri drugih delih se zopet zahteva ostrina vida in sluha in jih ne more opravljati človek, ki ima slabo razvite te organe, ne more opravljati človek, ki ima slabo razvite te organe, ne more opravljati delo, če ima majhen defekt na teh organih. Vedno je več delovnih mest, ki izrazito obremenjujejo intelektualne funkcije človeka. Spet obstojajo ljudje, ki po svoji inteligentni kapaciteti niso dorasli nalogam pred katere so postavljeni.
Da bi se neko delo uspešno vršilo ni dovolj samo posedovati primerne psihofizične sposobnosti. Treba je imeti zato pravilno izobrazbo, poučenost in izvežbanost v delu. Delavec, ki je premalo profesionalno poučen ali pa prepuščen, da se sam znajde na svojem delovnem mestu kakor ve in zna, se bo dolgo in težko prilagajal svojemu delu. Razen tega je malo verjetno, da se bo v tem procesu prilagajanja znašel najboljše, najbolj ekonomično in najsigurnejše metode dela. Nadaljnji razvoj neprilagojenosti človeka dela je treba iskati tudi v negativnem sta-vu posameznika do dela, o čemer smo že govorili. Uspešno delo zahteva torej, da človek nosi v sebi tri osnovne komponente delovne sposobnosti: določene psihofizične sposobnosti, profesionalno izobrazbo in pozitiven emocionalni stav do dela.
Mnogo vzrokov neskladnosti med človekom in njegovim delom najdemo tudi v posebnostih delovnega mesta in pogojih dela. Stroji, orodje, ostala tehniična ureditev, s katero ima človek opravka, so včasih tako konstruirani,
da ne odgovarjajo fiziološkim lastnostim poprečnega človeka. Neprimerne tehnične ure-tve pospešujejo nastajanje utrujenosti, izzovejo nezadovoljstvo delavca in zmanjšujejo motivacijo za delo. Isti učinek imajo tudi neugodni pogoji delovnega okolja. Tako so mnoga delovna mesta nahajajo v nefizioloških klimatskih prilikah. Previsoke in prenizke temperature, prevelika zasičenost atmosfere z vlago, premajhno ali preveliko gibanje zraka, skratka neugodna mikroklima, vse to izzove v človeku občutek neugodja, jemlje mu interes za delo in ga lahko privede v izrazito negativen stav do dela. Isti učinek ima zasičenost zraka s prahom, dimom, neugodnimi parami. Neprilagojenost delu lahko izzove tudi slaba razsvetljava na delovnem mestu, pretiran ropot in druga neugodna svojstva delovnega okolja.
Vzrok negativnemu stavu človeka do dela je treba včasih iskati tudi v slabi organizaciji dela. Če v teku delovnega časa ni dovolj odmora ali pa so odmori neprikladno razporejeni, nastopa prezgodnja utrujenost, upade pa tudi pozitivna motivacija za delo.
Ona se zmanjšuje tudi kadar delavec ne vidi končnega produkta svojega dela, temveč obavlja vedno isti detajl v tehnološkem procesu ter ne doživlja občutka ustvarjanja. Nezadovoljstvo z delom daje tudi taka organizacija dela, kjer mora človek opravljati mnogo neprimernih kretenj, kar ga spet prekomerno utruja.
Ne smemo pozabiti tudi na to, da na prilagodljivost človeka delovnemu mestu vpliva tudi njegovo življenjsko okolje izven dela. Človek prinaša na delo s seboj skrbi, ki mu jih nalaga življenje v družini, zakonu in širši družbeni okolici. Delavec je pogosto
obremenjen z materijalnimi skrbmi, stanovanjskimi težavami, družinskimi problemi in raznimi drugimi duševnimi konflikti, ki mu ne dopuščajo, da bi se povsem koncentriral na delo. Tedaj mu je težavno vsklajanje svojih sposobnosti z zahtevami delovnega mesta, pa lahko nastopijo že znani momenti neskladja med človekom in delom.
Nekateri ljudje so neprestano okupirani z nekim delom, a prav malo storijo, odnosno učinek njihovega dela je majhen, zaostaja po trudu in času, ki so ga vložili zanj. Ti ljudje ne znajo delati, vendar želijo ustvariti dojem pridnih in zainteresiranih ljudi. Tedaj se lotijo posla nespretno in neorganizirano. V tem jih ne vodi smisel za delo, temveč potreba, da se pokažejo drugačni kot so v resnici. Včasih neurotik z neorganiziranim, anarhičnim in nikamor usmerjenim delom poskuša pokazati, da mu ne smemo nalagati odgovornosti, ker on vse daje od sebe, ali mu delo ne uspeva. Neurotik se rad prikazuje kot žrtev svoje velike vestnosti in želi s tem prisiliti okolico, da je do njega popustljiva in mu daje olajšave, katere on najprej odbija, a nato jih sprejema.
Končno naj rečemo nekaj o ljudeh, ki prekomerno delajo in pri tem ne štedijo svojih moči. Motiv take nad-poprečne aktivnosti je lahko iskrena ljubezen in navdušenje do dela, kar napravi iz človeka fanatika svojega poklica. No včasih pa se za tako trmasto delavnostjo skriva beg pred nerešenim življenjskim problemom. Tak človek je lahko zelo produktiven. On običajno vlaga v svoje delo tisto psihično energijo, vso emocionalnost in temperament, ki ga ne more prikladno uporabiti na drugih življenjskih področjih.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem, kakor tudi sindikatu predilnice zahvaljujem za prelepa darila, ki me bodo vedno spominjali na vsa leta, ki smo jih skupaj preživeli.
Celotnemu kolektivu želim še mnogo uspeha.
Marija Marinko
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem sodelavkam tkalnice I ter sindikalni organizaciji za lepo darilo, ki mi bo ostalo v dragem spominu. Obenem želim veliko sreče in mnogo uspehov vsem skupaj pri nadaljnjem delu.
Marija Škofič
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj oz. ob odhodu na novo službeno mesto se zahvaljujeva vsem sodelavcem v podjetju za dolgoletno uspešno sodelovanje in bogata darila, ki so nama jih poklonili.
Vlado Martelanc Peter Tulipan
ZAHVALA
Osnovni organizaciji sindikata, mojstrom in podmoj-strom tkalnice II in sodelavkam v tkalnici 5 se ob odhodu v pokoj naj lepše zahvaljujem za poklonjena darila, obenem pa želim vsem skupaj srečno novo leto 1978.
Janko Klander
delovna miza nai bo urejena
Kaši košarkarji - večao drugi
Tudi letošnje sindikalno prvenstvo ni prineslo prvega mesta našim košarkarjem. Tako, kot vsa prejšnja leta, je tudi letos prvo mesto osvojila sindikalna ekipa ISKRE.
Z veseljem pa lahko ugotovimo, da se razlika v koših vedno manjša in tako lahko optimistično pričakujemo naslednje sindikalno prvenstvo. REZULTATI: Predtekmovanje: Tekstilindus : Ikos (27:21) 50:39
Tekstilindus : Prosveta
(26:20) 59:41
Finale:
Tekstilindus : Gradbinec (20:18) 48:30 Tekstilindus : Iskra (24:31) 49:58
Za našo ekipo so nastopali: Slokan, Skubic, Hlebec, Kordič, Sire, Stojakovič, Remic,
Drinovec, Srabočan. Najboljši strelec turnirja je bil Brane Skubic-Lungo z 82 koši.
In kako so potekale tekme: Ikos : Tekstilindus (21:27) 39:50
Zadetke so dali:
Ikos: Vukanac 11, Ančimo-vič 10, Pintar, Dolenec 14, Berčič, Podveršček, Koder 4, Mihelčič, Šantek.
Tekstilindus:	Slokan 10,
Skubic 22, Hlebec 6, Kordič 12, Sire, Stojaikovič, Remic, Drinovec.
Sodila sta Fartek in Lipo-vac (Kranj). To tekmo so naši košarkarji dobili zelo
lahko in je bila na trenutke nezanimiva.
Tekstilindus : Prosveta
(26:20) 59:41
Zadetke so dali:
Tekstilindus:	Slokan 5,
Skubic 23, Hlebec 17, Kordič 10, Sire 4, Stojakovič, Remic, Drinovec.
Prosveta: Sotelšek, Balder-man 8, Chvatal 5, Kavčič 7, Carman 2, Klavora 12, Bašar 6, Zupan 1.
Pred tekmo s Prosveto je bilo v naši ekipi malo treme. To je moštvo, ki je pred dve-mi leti premagalo našo ekipo v enakem tekmovanju.
Ko je sodniški žvižg označil začetek tekme, so naši fantje napadli z vso močjo in rezultat je bil v 6. minuti 10:2 za naše. V nadaljevanju tekme, kdo bo zmagovalec, ni bilo več vprašanja. Naši fantje so s požrtvovalno igro v
napadu in obrambi dosegli pomembno zmago za nadaljnje tekmovanje in nastop v finalnem delu prvenstva.
Finalni del sindikalnega prvenstva se je pričel 12. decembra ob 16. uri v telovadnici OŠ Josip Broz-Tito v Predosljah. Naša ekipa se je pomerila v polfinalu z ekipo Gradbinca in jo tudi premagala z 18 koši razlike. Gradbinec : Tekstilindus (18:20) 30:48 Zadetke so dali: Gradbinec: Lah 4, Baligaš 12, Vukanac 2, Kavčič, Dolenec 2, Pogelja, Rezar, Jelov-čan, Vidali, Senčar 10, Hrovat.
Tekstilindus: Remic 2, Sire, Srabočan, Skubic 12, Hlebec 11, Slokan 17, Kordič 6.
Te tekme naši košarkarji niso začeli z vso močjo, kar se je pokazalo tudi v prvem delu tekme. Naši fantje so hranili svoje moči za glavni obračun proti večnemu na-
sprotniku in tekmecu — ekipi Iskre.
Finalni del sindikalnega prvenstva je bil med našo ekipo in ekipo Iskre. V tej tekmi je — lahko bi rekli več športne sreče — imela Iskra, poznalo pa se je tudi, da v ekipi igrajo prekaljeni košarkarji, ki so se borili v visokih ligaških tekmovanjih.
Rezultat 9 košev v korist Iskre za našo ekipo ni neuspeh, nasprotno, to je spodbuda, da naslednje leto poj-demo v tekmovanje še z večjim elanom, in da se nadejamo, čeprav potihoma, tudi prvega mesta.
Zadetke so dali:
Iskra: Omahen 2, Ažman 4, Mavrič 4, Logonder 23, Čehovin 8, Hvala, Franko 17, Kern.
Tekstilindus: Remic, Sire, Srabočan, Skubic 25, Hlebec 14, Slokan 10, Kordič.
Tekmo sta sodila Fartek in Lipovac (Kranj). Sodnika sta svoje delo opravila zelo dobro.	B. S.
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Vera Kastelic — predsednik, Le-tinič ing. Alenka — podpredsednik in člani:	Franc Mihelčič,
Saša Valentinčič, Slavka Rojina, Peter Jeko-vec in Pavla Blažič. Tisk:	GP »Gorenjski
tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Sladki dodatki k prazničnim jedem
Sladoledne tortice
V desertne posode pripravimo sladoled. Po okusu prelijemo čez sladoled 1 žlico punč ruma ali maraskina. Garniramo z vafel trikotniki in obložimo še s kandiranim sadjem.
Lahka krema
3 jajca, 100 g sladkorja, 1 zavitek vanilij evega sladkorja, 4 zravnane žlice jedilnega škroba in 1/8 1 belega vina stresemo v lonec in med stalnim stepanjem segrevamo. Ne sme zavreti, ker se v tem primeru beljak strdi. V ohlajeno pripravljeno maso namešamo 1/4 stepene sladke smetane, garniramo z vafel palčkami in eventu-elno po robu dodamo še malo stepene sladke smetane.
Sveži ananas za piko
po prazničnem meniju
Ananas olupimo in razrežemo na rezine in vložimo v primerne posode. 4 žlice malinovca, češnjevec in vinsko žganje po okusu zmešamo in prebijemo ananas. Sredino ananasa garniramo s češnjo.
Čajna krema
3 žličke ruskega čaja prelijemo z 1/3 skodelce prekuhane vroče vode in pokrijemo za 5 minut. 1/41 sladke smetane trdo stepemo. Mrzel precejeni čaj sladkamo z 1— 2 žlicami sladkorja v prahu in dodamo 2 likerjeva kozarčka ruma. Napolnimo s to maso kozarce in garniramo z vafel palčkami ali ploščicami.
MaK
TAKO TOVARIŠ f DA/SVA ^
Si NA JASNEM :
DARILA NI VOŠČILA /
W'	! ti'	/
, H/
UVA , Dt SNA tVJA DVA ...
» « A