Aktualno Ptuj. V šolah VV V, il narašča število okuženih in karanten O Stran 2 s 1 ¡ Štajerski V središču Ptujsko polje• Najdražji so vrtci Miklavž pri Ormožu, Ormož in Ptuj O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 19. oktobra 2021 Letnik LXXIV • št. 81 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Spodnje Podravje • Po izračunu ministrstvaje postelj v domovih za starejše dovolj Postelj 20 odstotkov več kot potreb Na MDDSZ so izračunali, da bi v Sloveniji v domovih upokojencev potrebovali 21.000 postelj. Indeks pokritosti za ptujsko, lenarško in ormoško območje potrebepo posteljah presega, in sicer v Lenartu za 30,. Ptuju.20.in Ormožu za 1j3iods$otkov. Kako sebo ministrstvoglede nOdane podatke odločalo pri razdelitvi novihkoneesi^jpzMkateri^ pttuisiffm^bmofiupoiegujeta dva kandidatajcibi domove gradila vj@bčinah Markovci in.D.esimiM Danes priloga Politika Ptuj. Novi krog prodaje občinskih nepremičnin o Stran 2 Infrastruktura Markovci, Kidričevo • Kdo vzdržuje in čisti kolesarske steze o Stran 3 V središču Slovenija • Najdražji konji za Policijo do 10.000 evrov o Stran 7 v Šport Rokomet • Remi, ki daje upanje za napredovanje o Stran 13 Skalni podoriiKijjÉ odnesel cestp fff%#|| zaridi ¡nizgreizanih^ ^ i Z GLASBO DO SRCA 0 T3 cA CC 1 Nedelja, 24. oktober 2021, ob 16.00 1 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju CD O Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 19. oktobra 2021 Ptuj • Prodaja občinskih nepremičnin Občina prodaja prostore, parcele in celo garaže Na eni zadnjih seji ptujskega mestnega sveta so svetniki soglašali s pobudo za prodajo dveh občinskih poslovnih prostorov v centru mesta. Zdaj vodstvo občine namerava nadaljevati prodajo občinskega premoženja, tokrat predlagajo, da se na dražbi poišče kupce za dva poslovna prostora v Prešernovi ulici in osem garaž v Rimski ploščadi. Objavljena je dražba za prodajo petih stavbnih zemljišč na Turniščah. Postavljena izhodiščna cena poslovnega prostora, za katerega je prodaja že potrjena, na naslovu Prešernova 1, v izmeri 76 m2, znaša 26.000 evrov. Gre za lokal, v katerem je dolga leta obratovala nekdanja Piramida. Še nekoliko nižja je cena, ki jo pričakujejo za občinski prostor v Cankarjevi ulici 9 (101 m2), in sicer je po cenilnem zapisniku izhodiščna cena dražbe za tega 23.000 evrov. Že na septembrski seji je na posluh svetnikov naletel še en predlog za prodajo, stanovanja na naslovu Zelenikova ulica 1 (izhodiščna cena 36.000 evrov). Dražbe za vse tri nepremičnine bodo kmalu objavljene, vodstvo občine namreč že ima soglasje mestnih svetnikov za prodajo. Na dnevnem redu oktobrske seje je bila še ena pobuda za prodajo dela občinskega premoženja. Dva poslovna prostora v isti stavbi Predlog se nanaša na prodajo še dveh praznih občinskih poslovnih prostorov in osmih garaž. Občina želi novega lastnika najti za prostora na naslovu Prešernova ulica 11. Predlagana izhodiščna cena za prodajo manjšega poslovnega prostora je 35.000 evrov, za drugega, nekoliko večjega na istem naslovu pa 46.000 evrov. i! i k g %. ! Na naslovu Prešernova ulica 11 bosta naprodaj dva poslovna prostora. Prodaja garaž: bodo šle kot vroče žemljice? Ker je parkiranje na Ptuju izjemno velik problem, sploh v blokovskem naselju, bo najbrž temu dejstvu primeren interes za nakup garaž. Izhodiščna cena posamezne trenutno še občinske garaže, v izmeri 13 m2, bo 4.800 evrov. Naprodaj bodo garažni prostori v Rimski ploščadi, torej v delu mesta, kjer je dejansko največji problem s parkiranjem. To pomeni, da je povsem možno in pričakovano, da bodo na koncu za garaže iztržili več od izhodiščnega zneska. Garažni prostori so prazni, razen ene, ki je uzurpirana. K prodaji te garaže se bo pristopilo, ko bodo izvedeni vsi postopki za izpraznitev prostora. Občina bo vse navedene nepremičnine - tako poslovne prostore in stanovanje kot garaže - ponujala po sistemu javne dražbe, kar pomeni, da jih bo lahko kupil tisti, ki bo ponudil (naj)več. : ---C.. Foto: CG Na naslovu Prešernova ulica 11 bosta naprodaj dva poslovna prostora. Naprodaj bodo tudi občinska zemljišča Na spletni strani MO Ptuj je bila objavljena tudi namera za prodajo petih zemljišč na območju naselja Turnišče. Gre za parcele v ulici Šer-cerjeve brigade, javna dražba zanje bo potekala v ponedeljek, 8. novembra. Naprodaj bodo zemljišča, katerih površina meri okrog 700 m2 (posamezno), najnižja izhodiščna cena se giblje okrog 37.000 evrov. Rok za vplačilo varščine se izteče 3. novembra. K temu je treba prišteti še 22 % davka, ki ga krije kupec, in ostale stroške prepisa. V času, ko gredo nepremičnine za med, je najbrž tudi v tem primeru pričakovati precej interesa potencialnih investitorjev. Sploh tipske gradnje stanovanjskih hiš v novonastalih naseljih, s katerimi so nekateri v zadnjih letih obogateli, so najbrž možna in verjetna opcija. Dženana Kmetec Ptujske osnovne šole imajo vse več težav zaradi pomanjkanja kadra. Ptuj • V šolah narašča število okuženih in karanten V razredih vse več praznih stolov V izobraževalnih ustanovah na Ptujskem raste število okuženih in karanten, ki so odrejene celotnim oddelkom. Na največji ptujski osnovni šoli Ljudski vrt je trenutno v karanteni devet oddelkov (eden je na podružnici). V minulem tednu so jih morali v karanteno poslati kar sedem. Prav tako sta v karanteni dva zaposlena, oboleli so štirje. Nekaj otrok je v karanteni zaradi okužb staršev. Te številke se sicer iz tedna v teden spreminjajo. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da vsi starši ne upoštevajo karanten, ko bi morali biti izključno doma. V karantenski odločbi je jasno zapisano, da je treba v času karantene bivati na naslovu stalnega bivališča. V desetih dnevih, koliko traja karantena, so zelo verjetni tudi obiski pristojnih inšpektorjev. Na OŠ Ljudski vrt so med drugim zaznali še, da nekateri starši pošljejo otroka v šolo, četudi nameravajo na testiranje zaradi suma na okužbo oz. so pozitivni na koronavirus. »To je nesprejemljivo,« je izpostavila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič in dodala, da so največji problem, kjer se virus hitro širi, šolski avtobusi, verouk, glasbena šola in druge popoldanske dejavnosti, kjer ni mogoče upoštevati mehurčkov. Zaradi karanten več organizacijskih težav Novo šolsko leto zato ni nič manj organizacijsko zahtevno kot lansko. »Iz dneva vdan je treba prilagajati pouk, saj je na primer pol razreda v učilnici, druga polovica pa sodeluje preko videopoveza-ve (učilnice je bilo treba ustrezno opremiti s kamerami, mikrofoni, zvočniki). Med drugim se zaradi karanten in bolniških odsotnosti soočamo s pomanjkanjem kadra. V pripravljenosti smo ves dan, saj je treba pravočasno posredovati obvestila o prehodu na pouk na daljavo ali pripraviti sezname učencev in zaposlenih za karantenske odločbe,« je pojasnila Vaupotič Zemljičeva. V tem šolskem letu je bilo na OŠ Ljudski vrt v karanteni že enajst oddelkov, kar je bistveno več kot v preteklem šolskem letu. Starši so sporočili 23 okužb pri učencih, verjetno pa jih je še kar nekaj več, saj jih vsi ne javijo oz. jih niti ne opazijo. Ob vsem tem se srečujejo še z ostrim nasprotovanjem nekaterih staršev vsem zaščitnim ukrepom, predvsem nošenju mask. »Res vlagamo velike napore v spoštovanje ukrepov, vendar potrebujemo tvorno sodelovanje staršev, če želimo, da bodo šole ostale odprte,« je dodala sogovornica. Na rezultat PCR-testa se čaka predolgo »Učence in delavce napotimo v karanteno po potrjenem pozitivnem PCR-testu, kar pa je problematično v primerih, ko je teh testov veliko in je treba dan ali dva čakati na rezultat. Zato se zgodi, da od znakov obolelosti do rezultata PCR-testa včasih minejo tudi trije dnevi ali več, to pa je lahko že rizično za širjenje okužb,« je izpostavil Milan Fakin, ravnatelj OŠ Mladika. Na Olgici prve karantene oktobra Tudi na Osnovni šoli Olge Meg-lič Ptuj je v letošnjem šolskem letu med učenci in starši več okužb kot lani. Prve karantene so se začele v začetku oktobra in so v največji meri posledica okužb pri učencih, en oddelek je v karanteni zaradi okužbe pri zaposlenem. V minulem tednu so bili tako skupno v karanteni štirje oddelki, dva zaposlena in nekaj posameznih učencev zaradi okužb enega izmed staršev. »Opažamo, da se veliko ljudi več ne drži pravil, prav tako ne upoštevajo priporočil NIJZ, zato se virus širi še hitreje,« je opomnila Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič. Veliko otrok je zbolelo doma Na Osnovni šoli Breg je trenutno v karanteni pet oddelkov in štirje strokovni delavci. En oddelek je v karanteni zaradi kontakta z okuženo osebo, dva sta se vrnila iz šole v naravi in so se nato pri dveh udeleženkah pojavili simptomi okužbe. V preostalih dveh primerih je vzrok najverjetneje okuženost med učenci. Po besedah ravnatelja Milana Fakina je število učencev s potrjeno okužbo večje od lanskega. V tem šolskem letu se je okužilo 20 Kdaj gredo vsi v razredu v karanteno Karanteno odredi NIJZ na osnovi podatkov o okuženih. Šola se nato odloči, kdaj bo prešla na pouk na daljavo. »Mi v primeru, ko je v oddelku okužen učenec in je preteklo več kot dve uri skupnega bivanja v učilnici, starše obvestimo, da prehajamo na pouk na daljavo. Če je oseba na PCR-testu negativna, lahko učenci naslednji dan pridejo nazaj v šolo. Če PCR-test potrdi okužbo, izda NIJZ karantenske odločbe - za 10 dni od zadnjega stika z okuženim,« je pojasnila Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt. učencev od 308 učencev šole (6,5 odstotka vseh učencev). Zanimivo je, da je velika večina zbolela v času karantene na domu oz. pouka na daljavo. Na šoli imajo zaradi karanten velike težave pri nadomeščanju odsotnih učiteljev pri poučevanju. »Tudi v primerih, ko je učitelj v karanteni in izvaja pouk na daljavo z učenci, prisotnimi v šoli, je treba v razredu zagotoviti nadomestnega učitelja. Še najmanj težav je, če so učenci v karanteni, tedaj so poti poučevanja že utečene. Moram pa poudariti, da učenci redno sodelujejo pri pouku na daljavo,« je povedal Fakin. Na OŠ Mladika so razmere zadovoljive Veliko boljša slika glede števila karanten in okužb je na Osnovni šoli Mladika, kjer je cepljenih ali prebolelih 65 odstotkov zaposlenih. Od začetka šolskega leta so v karanteno poslali samo dva celotna oddelka. »Trenutno nam zelo lepo kaže, glede nato, da smo imeli v maju v karanteni kar osem oddelkov. Je pa res, da ko virus enkrat zaokroži po našem mestu, bo najverjetneje kmalu tudi na naši šoli,« je povedal Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. Večjih težav pri organizaciji pouka zato nimajo, učence so dobro pripravili tudi na pouk na daljavo, ki se izvaja v času karantene celotnega oddelka. K zmanjšanju števila okužb veliko pripomorejo vsi tisti učenci zadnje triade, ki se prostovoljno samo-testirajo. Na ptujskih šolah so tako imeli že kar nekaj primerov, ko so učenci pravočasno preprečili, da bi šel ves razred v karanteno. Estera Korošec Vsi starši ne upoštevajo določil, ki so zapisana v karantenski odločbi. Foto: CG torek • 19. oktobra 2021 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Indeks pokritosti postelj v domovih upokojencev 20 odstotkov več mest kot potreb Besede o domovih upokojencev na podeželju so nedvomno všečne, saj si želi večina ljudi jesen življenja preživeti v domačem okolju. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) v vladi Janeza Janše pelje že drugi razpis za širitev mreže domov z državno koncesijo. Rok za oddajo vlog za koncesije se je iztekel v začetku meseca, za območje Spodnjega Podravja se zanjo potegujeta dva kandidata, in sicer v občinah Markovci ter Destrnik. Markovčani in Destrničani bodo pri kriteriju pokritosti ostali brez točk Indeks pokritosti potreb se bo upošteval pri ocenjevanju vlog za nove koncesije, za katere se potegujeta dva kandidata s ptujskega območja: Team-ko in Medgeneracijski center Destrnik, vsak za 120 postelj. Ker je indeks nad 110 (za ptujsko območje je 121), bosta vlagatelja za točke na tej postavki v celoti prikrajšana. Če bi bil indeks pokritosti med 100 in 110, bi prejela pet točk, za indeks v intervalu od 80 do 100 bo možno dobiti 15, za indeks do 80 pa 25 točk. Treba pa je pojasniti, da bodo na ocenjevanje vlog vplivali še drugi kriteriji, ne samo indeks pokritosti s posteljami. Analiza, ki sojo izvedli novinarji spletnega portala Necenzurirano. si, je pokazala, da so velik del prijav na razpis oddali obstoječi koncesionarji, ki želijo domove dograditi, torej zgraditi prizidke ali pa v že zgrajene objekte vključiti dodatne postelje. Med prijavljenimi kandidati so štiri novoustanovljena podjetja, medtem ko veliki in uveljavljeni upravljavci domov za starejše vlog za dodatna mesta niso oddali. „Tistim z najbolj resnimi investicijskimi načrti je namreč že uspelo priti do koncesije na prejšnjem razpisu. To pa pomeni, da se bodo zanje resno potegovali zasebniki, ki so tik pred zdajci uvideli priložnost za velik zaslužek," navaja portal Necenzurirano. MDDSZ je izračun potreb v domovih upokojencev izdelalo ob predpostavki, da bi domsko varstvo potrebovalo 4,8 odstotka starejših od 65 let. MDDSZ bo koncesije po razpisu, ki je v teku, razdelilo za 1.100 mest, oddanih prijav je za 1.700 mest, torej polovico več, kot jih je razpisanih. Foto: CG Foto: CG V Štajerskem tedniku smo že pred časom zbrali in predstavili podatke o obstoječih kapacitetah v domovih v regiji in zainteresiranosti občin, ki bi želele na svojem območju poskrbeti za institucionalno varstvo starejših. Dejansko se za to dejavnostjo ozira skoraj vsaka izmed spodnjepodravskih občin. A vprašanje je, kakšne so potrebe. Na MDDSZ so izračunali, da bi v Sloveniji v domovih upokojencev potrebovali 21.000 postelj. Število potrebnih mest predstavlja 4,8 odstotka od števila vseh prebivalcev, starejših nad 65 let. Trenutno je v domovih upokojencev na voljo 19.200 mest, skupaj z že podeljenimi koncesijami (1.700) jih bo blizu 20.900. Po razpisu, ki je v teku, bo MDDSZ podelilo koncesije še za 1.100 postelj. V Podravju bo na voljo 3.500 postelj Indeks pokritosti potreb za celotno podravsko regijo pokaže, da je oziroma bo mest v domovih upokojencev glede na razdeljene koncesije dovolj. Indeks za ptujsko, lenarško in ormoško območje celo presega potrebe po posteljah, in sicer v Lenartu za 30, Ptuju 20 in Ormožu za 13 odstotkov. Na ptujskem območju ima štiri enote Dom Ptuj (Ptuj, Muretinci, Kidričevo in Juršinci) s skupaj 663 posteljami. Dodatno je pridobljena koncesija še za 150 mest na Hajdini, lastnik koncesije je zasebno podjetje Spik ing. Po izračunu MDDSZ bi na celotnem območju upravne enote Ptuj potrebovali 670 mest, skupaj z novim hajdinskim domom jih bo 813. Razlika je 143 mest. V Lenartu je starostnikom v domovih na voljo 235 postelj, kar je 54 več, kot bi jih po indeksu pokritosti potrebovali. V Ormožu imajo glede na izračun MDDSZ viška 23 postelj, vseh skupaj jih je 193, po izračunu bi jih potrebovali 170. Vseh postelj v podravski regiji bo po izgradnji domov, za katere so že pridobljene koncesije, okoli 3.500, po izračunu MDDSZ bi jih zadostovalo okoli sto manj. V trenutni covid situaciji je treba opozoriti na nekatera odstopanja, in sicer da je razpoložljivih manj postelj, kot je dejansko mest. Domovi morajo zagotavljati prosta mesta za potrebe sive cone, za rdečo cono pa se celo preoblikuje delovanje doma, da se na primer en oddelek spremeni v rdečo cono. V Dravogradu postelj dvakrat več kot izračunanih potreb Daleč najvišjo pokritost s posteljami ima občina Dravograd, kjer jih je dvakrat več od kriterija potreb, kot so ga izdelali na MDDSZ. Celotna koroška regija se sicer giba okoli stoodstotne pokritosti potreb. Glede na izračun so najbolj izrazite potrebe po mestih v domovih na gorenjskem in dolenjskem koncu; za Gorenjsko je izračunani indeks potreb 94 odstotkov, za Dolenjsko (Krško, Brežice, Sevnica) pa 91 odstotkov. Najnižja pokritost s posteljami je v upravni enoti Brežice (58 odstotkov). Mojca Zemljarič Podravje • Nebrzdana rast cen pogonskih goriv Cene bi lahko še rasle Ni malo Slovencev, ki te dni s tresočo roko primejo za ročko na bencinskem servisu, v upanju, da se cene goriv niso spet čez noč spremenile na rekordno raven. Kidričevo, Markovci • Kdo skrbi za čiščenje kolesarskih stez Pometajo jih režijski delavci V podeželskih občinah Spodnjega Podravja je iz leta v leto več kolesarskih poti. Še večjih bo po končanem velikem regijskem projektu. Večina kolesarskih tras je zunaj naseljih speljanih med regionalnimi cestami in kmetijskimi zemljišči, primer sta občini Markovci in Kidričevo. Foto: Profimedia Le leto dni od sprostitve cen pogonskih goriv se cene bencina dvigajo v nebo, in kot kaže, bodo kmalu dosegle rekordne vrednosti. Zaradi blata, drobnih kamenčkov in razsutega zrnja po kolesarkah se njihoviuporabniki že pritožujejo, po drugi strani je treba razumeti kmeta, da nekje mora priti na svojo njivo, četudi čez kolesarsko stezo. V občini Kidričevo je celo tako, da je kolesarska pot ob glavni cesti med Apačami in Lovrencem na Dravskem polju hkrati traktorska. Gre za dobra dva kilometra dolg odsek, za njegovo vzdrževanje skrbi občina. „Vzdržujemo sami preko podjetja Vzdrževanje in gradnje. Naši delavci poskrbijo za pometanje, medtem ko pluženje opravi lokalni izvajalec. Posipavanje se izvaja v minimalnem obsegu," je pojasnil direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast. Dejal je, da so stroški vzdrževanja kolesarke minimalni, saj gre za kratki odsek. Ker je steza obenem traktorska pot, se bo s primeri, če bi bilo na njej blato ali kaj drugega, povezanega s kmetovanjem, ukvarjala inšpekcija, je povedal Napast in dodal, da bodo mrežo kolesarskih poti po občini v prihodnjih letih bistveno razširili, in sicer za 14 kilometrov. V Markovcih 11 kilometrov kolesark V občini Markovci imajo blizu 11 km kolesarskih stez. Med Stojnci in Spuhljo skoraj sedem km, od Sobetincev do Markovcev dobre tri in še krajši 800-metrski odsek v delu vasi Bukovci (Vopošnica). Direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko je navedla, da za vse odseke skrbi lokalna skupnost. „Po pogodbi je za njihovo vzdrževanje zadolžen koncesionar, enako kot za občinske ceste (Cestno podjetje Ptuj). Na podlagi aneksa, sklenjenega h koncesijski pogodbi za obdobje 2021-22, bodo stroški vzdrževanja kolesarskih poti predvidoma znašali dobrih 8.000 evrov, od tega 3.400 evrov redno vzdrževanje, 4.400 za zimsko službo (pluženje in posip) ter okoli 400 evrov vzdrževanje vegetacije. Za nekatera dela na kolesarskih poteh poskrbijo delavci občinskega režijskega obrata, po potrebi opravijo košnjo in pometanje. Zimska služba se izvaja samo na odseku steze skozi vasi Bukovci in Stojnci, v dolžini tri kilometre," je pojasnila Kolenkova. Mojca Zemljarič Razmere na svetovnem trgu goriv so se zaostrile in to krepko občutimo v denarnicah. Vprašanje je, ali lahko vlada kaj stori, da bi se cene umirile. Odgovor je preprost: da. Ne nazadnje bi celo morala. Spomnimo se le, kako so se pred dobrim letom, ko so bile cene nafte zaradi epidemije in zaustavitve gospodarstva rekordno nizke, hvalili, kot da bi bilo to plod vladnega dobrega dela. Če predstavnike vlade na to dejstvo spomnite danes, vas bodo okrcali in s prstom pokazali na svetovne trge. Trg večinsko obvladujeta Petrol in OMV Računati, da bo za nižanje cen poskrbel trg, je absurdno, saj je pri nas ponudnikov goriv izjemno malo, trg pa večinsko obvladujeta Petrol in OMV. Če pogledamo v preteklost, ko je država še držala roko nad cenami dizla in bencina, vidimo, da je cena surove nafte rekord dosegla junija 2008, ko se je cena za sodček dvignila na kar 175 dolarjev, kar je več kot dvakratnik današnje cene (okoli 80 dolarjev za sodček). A takrat smo na bencinskih servisih za liter ben- cina plačali le 1,311 evra in za liter dizelskega goriva zgolj 1,187 evra. Nekaj razlike lahko sicer pripišemo razlikam v tečajih valutah, preostalo gre na račun višjih trošarin, ki jih določa država, in marže, ki jo poberejo trgovci. Dejstvo je, da cene nafte trenutno niso rekordne in je možno, da se bodo še dvignile, zato morda ne bi bilo odveč, če bi vlada ukrepala, preden resnično eksplodirajo. Da so cene lahko nižje, kaže primer sosednjih Avstrije in Madžarske. Zahteve po energiji so vse večje, svet pa pred odločitvijo, od kod jo bomo črpali v prihodnosti. Tako prehod na zeleno energijo kot nadaljevanje izčrpavanja fosilnih goriv bosta terjala znatne investicije. Vedno manj je konvencionalne nafte, ki se pridobiva s črpanjem, in vse večji je delež zalog nafte, ki se pridobiva s tako imenovanim »frackingom«. Slednji je dražji in profitabilen šele pri ceni od 60 dolarjev za sodček. Tako lahko v prihodnosti pričakujemo, da bodo cene goriv znatno višje od teh, ki smo jih bili vajeni do zdaj. Žiga Kariž Foto: MZ Dobra dva kilometra kolesarske poti med Apačami in Lovrencem na Dravskem polju sta namenjena tudi vožnji traktorjev. 4 Štajerski Podravje torek • 19. oktobra 2021 Majšperk • V štirih letih obnovili tri domove krajanov in enega zgradili Za domove krajanov namenili dober milijon evrov Občina Majšperk je pred štirimi leti začela uresničevati načrt prenove domov krajanov. Leta 2017 so obnovili dom v Stopercah, leto kasneje so začeli graditi nov objekt v Narapljah, kije bil končan v letu 2019. Istega leta je bil prenovljen dom krajanov na Ptujski Gori in letos še v Sestržah. Po besedah Darinke Fakin, županje občine Majšperk, so bile potrebe po obnovah tako estetske kot energetske narave (učinkovita raba energije, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov): »Prostori v vseh domovih krajanov so funkcio-nalnejši, saj smo jih ustrezno prilagodili uporabnikom. Na vseh lokacijah so na novo urejene sanitarije in kuhinja po pravilniku HASAP.« Za obnovo vseh štirih domov krajanov so namenili okoli 1.100.000 evrov. Kot je povedala Fakinova, gre za pomembne investicije, s katerimi jim je uspelo uresničiti več ciljev: urejenost občinskih objektov, energetska sanacija, primerni pogoji za dejavnost društev, dostopnost za invalide ... Najbolj živahno je v stoperškem domu Domovi krajanov so zasnovani kot družbeno središče podeželja in so v prvi vrsti namenjeni druženju. Ponekod drugod taki objekti samevajo, v majšperški občini ni tako. Najbolj zaseden je dom krajanov v Stopercah, kjer skoraj ni dneva, da se kaj ne dogaja. »Tam v okviru društev deluje veliko sekcij, ki ustvarjajo na različnih področjih, Foto: Estera Korošec Kuhinja je večja in bo omogočala lažjo izvedbo različnih aktivnosti. veliko dejavnosti se izvaja za otroke (pevske vaje, folklora, tradicionalne prireditve),« je pojasnila županja Fakinova. Manjši dom v Narapljah je namenjen tamkajšnjemu turističnemu in športnemu društvu. Dom krajanov na Ptujski Gori je urejen v sklopu gasilskega doma in treh stanovanj, tam ima sedež tudi večina društev s Ptujske Gore (telovadba, plesne vaje in drugi dogodki). Sestrški dom krajanov največ uporabljajo člani ŠKD Sestrže, na voljo je tudi slikarjem in Društvu žena Maj-šperk. Dom v Sestržah ima novo fasado in dva prizidka Obnova doma krajanov v Sestr-žah se je začela v spomladanskih mesecih in je trajala pol leta. Maj-šperška občina je za investicijo namenila nekaj več kot 300.000 evrov. Svečano odprtje je bilo v okviru letošnjega občinskega praznika. Kot je povedal Zlatko Žnidar, predsednik gradbenega odbora in občinski svetnik, so imeli v pre- Foto: Estera Korošec Prenovljen dom krajanov v Sestržah z novo fasado teklih letih največ težav z ogrevanjem, premajhno kuhinjo in nefunkcionalnim odrom. Odločitve, da se bo obnovil tudi sestrški dom, so bili zato še toliko bolj veseli. V okviru investicije sta bila zgrajena dva prizidka: v večjem je podaljšana kuhinja, prostor za garderobo in nova kurilnica (ogrevanje na lesne pelete); v manjšem je prostor za stole in mize. »V dvorani so na novo položili keramiko, novih je nekaj oken, vhodna vrata, oder, ozvočenje in notranja oprema (mize, stoli). Največji del sredstev je bilo namenjenih za toplotno izolacijo fasade,« je podrobneje obnovo doma predstavil Žnidar in dodal, da je dom v Sestržah eden pomembnejših prostorov za druženje vaščanov. Na leto se v prostorih doma zvrsti okoli deset večjih prireditev (postavitev majskega drevesa, prireditev ob materinskem dnevu ...), namenjen pa je tudi uporabi občanom za različne priložnosti, kot so praznovanja in drugi dogodki. Prav vsi vaščani so veseli obnove, še posebej tisti, ki so pred skoraj štiridesetimi leti aktivno sodelovali pri njegovi izgradnji. Estera Korošec Juršinci • 22 km novega vodovoda Štirikrat daljša trasa V projektu Celovite obnove vodovodnega omrežja Spodnje Podravje je bilo juršincem sprva namenjenih le šest kilometrov novega vodovoda. Foto: SD »Naše omrežje je veliko daljše, a povsod ni enako kritično, je pa seveda potrebnih obnove več kot prvotnih šest kilometrov. Zdaj smo si jih uspeli izboriti 22, kar je velik dosežek,« je zadovoljen povedal župan Alojz Kaučič. »Gre za projekt, ki je podobno nastavljen, kot so kolesarke, le da bo ta financiran iz naslednje finančne perspektive 2023-2027. Brez sodelovanja med občinami ne bo šlo, saj EU tu finančno podpira le velike regijske projekte. Tudi delež sofinanciranja je zelo velik, in sicer 85 : 15, a tudi 15 odstotkov vrednosti občinam ne bo lahko zagotoviti. Naš del je za zdaj ocenjen na 3,5 do štiri milijone evrov, kar pomeni, da bomo morali nekje najti približno 600.000 evrov. Upajmo, da cene ne bodo več tako rasle kot v zadnjem času, sicer bo vrednost del kaj hitro poskočila.« Projektant Primož Duhovnik je pojasnil, da je predvidena tako gradnja novega vodovoda kot rekonstrukcija obstoječega. »Stari vodovod je marsikje še iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja, cevi pa so večinoma iz PVC, delno iz litega železa in polietilena, nekaj pa že tudi iz duktilne litine, iz katere bodo po obnovi vse cevi.« Pitna voda prihaja po ceveh iz kombinacije ali špricerja globinskih in plitvih vod, kot se je pošalil župan. Črpanje vode tako iz globin kot plitvih pa s seboj prinaša težave: v prvih se nahajata škodljiva železo in mangan, v druge pa vdirajo pesticidi. Vodo bo torej treba tudi po obnovi vodovodnega sistema še zmeraj čistiti, predvidena je izgradnja čistilne naprave, končni cilj je kakovostna pitna voda. V sklopu 7, kamor sodijo Juršinci, bodo po odsekih uredili šest kilometrov primarnega in 14 kilometrov sekundarnega vodovoda, posebej je opredeljenih še 1,9 kilometra dodatnega vodovoda na relaciji Juršin-ci-Grlinci. Predvideni cevovodi bodo večinoma speljani v cestnem ali obcestnem delu, kjer to ne bo mogoče, na primer zaradi prečkanja med cestami, pa na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih. Natančna trasa bo določena glede na obstoječe stanje javne infrastrukture. SD Svetinje, Ormož • Dokumenti za prijavo na razpis pripravljeni Obnovili bi vodovod in zgradili kanalizacijo Občina načrtuje obnovo vodovodnega omrežja v turističnem biseru občine, od Svetinj do Jeruzalema. Hkrati s tematsko potjo, ki jo prav tako načrtujejo v tem delu, bi kraj dobil še lepšo podobo, toda pred tem bo treba pridobiti evropski denar. Ormoški svetniki so na zadnji seji potrdili projektno dokumentacijo (DIIP) za obnovo vodovoda Jeruzalem-Svetinje. Kot je pojasnil višji svetovalec za razvojne projekte na občini Roman Rozman, je ta del vodovoda dotrajan. Obstoječi cevovod je star več kot 40 let, prihaja do velikega števila okvar: »Gre za odsek t. i. turistični biser občine od Svetinj do Jeruzalema. Infrastruktura je v tem delu v slabem stanju, tako da je nujno potrebna obnova vodovoda.« V okviru investicije bi zamenjali okoli 2,5 kilometra vodovodnih cevi, izvedli 36 neposrednih priključkov na gospodinjstva ter s tem izboljšali oskrbo s pitno vodo. Hkrati bi obnovili cestišče. Izvedbo in zaključek načrtujejo v prihodnjem letu. Investicija je ovrednotena na dobrih 700.000 Foto: Visitjerusalem.com Z obnovo vodovoda in izgradnjo tematske poti bo turistični biser občine v boljšem in še lepšem stanju. evrov (brez DDV), njena izvedba pa bo odvisna od tega, ali jim bo uspelo pridobiti finančna sredstva. Računajo na dobrih 600.000 evrov sofinancerskega denarja. »Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno že leta 2019, sedaj je pripravljen tudi dokument identifikacije (DIIP). Glede na to, da se v prihodnjih mesecih načrtuje sprostitev nekaterih sredstev s t. i. Mehanizma za okrevanje in odpornost s strani EU, smo ocenili, da je pravi čas za pripravo investicijske dokumentacije, saj bomo tako pripravljeni za morebitno prijavo tega projekta za pridobitev evropskega denarja,« je pojasnjeval višji svetovalec za razvojne projekte Rozman. Župan Danijel Vrbnjak je k temu dodal, da naj bi bil razpis za vodovode in kanalizacije, kjer bi kandidirali za dobršen del sofinancerskih sredstev EU in države, objavljen oktobra letos. Vzporedno na tem območju načrtujejo še ureditev dvokilometrske tematske poti v vrednosti 1,5 milijona evrov. »S tem bi naš biser dobil čisto novo podobo, zaradi česar bi si obetali še boljši obisk in večjo dodano vrednost na področju turizma,« je Vodovodni sistem je dotrajan in potreben obnove. Fotografija je simbolična, razložil župan. Tudi obnova kanalizacije pogojena s sofinancerskim denarjem Po enakem principu, če bodo torej uspešni pri pridobitvi dobršnega dela državnih in evropskih sredstev, se nameravajo lotiti obnove kanalizacije Velika Nedelja-Drakšl-Senešci-Vičanci. Vrednost investicije znaša 1,4 milijona evrov (brez DDV), pri tem računajo na 1,2 milijona sofinancerskega denarja. Kot je razvidno iz investicijskega programa (IP), je načrtovana izgradnja kanalizacijskega omrežja v dolžini približno 4,6 km v naseljih Drakšl, Senešci in Vičanci, hkrati bi zgradili štiri črpališča za prečrpava-nje sanitarnih odpadnih voda. Projekt zajema ureditev okoli 109 kanalizacijskih priključkov. Če bo vse po sreči, bi tudi ta projekt izvedli v prihodnjem letu. Monika Horvat Foto: arhivST torek • 19. oktobra 2021 Podravje Štajerski 5 Ormož • Podor pred tremi leti odnesel cesto »Naj se uredi javni dostop do hiše« Pred tremi leti se je na območju nekdanjega kamnoloma na Humu pri Ormožu sprožil skalni podor, ki je odnesel del občinske ceste. Vse od takrat dostop do hiše in parcel Jurkovičevih in sosednjega vikenda ni več mogoč. Kljub temu se do danes ni zgodilo nič. Na občini pravijo, da razlog tiči v visokih stroških zahtevne sanacije. Domačinom, ki živijo v bližini nekdanjega kamnoloma na Humu pri Ormožu, že lep čas skrbi povzroča podor, ki je odnesel cesto. Ena največjih gmot skal in zemlje se je nazadnje usula leta 2018 ravno ob hiši. Vsake toliko se splazi dodatna zemljina, saj padavinska voda nenehno spira vrhnjo plast zemlje. Najbolj nevarni so spomladanski meseci. Grozeča nevarnost vse bolj preti hiši Jurkovičevih, sedaj se je približala že na pičla dva metra in pol. »Leta 2018 je padla največja količina skal doslej. Ob padcu skal se je pojavila razpoka na naši stanovanjski hiši, ki je pod tem hribom. Medtem ko razpok na tej zgornji hiši ni, se je pa zgodilo to, da nimamo več dostopa do nje. Skalni podor je namreč odtrgal del ceste, cesta je od takrat neprevozna. O tej sanaciji ceste sem tudi v imenu sosede, ki ima zraven vikend, poročal in pisal vsem možnim inštitucijam v državi, občini itd. Prav vsi so s prstom pokazali na občino,« pravi domačin Stanko Jurkovič in doda, da o težavi vsake toliko opozarja pristojno občino, ki je lastnica ceste, a da se ne zgodi prav nič: »Z občine so opravili ogled. Po takratnem zagotovilu župana naj bi v lanskem občinskem proračunu rezervirali Stanko Jurkouič kaže, kako blizu je grozeča nevarnost njihovi hiši, ki jo urejajo za mlajšo generacijo. 15.000 evrov za zasilno sanacijo, toda kljub temu se do danes ni premaknilo čisto nič. Meni je bilo naloženo, da speljem vso meteorno vodo na drugo stran, čeprav je bila že pred tem voda speljana v cisterno pod hišo. Jaz sem to tudi storil. Po neki oceni, ki jo je pridobila občina, naj bi sanacija podora stala 450.000 evrov. To se mi zdi pretirano. Veste, kje vse imajo po Gorenjskem vzidane ceste, v kakšne hribe in skale ... Tu je še vedno do- Kamnolom litovskega apnenca Stanko Jurkovič nam je pokazal vhod v rove nekdanjega kamnoloma in povedal, da so se po teh rovih potikali kot otroci. Rovi so po njegovih besedah še danes vidni in tudi dostopni. Kot vedo povedati domačini in pričajo zapisi, je bil kamnolom litovskega apnenca v uporabi vse do konca druge svetovne vojne, tukajšnje prebivalstvo ga je za potrebe gradnje uporabljalo še kar nekaj let, saj je bil Hum ob koncu vojne skoraj do tal poru-šen.»Še dolgo po vojni so izkoriščali ta pomembni gradbeni material in pred tem delali kakovostno apno v apnenicah niže v dolini ob glavni cesti. Danes je kamnolom zapuščen, le visoka stena, ki se od časa do časa kruši, priča o velikosti in pomembnosti. Humski kamen ali humčan je bil nekdaj vzidan v vse takrat izdelane objekte: hiše, gospodarska poslopja, kleti, pivnice. Celo na hrvaško stran Drave je romal. O začetku in delu ter zaprtju tega pomembnega gradbenega obrata bi bilo treba zanimivosti z zgodovinske plati še raziskati. Pod steno v kamnolomu so proti koncu 2. svetovne vojne okupatorski vojaki izkopali v obrambne namene velik rov. Domačini trdijo, da naj bi rov povezoval vzhodno in zahodno stran hriba, toda za takšno trditev po ogledu rova ni tehtnih dokazov. Danes na to še spominja nekaj deset metrov dolg rov z nekaj kraki, pred katerimi leži velika skala, ki se je odkrušila od stene,« je razvidno v enem izmed zapisov iz Unikatne prleške kulinarike, ki nam gaje posredoval Jurkovič. Zaradi podora je cesta zaprta. volj skalnate površine, na katero bi se z ustreznim škarpiranjem oz. sidranjem v hrib nazaj vzpostavila cesta za avtomobile.« Jurkoviča skrbi, kaj bo prinesla naslednja zima: »Bojim se, da se bo podor še bolj približal hiši, kajti ob hiši je betonska plošča, pod katero zija luknja v višini 20 do 30 cm, saj se je zemlja posedla. Lahko se zgodi, da se bo ta del nekega dne enostavno prekucnil v grabo. In bo škoda še večja. Na hiši za zdaj ni vidnih razpok. Je pa med vogalom hiše in votlim delom pod betonsko ploščo le še kaka dva metra.« Hišo kupili leta 2019 Jurkovič, ki je omenjeno hišo kupil pred več kot dvema letoma, pravi, da jo urejajo za mlado generacijo, zato si želi urejen dostop. Kot domačin je poznal problematiko podora in neurejenosti tega dela ceste, a kot je dejal, je cesta v občinski lasti, zato je pričakoval, da bo občina odgovorno upravljala s svojim premoženjem. Toda kot rečeno, do sanacije še ni prišlo, cesta, ki vodi tako do njihove nepremičnine kot tudi do sosednjega vikenda in parcel, pa je še vedno zaprta za ves promet. »Zadeva z ureditvijo tega dela ceste ni nova in se vleče že več kot 30 let. Čas gre, toda zgodilo se ni nič. Mi še vedno nimamo dostopa do hiše, ki jo urejamo za sina, prav tako tudi soseda ne, ki pridelek iz vinograda na roke nosi več deset metrov. To je nedopustno! Želim samo, da se sanacija podora skal čimprej začne ter prepreči podor bližje hiši in da se ponovno vzpostavi javna cesta ter uredi dostop do hiše. S sosedo sva pripravljena tudi po potrebi odstopiti kakšen del svoje zemlje neposredno ob cesti in tako pomagati pri ureditvi ceste, ki je mimogrede še planinska pot, tod gre tudi veliko kolesarjev.« Zastrašujoč pogled na podor Občina naročila 31 projektanta Župan Danijel Vrbnjak pravi, da jim je problematika dobro poznana in si tudi sami želijo rešitve. A da so visoki stroški, ki bi jih zahtevala sanacija, razlog, da se na terenu doslej še ni zgodilo nič. Kljub temu Vrbnjak zagotavlja, da bodo pristopili k reševanju. Za začetek so v ta namen rezervirali 15.000 evrov, in sicer za projektno dokumentacijo. »Občina je naročila projektanta, da naredi popise potrebnih del, poda rešitve in oceno sanacije. Za projekt bomo poskusili pridobiti nepovratna državna sredstva. Vsekakor je tudi naša želja, da se to čimprej uredi,« je povedal ormoški župan. Monika Horvat Foto: MH Foto: MH Foto: MH Cirkulane • Seja občinskega sveta Odločanje teklo kot po maslu Oktobrska redna seja sveta občine Cirkulane je bila končana v manj kot dveh urah. Svetniki so kot po tekočem traku obdelali 18 točk dnevnega reda in med drugim prisluhnili vodji medobčinskega redarstva Robertu Brkicu, kije predstavil podatke o javni varnosti v občini za minulo leto. Posebej izstopajočih varnostnih dogodkov ni bilo, je dejal Brkič. Mimo športnega igrišča in proti šoli so zaznali nekoliko višje hitrosti vožnje, presenetila jih je prisotnost tovornega prometa. Tudi na področju javnega reda in miru je bila situacija umirjena, saj prireditev zaradi omejitev v zvezi z epidemijo ni bilo. So pa se ljudje v obdobjih omejitev gibanja več zadrževali v svojih počitniških hišicah, zlati tisti, ki sicer živijo v blokih. Zaradi druženj na vikendih so redarji za območje občine Cirkulane prejeli dve prijavi, za Gradišča in Mali Okič, vendar na kraju kršitev niso zaznali. Brkič je povedal, da imajo redarji na tem področju v primerjavi z inšpekcijo tudi manj pooblastil. Medobčinsko redarstvo za nobeno od področij, ki je v njegovi pristojnosti, na območju Cirkulan ni izdalo nobene globe, je dodal vodja medobčinskega redarstva. Kako so kršili režim, če ni prometnega znaka? Svetnika Franca Milošiča je zanimalo, kje so se dogajale kršitve v zvezi s tovornim prometom oziroma kje v občini Cirkulane naj bi veljala omejitev ali prepoved le-tega. „Kolikor jaz vem, mi v občini prometnega znaka za prepoved / omejitev tovornega prometa nimamo. Kje in kako bi potem lahko prišlo do kršitev?" je spraševal. Tudi Brkič ni znal postreči s točnim odgovorom, kje je stal ali stoji tovrstni prometni znak. Svetniki so potem celo ugibali, ali si ga ni kdo postavil sam, mimo vednosti občine oziroma upravljavca cest. Do jasnega odgovora niso prišli. O lokacijski informaciji Člani sveta občine Cirkulane so v prvem branju potrdili odlok, ki ureja področje lokacijske informacije. Dejan Zorec iz Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja je pojasnil, da je postopek lokacijske informacije podoben sprejemanju občinskega prostorskega načrta (OPN), izvaja se za manjše spremembe na individualnih parcelah. Z lokacijsko informacijo je možno stavbno zemljišče povečati (za največ 20 odstotkov ali največ 600 m2), spremeniti njegovo lokacijo, oblikuje se lahko začasna raba zemljišča in določi odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev. „Postopek poteka podobno kot sprejemanje OPN, vendar hitreje, saj so pobude obravnavane individualno. Najhitreje smo ga končali v dveh mesecih, najdaljši čas reševanja vloge je bil leto dni. V povprečju bi lahko ocenil, da postopek traja tam nekje tri, štiri mesece," je dejal Zorec. Foto: GT Županja Antonija Žumbar je na seji povedala, da na občini ponovno razmišljajo o organiziranem odvozu salonitnih plošč za občane. Ker je ta precej drag, bi občina tokrat pri ceni odvoza participirala v določenem deležu, recimo 50 odstotkov. Pri prvem odvozu je namreč prevzela celoten strošek, ki je bil zelo visok. Po besedah Žumbarjeve stane odvoz m3 salonitnih plošč okoli 500 evrov. Cene še niso dorekli Lokacijska informacija na področju prostorskega planiranja prinaša bistveno več fleksibilnosti in hitrejše postopke, kot je to pri sprejemanju OPN, kar običajno traja več let. Stroške lokacijske informacije nosi vlagatelj (pobudnik), cene pa se med občinami razlikujejo. Županja Antonija Žumbar je povedala, da imajo nekatere občine ceno čez tisoč evrov, druge vlagateljem pri plačilu stroškov pomagajo in jim zaračunavajo manj. Ena teh je Podlehnik. K nižji ceni se nagibajo tudi v občini Cirkulane, dokončno jo bodo oblikovali do naslednje obravnave odloka na občinskem svetu, ki bo predvidoma v novembru. Na kratko o Parku dediščine Beseda je nanesla tudi na Park dediščine, ki je že lepo zaživel, čeprav ga bodo uradno odprli spomladi prihodnje leto, je napovedala županja. Okrog posestva želijo namestiti ograjo in urediti ohišnico, med drugim bodo postavili čebelnjak in zasadili zeliščni vrt. Svetnika Mitjo Arbeiterja je zanimalo, ali bodo za uporabo Parka dediščine na občini sprejeli kakšen pravilnik. Županja je izrazila namero, da bi posestvo vzelo v upravljanje Turistično društvo Cirkulane, s prihodki bi pokrivali obratovalne stroške. „Je pa to tudi velika odgovornost," je razmišljala županja. Mojca Zemljarič 6 Štajerski V središču torek • 19. oktobra 2021 Spodnje Podravje • Kaj kaže primerjava cen vrtcev na ormoškem in ptujskem koncu Najdražji so vrtci Miklavž pri Ormožu, Ormož in Ptuj Enega izmed najdražjih vrtcev v državi, Vrtec Ptuj, sta z novimi cenami za prvo starostno kategorijo prehitela vrtca Miklavž pri Ormožu z enoto Kog in Ormož z enoto Velika Nedelja. Omenjeni vrtci imajo sicer v primerjavi z ostalimi vrtci v okolici prav tako najvišje cene varstva starejših otrok. Cene posameznih vrtcev po državi so zelo različne, predvsem na račun stroškov dela. Starši in njihovi otroci so posledično v neenakopravnem položaju. V uredništvu smo prejeli vprašanje ene izmed mamic, zakaj je vrtec v Ormožu med najdražjimi, na drugi strani pa občina izpostavlja, da želi postati prijazna za mlade družine in preprečiti trend odseljevanja oz. zmanjševanja števila občanov. »S 1. septembrom so vrtec podražili. Polna cena za prvo starostno kategorijo po novem znaša kar 572 evrov! To je v primerjavi z okoliškimi vrtci med najvišjimi. Ne vem, kako je to mogoče. Že tako živimo v občini, kjer je slabša ekonomska slika. Občinsko vodstvo si želi, da bi mladi ostajali doma in si tod ustvarjali družine, na drugi strani pa smo tako »tepeni«,« pove bralka, ki se ob tem obregne še ob eno ugodnost, ki je omogočena v nekaterih občinah za dodatno znižanje plačila vrtca. »Moti me tudi, da pri izračunu cene vrtca ne upoštevajo najetega stanovanjskega posojila, ker kot vem, ponekod to upoštevajo. To nikakor ni vzpodbuda za mlade.« Miklavž in Ormož prehitela Ptuj Primerjali smo veljavne cene vrtcev v občini Ormož in okoliških občinah. Za primerjavo smo pod lupo vzeli tudi cene Vrtca Ptuj, ki se ga drži nehvaležen sloves, da je med najdražjimi v državi. Primerjava zbranih cenikov varstva predšolskih otrok v javnih vrtcih v soseščini, objavljenih na spletnih straneh posameznih vrtcev, kaže, da so cene od vrtca do vrtca zelo različne. Najvišjo ceno med analizirani vrtci za prvo starostno kategorijo imata prav dva ormoška vrtca, vrtec Miklavž pri Ormožu in VIZ Ormož. Ekonomska cena miklavškega vrtca s kogovskim za prvo starostno obdobje znaša 588 evrov (cena se je s septembrom dvignila za dobrih 12 %), ormoškega, pod katerega spada tudi veli-konedeljski, pa 16 evrov manj, to je Cene varstva v ptujskih vrtcih, v evrih 572 (cena se je nazadnje dvignila za dobrih 9 %). Šele za njima je »eden najdražjih vrtcev v državi«, Vrtec Ptuj z desetimi enotami, ki sta ga očitno miklavški in ormoški prehitela. Cena jasli je namreč določena v višini 568 evrov (toliko znaša tudi cena jasli v vrtcu Sv. Tomaž), je pa cena dodatno znižana za starše iz MO Ptuj in znaša 506 evrov. Razlika v polni ceni med najdražjim in najcenejšim 131 evrov Medtem je najnižja cena med analizirani vrtci za jaslično skupino v Gorišnici; in sicer 457 evrov, sledijo Markovci s 477 evri. Razlika med najdražjim in najcenejšim vrtcem tako znaša kar 131 evrov. To pomeni 1.572 evrov na letni ravni. Pri tem je seveda treba poudariti, da nihče od staršev ne plačuje polne cene, največ, kar plačajo, je 77 % cene programa (odvisno od tega, v katerem dohodninskem razredu so), a tudi Najnižjo ceno tako za prvo kot drugo starostno obdobje ima vrtec v Gorišnici, sledi vrtec Markovci. Vrtec Ptuj Jasli (1-3 leta) Kombinirani (2-4 leta) 3-4 leta 4-6 let Občani MO Ptuj 506 470 459 416 Ostali 568 480 469 424 Vir: spletna stran Vrtca Ptuj v primeru ormoškega vrtca to pomeni mesečno največ 440 evrov za enega otroka v jaslih, kar je veliko. Najugodnejši vrtec za prvo in drugo starostno obdobje v Gorišnici Poglejmo še cene varstva starejših otrok. Tudi tukaj imajo najvišje cene Vrtec Ptuj, Ormož in Miklavž pri Ormožu. Ptujski je glede tega posebno poglavje, saj ima določeni dve ceni programa, odvisno od starostnega obdobja otrok. Cene se gibajo od 424 evrov (oz. 416 za občane MO Ptuj) za otroke od 4. do 6. leta starosti pa vse do 469 evrov (oz. 459) za otroke od 3 do 4 let. Cena drugega starostnega obdobja (3-6 let starosti) v VIZ Ormož znaša 428 evrov, sledi Miklavž pri Ormožu s 408 evri, na drugi strani pa sta Gorišnica s 339 evri ter Markovci s 363 evri. Najnižjo ceno tako za prvo kot drugo starostno obdobje ima Vrtec Gorišnica, sledi Vrtec Markovci. Pregled še kaže, da ima Vrtec Ptuj med okoliškimi najvišjo tudi ceno kombiniranega oddelka, to je 480 oz. 470 evrov, takoj za njim sta Ormož s 464 evri in Gorišnica s 457 evri. Z najnižjo se lahko pohvalijo Podgorci, Markovci in Ivanjkovci, in sicer z enotno ceno 422 evrov. Foto: CG Haloze • E-kolesa v Majšperku, Podlehniku in Zavrču že v uporabi Prve izkušnje z izposojo so pozitivne Ideja o tem, da bi v Halozah vzpostavili e-kolesarjenje, je povezala tri občine: Podlehnik, Majšperk in Zavrč. K sodelovanju so povabili tudi občino Žetale, ki se za ta korak ni odločila. Po besedah župana Antona Butolena so presodili, da neke množične uporabe e-koles v njihovi občini najverjetneje ne bo. Ostale tri so pristopile k nakupu solarnih kolesarnic in e-koles. V Majšperku zadovoljni »Sistem v občini Majšperk se je za zdaj izkazal za uspešnega. Ker je avtomatizacija izposoje e-koles povezana z dodatnimi stroški in finančnimi vložki, o tem načinu še nismo razmišljali. Prednost trenutno vzpostavljenega sistema se kaže pri nadzoru nad stanjem koles pred uporabo in po njej. Na takšen način bodo lahko kolesa dalj časa v dobrem stanju in ne bodo predstavljala dodatnega finančnega bremena z morebitnimi popravili okvar,« je povedala Darinka Fakin, županja občine Majšperk. Skupni strošek investicije je znašal okoli 50.000 evrov, vendar so dobili večino denarja povrnjenega od Evropske unije. Uspešno so kandidirali v okviru projekta Naša Drava, v katerem je skupno sodelovalo deset lokalnih akcijskih skupin (LAS) iz Slovenije in Hrvaške. Med glavnimi cilji omenjenega projekta sta bila tudi razvijanje e-mobilnosti in sistema e-koles ob reki Dravi. V Zavrču do e-kolesa brezplačno Spomnimo, da je izposoja električnih koles v vseh treh občinah zaživela v začetku avgusta letos. Najprej je bilo treba določiti cene uporabnine. Ker se občinam glede tega ni uspelo dogovoriti, ima vsaka svoj cenik, kar ni najbolj pa- Cene izposoje e-koles metno na tako kratkih razdaljah. Naključni turist, ki si bo na primer e-kolo izposodil v Podlehniku ali Majšperku in za to plačal 15 evrov, bo prav gotovo neprijetno presenečen, ko bo ugotovil, da pa bi v Zavrču isto storitev lahko koristil brezplačno. V završki občini namreč ostaja izposoja koles tudi v prihodnje brezplačna. V drugih dveh občinah so cene določene, vendar niso pri vseh možnostih izbire enake. Nekoliko manj vas bo izposoja kolesa udarila po žepu, če boste kolo najeli v Podlehniku. V Podlehniku napovedujejo avtomatizacijo sistema Drugi problem že izvedenega projekta je sistem izposoje, ki je občini Podlehnik (€) trenutno vezan na delovni čas občinskih uprav. Kot je poudaril Sebastian Toplak, župan občine Pod-lehnik, se zavedajo, da trenutni sistem za uporabnika ni najbolj prijazen. »Ker smo majhna občina z omejenimi proračunskimi sredstvi, druge možnosti izposoje koles v tem trenutku ni. Zaposlitev dodatne osebe ni mogoča, prav tako nimamo javnega podjetja, ki bi lahko vse to prevzelo. Mi sicer že delamo na tem, da bomo sistem izposoje v naslednjih dveh letih nadgradili oz. avtomatizirali. To pomeni, da bo lahko vsak do e-kolesa dostopal kadarkoli s pomočjo aplikacije na pametnem telefonu. E-kolesa bodo opremljena z elektronsko ključavnico in GPS-om,« je povedal Toplak in izpostavil, da so haloške občine prve v Sloveniji, v katerih so postavljene solarne kolesarnice, ki so v celoti izdelane v slovenskem podjetju Kig. »Prejeli smo že kar nekaj klicev glede tega, ali smo z njimi zadovoljni. Naša ocena je seveda pozitivna,« je dodal Toplak. Prvi uporabniki e-koles zadovoljni In kolikšno je sploh zanimanje za vožnjo po haloških hribih z e-kolesi? V Zavrču si je kolesa v preteklih dveh mesecih izposodilo 20 turistov in domačinov. Kot so sporočili iz završke občine, so bili vsi navdušeni, prvi odzivi so pozitivni. Med pozitivnimi učinki za razvoj turizma v občini Zavrč pa so navedli: dopolnilni dohodek za domače prebivalstvo, prepoznavnost občine in okolju prijazen turizem. V majšperški občini so v septembru beležili 13 izposoj tako družin kot posameznikov. Po besedah županje Darinke Fakin e-kolesar-jenje odpre številne priložnosti za obisk neokrnjenih naravnih kotičkov Haloz. »Osnovni motiv kolesarskega turizma sta rekreacija in kakovostno preživljanje prostega časa. Pozitiven učinek investicije pridobitve e-koles za našo občino pa je, da tudi lokalno prebivalstvo prepozna prednosti, ki jih domače okolje ponuja in se s tem približa ponudnikom različnih storitev v regiji. Zaradi vse večjega zavedanja o pozitivnih učinkih rekreacije in aktivnem preživljanju časa so tovrstne investicije ljudem vse bližje. Posledično našim občanom približamo tudi turistično dejavnost,« je dodala Fakinova. Estera Korošec Cene izposoje e-koles v občini Majšperk (€) 1 Občani 1 Ostali I Dnevna 10 15 Dvodnevna ali vikend 20 30 Tedenska 40 50 Vir: občina Majšperk Občani Ostali Do tri (3) ure 8 12 Dnevna 10 15 Dvodnevna ali vikend 20 30 Vir: občina Podlehnik Cene izposoje e-koles so v občinah Majšperk in Podlehnik različne, v Zavrču je izposoja brezplačna. Kolesa so shranjena v solarnih kolesarnicah, ki so v celoti izdelane v Sloveniji. Foto: CG torek • 19. oktobra 2021 V središču Štajerski 7 Dva od ormoških vrtcev sta med najdražjimi; razlike v cenah varstva otrok med vrtci na ptujskem in ormoškem koncu pa so tudi precejšnje, je pokazala primerjava podatkov. V Ormožu povprečna starost vzgojiteljic 48 let »Dejansko na višino cen najbolj vplivajo plače, ki v Vrtcu Ormož predstavljajo dobrih 85 odstotkov vrednosti cenika. Razlika pri stoških dela med starejšo in mlajšo vzgojiteljico je namreč lahko tudi 1.000 evrov. V Vrtcu Ormož je povprečna starost vzgojiteljic okoli 48 let, pomočnic nekaj manj. Vse vzgojiteljice imajo pridobljene nazive. Večina vzgojiteljic ima naziv svetovalec, tri vzgojiteljice naziv svetnik in tri naziv mentor,« je cene programov pojasnila Simona Meško, ravnateljica VIZ Ormož, pod okriljem katerega deluje tudi velikonedeljski vrtec. Ob tem je poudarila, da se je treba zavedati, da starši plačujejo le določen delež cene, ki je odvisen od dohodkov: Cene vrtcev, v evrih »Če je slaba ekonomska slika občanov, to pomeni, da večino cene programa plačuje občina. Tako v Ormožu občina plačuje 70 %, prispevek staršev je 30 %. Tudi dvig cen starši občutijo glede na dohodkovni razred, v katerega so uvrščeni - tisti v najnižjem bodo plačali mogoče 2 evra več, tisti v najvišjem (77 %) pa 20 evrov.« Vrtec Prvo starostno obdobje (1 do 3 let) Drugo starostno obdobje (3 do 6 let) Kombinirani oddelek Podgorci 517 394 422 Ivanjkovci 545 399 422 Ormož 572 428 464 Miklavž pri Ormožu 588 408 433 Gorišnica 457 339 457 Sveti Tomaž 568 399 440 Središče ob Dravi 495 399 447 Markovci 477 363 422 Dornava 549 381 Vir: Podatki so povzeti po cenikih na spletnih straneh vrtcev Starejši kader, višje plače, višja cena Na ministrstvu za izobraževanje so pojasnili, da je oblikovanje cen v vrtcih opredeljeno v pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih. Kot elementi za oblikovanje cen programov se upoštevajo stroški dela, stroški materiala in storitev ter stroški živil za otroke. Največji delež cene programov prestavljajo prav stroški dela, ki se glede na dejansko zasedbo delovnih mest zelo razlikujejo. »Stroški dela so odvisni od strukture kolektiva v vrtcu, zaposleni imajo različne plačne razrede (glede na delovno dobo, napredovanje, ocene javnega uslužbenca...). V nekaterih vrtcih je kolektiv lahko sestavljen iz večine starejših in izkušenej-ših zaposlenih, ki imajo posledično višje plačne razrede, so napredovali v nazive in predstavljajo v ceni programa višje stroške dela, po drugi strani pa v vrtcih ob menjavi generacij lahko pride do nižje cene programa, saj so ob začetku njihove profesionalne kariere uvrščeni v nižje oz. izhodiščne plačne razrede, posledično pa to predstavlja nižje stroške dela kot element cene.« Velike razlike v vzgojiteljskih plačah Da se cene razlikujejo predvsem zaradi različne starostne strukture kadra in strukture po nazivih med posameznimi vrtci, je bilo na junijski seji razloženo ormoškim svetnikom, kjer so potrjevali nove cene tamkajšnjih vrtcev. Kjer je zaposlen starejši kader in z višjimi nazivi, so stroški dela, s tem pa tudi cene, višji. Ravnatelj OŠ in Vrtca Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog Vlado Hebar je takrat besede podkrepil s konkretnim primerom, da je razlika med mesečno plačo mlajše in starejše vzgojiteljice z visokim ali najvišjim nazivom tudi do 1.300 evrov bruto. Monika Horvat Nihče od staršev ne plačuje polne cene Razliko med polno ceno programa in plačilom staršev ne glede na to, v kateri občini je otrok vključen v javni ali zasebni vrtec s koncesijo, krije občina stalnega prebivališča. Po novem so starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, plačila za mlajšega otroka oproščeni. Prav tako tretji in vsak naslednji otrok vrtec obiskuje brezplačno, ne glede na to, ali kateri izmed starejših sorojencev obiskuje vrtec ali je že prestopil šolski prag. Foto: CG Podravje, Slovenija • Delo Slovenske policije s policijskimi konji Za najdražje so odšteli okoli 10.000 evrov Slovenska policija ima 21 službenih konjev, konjušnici sta v Ljubljani in Mariboru, za delo s konji je usposobljenih 22 policistov. Medtem ko v prestolnici policisti sami v celoti skrbijo za čredo, je v Mariboru del obveznosti na pogodbeniku, ki poskrbi za krmo in krmljenje, čiščenje hleva in steljo. „V Sloveniji sta dve policijski postaji, kjer so razporejeni policisti, ki opravljajo naloge s službenimi policijskimi konji, Postaja konjeniške Policije (PKP) Ljubljana in Policijska postaja vodnikov službenih psov in Konjenikov (PP VSPK) Maribor. V Ljubljani so policijski konji nastanjeni v Stožicah, v Mariboru pa v Kamnici. Na PKP Ljubljana policisti konjeniki sami poskrbijo za konje, od krmljenja, čiščenja, izpustov ... V mariborski enoti so konji nastanjeni v najemniških prostorih, kjer za krmljenje konj in čiščenje hlevov skrbi pogodbenik. Stroški hranjenja konj, vključno s krmo, čiščenjem hleva in nastiljem, mesečno za sedem konj znašajo okoli 1.600 evrov. Za nego in izpust konj tudi na mariborski lokaciji skrbijo policisti konjeniki sami," so povedali na Generalni policijski upravi (GPU). Vadba z motečimi elementi: pokanje, streljanje, dimne tube Podrobneje so predstavili tudi organizacijo dresure konj ter vadbe za potrebe policijskega dela: „Za vzdrževanje konjeve kondicije ter delovne sposobnosti skrbijo policisti konjeniki in policist konjenik -inštruktor. Policisti konjeniki s služ- HMNffiL Foto: Policija Šest službenih konjev Slovenske policije je pasme lipicanec, pet jih je slovenskih toplokrvnih, štirje hrvaški toplokrvni, trije madžarski toplokrvni, po en pa češki in šlezijski toplokrvni ter en pasme rhinelander. benimi konji izvajajo skupinske vaje enkrat tedensko, vodi jih policist konjenik-inštruktor. Policisti konjeniki izvajajo s policijskimi konji tudi individualne vaje, ki ravno tako potekajo pod nadzorom inštruktorja. Poleg vaj, dresure in preskakovanja ovir je velik del usposabljanja usmerjen k vajam z motečimi elementi, kot so pokanje, streljanje, dimne tube in druge različne ovire. Policisti konjeniki s službenimi konji enkrat mesečno izvajajo dresure v manežah, ki jih vodi inštruktor jahanja iz Kobilarne Lipice. V skladu s sporazumom je delo inštruk- torja iz Lipice brezplačno. Uprava uniformirane policije enkrat letno organizira tudi večdnevno skupno usposabljanje za vse policiste konjenike, z različnimi strokovnjaki, kjer policisti vadijo postopke s službenimi konji, dresurno jahanje, gibanje s konji po različnih terenih ... Policisti konjeniki se s službenimi konji usposabljajo tudi s Posebno policijsko enoto." Varovanje javnih zbiranj, nadzor državne meje, iskanje pogrešanih ... „Policisti konjeniki s službenimi konji dnevno opravljajo vse policijske naloge. Najpomembnejše in najpogostejše so povezane z varovanjem vseh vrst javnih zbiranj, kjer je pričakovati večje število udeležencev ter množično kršenje javnega reda in miru. Veliko nalog opravijo na področju varovanja državne meje, zlasti na zahtevnih težko dostopnih terenih, medtem ko v večjih mestih, turističnih krajih Policija je lani prodala tri službene konje, ki so jih zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov izključili iz delovnih obveznosti. Konje prodajajo na podlagi javnega poziva zbiranja ponudb. In koliko so zanje iztržili? „Za enega izmed službenih konj smo prejeli 1.600 evrov, za drugega 750 in tretjega 700 evrov. V letu 2021 še nismo prodali nobenega službenega konja, trenutno prodajamo enega." Za opravljanje policijskih nalog z 21 policistov konjenikov. Foto: Policija službenimi konji je usposobljenih 22 in v naravnem okolju izvajajo opazovalno službo. Policisti konjeniki s službenimi konji sodelujejo v iskalnih akcijah pogrešanih oseb. Navzoči so v preventivnih aktivnostih in na predstavah v Kobilarni Lipica. S službenimi konji pasme lipicanec sodelujemo tudi v protokolarnih dogodkih." Zadnja leta intenzivno v pomladitev črede In kako je s pomlajevanjem črede? Na GPU so navedli, da imajo za ravnanje s službenimi živalmi, ne samo konji, temveč tudi psi, izdelan pravilnik. Ko kupujejo konje, objavijo javni poziv. Da bi policija kupovala konje v tujini, ni praksa, kar pa ne pomeni, da dobavitelj (prodajalec) ne more biti iz tujine. „Preizkus konjev in nakup se izvedeta v Sloveniji," so povedali. Policija ima s Kobilarno Lipica sklenjen sporazum, na podlagi katerega se konji za delo v policijskih vrstah pridobivajo brezplačno. Zaradi pomanjkanja službenih konjev in pomlajevanja črede Policija poziv za nabavo od leta 2016 objavlja vsako leto. Povprečno kupijo dva konja na leto, odvisno od razpoložljivega trga in potreb. Letos so dva že kupili, dva predvidoma še bodo. V obdobju od leta 2016 so največ denarja odšteli za takrat pet let starega konja šlezij-ske toplokrvne pasme - dobrih 10 tisočakov. Za znesek blizu 10.000 evrov so kupili še dva konja češke in slovenske toplokrvne pasme. Najcenejšega konja so kupili za 4.500 evrov, kolikor so odšteli za pet let starega lepotca madžarske toplokrvne pasme. Mojca Zemljarič 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 19. oktobra 2021 Slovenija • Po načrtovani kmetijski politiki EU bo evropske hrane manj Ogrožena naša prehranska varnost Nad predlaganimi smernicami v okviru skupne kmetijske politike (SKP) so ogorčeni tudi v Gospodarsko interesnem združenju (GIZ) fitofarmacije, kjer so prepričani, da bo imela usoden vpliv na prihodnost pridelave hrane v Evropski uniji (EU). Že tako smo vse bolj zaskrbljeni ob spremljanju dnevnih podražitev energentov, ki so običajno uvod v dvig vseh življenjskih stroškov, vključno s hrano, nato nas vznemirjajo še politiki naše skupne Evropske unije, saj več kot očitno snujejo strategije, ki so vse prej kot v prid državljanom. O predlogu prihodnje skupne kmetijske politike je bilo prelitega že veliko črnila, saj ga skoraj ni sektorja, ki bi bil z dokumentom zadovoljen. Dvorezen meč: zmanjšanje FFS za polovico Zdaj so se oglasili še v GIZ fito-farmacije in opozorili, da se bosta v primeru potrditve predlaganega načrta močno zmanjšali tako evropska pridelava hrane kot njena kakovost, zaradi česar se bo hrana občutno podražila, povečal se bo uvoz iz tretjih držav. »Takšen črn scenarij napoveduje več študij, zato je vse glasnejši poziv k celoviti in na znanstvenih dognanjih temelječi obravnavi okoljske in prehran-ske problematike. Agri-food Chain Coalition, CropLife Europe in še 25 drugih združenj poziva Evropsko komisijo, da napravi celostno oceno vplivov in koristi predlaganih ukrepov strategij Od vil do vilic, Bi-odiverzibilnost in Zeleni dogovor,« pridelavo hrane v EU za v povprečju 12 odstotkov, hkrati bi se za 17 odstotkov zvišale cene hrane, kar bi vplivalo na prehransko varnost za približno 22 milijonov ljudi. V primeru, da bi se podobni ukrepi razširili še na druge države, ki so trgovinske partnerice EU, bi bilo zvišanje cen lahko celo do 60-od-stotno. Evropska komisija v svoji študiji poleg manjšega pridelka sicer ugotavlja pozitivne učinke na okolje, toda pozor: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki nastajajo v Evropski uniji od kmetijstva, bo zaradi povečanega uvoza hrane povzročilo povečanje emisij v državah izvoznicah hrane v EU. Da bo Evropa postala uvoznica hrane, kar je v nasprotju z strategijo prehrambne avtonomnosti, ki jo v času koronakrize promovira Evropska komisija, pa ugotavljajo strokovnjaki z nemške univerze v Kielu. Hkrati predvidevajo, da se bo v EU govedoreja v povprečju Omejitev rabe FFS bi lahko vplivala na krčenje obsega v Evropi pridelane hrane. Posledično bi bila ta dražja, več bi bilo uvoza. je pojasnila Renata Fras Peterlin iz GIZ Farmacije. V omenjenih študijah so se lotili najbolj spornih zavez prihodnje SKP, med katerimi sta v ospredju polovično zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) do leta 2030 in povečanje ekološke pridelave na četrtino vseh obdelovalnih površin. Skoraj tretjina površin bi morala biti po novem varovanih, desetino pa naj bi namenili biodiverzibilnosti, kot so Bomo hrano le še uvažali? Kot v svoji študiji ugotavlja ameriški oddelek za kmetijstvo USDA, bi takšne usmeritve zmanjšale Če bi Evropa postala uvoznica hrane, je to v nasprotju s strategijo pre-hrambne avtonomnosti, ki jo v času koronakrize promovira Evropska komisija. zmanjšala za 20, prašičereja pa za 17 odstotkov. Malo časa za ukrepanje Izhodišča prihodnje skupne kmetijske politike je zadnja obdelala univerza v nizozemskem Wage-ninegenu in svoje izsledke objavila 12. oktobra. Njeni znanstveniki so se podrobno lotili vpliva na pridelke posameznih poljščin in trajnih nasadov, pri tem pa analizirali vpliv na deset kultur v sedmih državah. In kaj so pokazali rezultati? EU kmetijstvo, ki v svetu sodi med najbolj okoljsko prijazne in učinkovite, bo utrpelo padec, ponekod tudi zelo občuten. Ta bo pri poljščinah, analizirali so pšenico, sladkorno peso, oljno ogrščico, koruzo in paradižnik, med 10- do 20-odstoten, v trajnih nasadih jabolk, agrumov, oliv, grozdja in hmelja pa celo 50-odstoten. Upad pridelave hrane bo vodil do povišanja cen hrane, zmanjšal se bo dohodek kmetij in povečal uvoz hrane iz tretjih držav. Porušeno ravnovesje: zmanjšanje kmetijske pridelave v EU in posledično njeno povečanje v državah tretjega sveta bo v slednjih povzročilo povečanje ogljičnega odtisa. Vloga Evrope kot izvoznice bo ogrožena, ogrožena bo tudi pre-hranska varnost EU. »Ker je za doseganje zastavljenih ciljev na voljo le še osem let, bo treba zelo hitro in temeljito premisliti o prehranski varnosti EU in orodjih, s katerimi bi jo lahko obdržali. Rešitev so denimo inovacije, biopesticidi, nove tehnike žlahtnjenja rastlin, digitalno in precizno kmetijstvo, stimulativno regulatorno okolje in še kaj. A časa ni več, ukrepati je treba takoj,« je opozorila Renata Fras Peterlin. Senka Dreu Preden ga Kupite, preverite njegovo poreKIo. Ko kupujete goveje meso, vedno sledite znaku »izbrana kakovost -Slovenija«. Ta znak vam zagotavlja, da je bilo goveje meso pridobljeno od v Sloveniji rojenih, vzrejenih, zaklanih in predelanih živali. NAŠE MESO REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO IN SLOVENSKI REJCI IN PREDELOVALCI MESA nasasuperhrana.si n nasasuperhrana Foto: CG torek • 19. oktobra 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 Podravje • Živina poginila zaradi razrezanih pločevink v krmi Vročina in zasoplost, v nekaj urah pogin V naravi odvržene pločevinke niso samo obremenitev za okolje, v smislu, da ga onesnažujejo in krnijo videz, temveč so lahko zelo nevarne za živali. Da nevestno početje tistih, ki pločevinke brez kančka slabe vesti vržejo v obcestni jarek, gozd, na njivo ali travnik, terja hudo visok davek, je izkusila ena izmed družinskih kmetij iz okolice Ptuja. Zaradi pločevink, ki so bile v travi in so jih stroji med košnjo ter nakladanjem razrezali,je na kmetiji poginilo več glav govedi. „Draga šola je bila to. Tržna vrednost krave je 1.500 evrov in bika 1.000 evrov. Poginilo jih je več," je izpostavil gospodar kmetije, ki ne more razumeti, da so ljudje lahko tako brezvestni in smeti kar odvr-žejo ob cesti, bodisi med vožnjo iz avtomobila bodisi ko se vozijo z motorjem, kolesarijo ali pešačijo. Pa to niso samo pločevinke, ampak tudi plastenke, različni ovitki od sladkarij in prigrizkov, cigaretne škatlice in drugi drobni odpad. „Najbolj nevarna od vsega je pločevinka. Očitno so bile na travniku in smo jih med košnjo ter nakladanjem razrezali. Travo imamo razsuto v silosu. Četudi sedaj vemo, da so v krmi kosi kovine, tega ni moč prebirati. Problem je tudi, da detektor aluminja ne zazna. To je tako skrito v krmi, da je nemogoče najti. So pa ti kosi ostri kot britvica. Živi- no bomo s to krmo pitali naprej, saj druge izbire nimamo. Zima je pred vrati, zraslo letos ne bo več nič. Lahko smo pozorni na morebitne kovinske kose, a jih je skoraj nemogoče najti. To je tako, kot če bi iskal iglo v senu." Najprej sumili pljučnico Zaradi razrezanih delov pločevinke, ki so ostre kot britev, je na kmetiji poginilo več glav živine. Sprva so predvidevali, da je v hlev prišla bolezen. Ker je prizadeta živina težko dihala (sopla) in imela temperaturo, so sumili pljučnico. Dopuščali so to možnost, čeprav živina v poznopoletnem obdobju za to boleznijo običajno ne zbole-va. Pljučnica se pogosteje pojavi v mrzlem delu leta, pozno jeseni in pozimi. Kot britev ostri deli razrezanih pločevink, ki so jih našli v krmi, so bili razlog, da je na kmetiji poginilo več glav goveda. Na kmetiji, kjer se je zaradi pločevink v krmi zgodil pogin goveda, bodo v prihodnje ob košnji in spravilu bolj pozorni. Predvsem pa apelirajo, naj ljudje smeti ne mečejo v naravo. Druge kmetovalce želijo opozoriti, naj bodo na morebitne pločevinke v travi pozorni, da se jim ne bi pripetila enaka nesreča. Največ pločevink na travniku ob cesti Ko so v krmi našli koščke pločevink, je postalo jasno, da se je govedo porezalo. „Krava oziroma bik krmo s kovino vred požre in si poreže celi dihalni ter prebavni trakt. Pride do vnetja in sepse, pogin je neizogiben, pomoči ni. Domnevamo, da je imela živina porezan požiralnik, ker ji je še po poginu šla iz gobca krvava pena. Zelo kratek je bil tudi čas od tega, ko smo videli, da je z živaljo nekaj narobe, do pogina. V enem primeru smo imeli pogin v šestih urah, v drugem v manj kot dveh urah. Za sekcijo se nismo odločili, ker bi si s tem naredili samo še dodatne stroške. Ko smo v krmi našli dele pločevink, nam je bilo jasno, kaj nam streže po živini. Krmo smo spravljali z več travnikov, domnevamo, da so bile pločevinke na enem, ki je tik ob cesti. Ko se nam je septembra dogajal pogin živine in smo pločevinke našli v krmi, smo seveda postali na to pozorni. Na travnikih, ki so ob poljskih cestah, pločevink in odpadkov ni. Jih je pa veliko ob lokalni cesti. To sedaj nedvomno vemo in smo jih že tudi veliko pobrali. Ne vem, ali doslej tega ni bilo ali pa smo imeli takšno srečo, da jih nismo pobrali skupaj s krmo. Je pa tako, da ko je trava visoka, so pločevinke v njej skrite, in četudi bi jih pobirali, se lahko zgodi, da kakšna ostane. Kljub temu nas je letošnja situacija izučila in bomo v prihodnje bolj pozorni. Prav tako želimo na to nevarnost opozoriti druge kmetovalce, da se jim ne bi zgodilo enako kot nam. Vsake glave živine je škoda. Seveda pa velja tudi poziv tistim, ki smeti brez slabe vesti vržejo kar v jarek, na njivo, travnik ali v gozd. Verjetno se sploh ne zavedajo posledic svojega ravnanja, medtem ko smo jih mi drago plačali." Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: PN Ptujska Gora • Trgatev potomke Stare trte Letošnja bera boljša od lanske Potomka Stare trte je letos ob Starotrški hiši na Ptujski Gori bogato obrodila. Grozdje je bilo že na pogled videti zdravo in lepo. Tako seje izkazalo tudi na dan trgatve, kije že tradicionalno potekala v organizaciji Turističnega in Društva žena Tisa Ptujska Gora ter Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk. Čast, da utrga prvi grozd žame-tovke ali modre kavčine, je letos pripadla županji Darinki Fakin, ki je sicer gospodarica trte. »Gre za dogodek, ki je namenjen promociji kraja in druženju. Naša trta je obrodila že tretje leto zapored, na kar smo zelo ponosni,« je povedala Fakinova. Skrbnik potomke Stare trte je od leta 2013, ko so jo zasadili, Rado Rodošek. »Letošnja letina je izjemna in zelo kakovostna. Potomka Stare trte je dala kar 110 kilogramov grozdja, kar je 30 kilogramov več kot lani. Zadovoljni smo tudi z vsebnostjo sladkorja, ki znaša 15,5 g/liter. Zmleto grozdje se bo sedaj nekaj dni »pacalo« v kadi, nato bo na vrsti prešanje. Vino pa bo nato treba še nekajkrat pretočiti,« je po- Županja Darinka Fakin in skrbnik Rado Rodošek sta utrgala prve grozde potomke Stare trte. jasnil Rodošek. Iz potomke Stare trte bo nastalo nekaj več kot 80 litrov vina, ki ga bodo ustekleničili in uporabljali kot protokolarno darilo. Rodošek svoje delo opravlja zelo resno in odgovorno. Za trto je namreč treba skrbeti skozi vse leto. »Nikoli ne veš, kakšen pridelek bo jeseni. Narava ti lahko veliko da, ali pa tudi vzame. Letine niso povsod tako lepe, ponekod je bil mraz, pa tudi toča,« je povedal Rodošek. V okviru trgatve je potekal krajši kulturni program, v katerem so sodelovali učenci OŠ Majšperk in člani KUD Majšperk. Prvič so na dogodku pekli kostanje, ptujsko-gorske gospodinje pa so poskrbele še za bogat kulinarični del. Estera Korošec Foto: EK Slovenija • Odkup sveže koruze Letos težava z vlago Letos kmetje najbrž ne bodo imeli težav s prodajo koruze, saj je pridelka zaradi neugodnih vremenskih razmer manj kot običajno. Da je v koruzi še vedno veliko vlage, pravi prekmurski kmet Franc Kučan, ki ga Slovenija pozna po njegovih zavzetih pogajanjih za odkupne cene. »Zato žetev še kar stoji. Smo upali, da bo pridelku nekaj vlage odvzela slana, a je ni bilo dovolj, tudi vetra ni. Upajmo, da bodo za to poskrbeli napovedani lepi dnevi. Od vsebnosti vlage je odvisna cena koruze, ki se letos pri 25 odstotkih giblje med 160 in 180 evri po toni sveže koruze, a se lahko cena dnevno spreminja. Povpraševanje je letos veliko, saj koruze ni dovolj; samo v Prekmurju imamo deset odkupovalcev.« Odkup je začela tudi Kmetijska zadruga Ptuj, ki bo po besedah direktorja Branka Valenka odkupila vso razpoložljivo koruzo po ceni 165 evrov. Letošnje odkupne cene koruze so veliko višje od lanskih, ko so se v povprečju gibale med 85 in 90 evri. A kot pravi Franc Obran, kmet iz Markovcev, kaj ti pomaga, če na eni strani sicer res dobiš več za pridelek, na drugi pa so se stroški pridelave, goriva in reprodukcijskega materiala rekordno dvignili in je rezultat na koncu slabši od lanskega. Proizvodnja ne bo prenesla stroškov »S poljedelskega vidika je cena dobra, z živinorejskega, če jo preračunamo v meso živali, pa nikakor. Presenetili so me podatki, ki jih je zadnjič omenil kmetijski minister Jože Podgoršek, in sicer da je mes-no-predelovalna industrija lani, torej v času epidemije, beležila 60-od-stotni dobiček, mlekarne pa 30-odstotnega. To so zelo visoki dobički, ki dokazujejo, da znotraj verige nihče ne upošteva že pred desetimi leti sprejetega kodeksa o poštenih razmerjih. Kmetu se vse draži, umetna gnojila denimo za dvakrat, pa mu nihče ne stopi nasproti, čeprav je jasno, da proizvodnja pšenice, ječmena, tudi koruze, takšnih stroškov ne bo prenesla. Slišim, da bo Evropa ukrepala, a konkretnih rešitev ni še od nikoder, naš minister pa celo miri, da ni tako hudo, in ponuja takojšnje izplačilo subvencij. A to je samo krpanje luknje, ki bo že takoj prihodnje leto spet prazna. In spet bo še več kmetij opustilo dejavnost,« opozarja Kučan. Z zaskrbljenostjo za prehransko varnost spremlja dogajanje doma in po svetu. »Hrana bo morala spet pridobiti na vrednosti, ne pa da jo jemljemo za samoumevno in jo mečemo proč. Še v 80. letih 20. stoletja, ko smo bili še v prejšnjem sistemu, je bilo hrani namenjenih kar 40 odstotkov družinskega proračuna. Zdaj že dolgo ni več tako, saj smo hrano povsem razvrednotili. In to se nam bo maščevalo.« Senka Dreu ŽIPO Lenart d.o.o. Šetarova 21, 2230 Lenart ODKUP, SUŠENJE, SKLADIŠČENJE KORUZE ZAGOTAVLJAMO VAM UGODNE CENE IN PLAČILO V 7 DNEH VSE INFORMACIJE IN NAJAVE 031 719 683 WWW.ZIPO.SI 10 Štajerski Na sceni torek • 19. oktobra 2021 SkriNjA dOMAčih viž - ANsAMbeL RAzpLet V polki Med vinogradi o ljubezni do vinogradov Foto: zasebni arhiv Člani ansambla Razplet so letos vsem slavljencem, ki so jim igrali, podarili steklenico svojega lastnega vinskega pridelka - vino Razplet. Po prvi trgatvi rumenega muškata, otonela in laškega rizlinga v letu 2020, so napolnili nekaj deset steklenic, ki bodo kmalu pošle. Letos se jim je po koncu pandemije na veliko odprla sezona igranja. Še največ so igrali na porokah, manj pa na drugih slavjih, prireditvah, obletnicah. Trgatev so imeli tudi letos, sto trsov je dobro obrodilo, tudi vinski letnik 2021, s katerim kletarita Timi in Žiga, naj bi bil po pričakovanjih dober. V sodu že dobro vre. Tudi njihova najnovejša skladba je povezana z vinogradi. Gre za polko Med vinogradi, ki govori o ljubezni do vinogradov in neizmerni sreči, ki jo najdeš med njimi. Avtor melodije in priredbe je Damjan Kle-menčič, pod besedilo se je podpisal Matej Trstenjak. Te dni pa so zanjo posneli tudi videospot, snemali so na jeruzalemskem dvorcu in v haloških goricah. Sedež ansambla je v Spodnjem Leskovcu v občini Videm. Ses- Ansambel Razplet tavljajo ga štirje fantje, veliki ljubitelji štiriglasnega petja, energičnega nastopa, igranja v živo in kvalitetne glasbe, ki se želijo tudi z avtorsko glasbo vpisati med pomembne izvajalce narodno-za-bavne glasbe v Sloveniji. Ob Da- mjanu Klemenčiču (harmonika, bobni, vokal) so člani ansambla Razplet še: Timi Kmetec (basist, vokalist, vodja ansambla), Žiga Kmetec (kitarist, vokalist), Aljaž Hliš (vokalist, klaviature). S haloškega območja prihajajo Dež kar ni nehal padati, tudi temperature so bile že kar novembrske. A to ni pokvarilo dobre volje ljubiteljev kulturne dediščine, ki so se skupaj z lepo oblečenimi jesenskimi kraljicami udeležili maše v juršinski nabito polni cerkvi in se zahvalili za dobrote, ki jim jih je rodila narava. Razstava v votlini muzeja Nato so se ob spremljavi glasbenikov, ki so zaigrali na stara glasbila, med katerimi je bil tudi lesen ribežen za pranje perila, preselili k Muzeju dediščine kraljic in novo zgrajeni votlini ob njem, ki je namenjena tematskim razstavam. Tokrat je v votlini na ogled razstava o Ani Plohl, grofici Meranski in soprogi nadvojvode Janeza, vnuka habsburške vladarice Marije Terezije. Kako pa je avstrijska aristok-ratinja povezana z Juršinci, da tam njej v čast postavljajo razstavo, ste se gotovo vprašali. Zato, ker izvira iz teh krajev. Njen oče Jakob Plohl se je namreč leta 1774 rodil v Grlin-cih oziroma tedanjem Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Že kot mladega fanta ga je pot zanesla na avstrijsko Štajersko, kjer si je v mestecu Bad Aussee kot poštni načelnik ustvaril dom. V zakonu se mu je rodilo 13 otrok, kot prva med njimi leta 1804 prav Ana. Ker so kmalu izgubili mater, je Ana še kot deklica morala prevzeti vlogo nadomestne matere in gospodinje. Kljub temu je še naprej obiskovala šolo Timi, Žiga in Aljaž, Damjan pa je doma v Zagorju (občina Sveti Tomaž). Na njihovem repertoarju je poleg narodno-zabavne glasbe, s katero so povezani že od mladosti, tudi zabavna glasba, ki jo prav tako igrajo v živo. in začela zbirati kuharske recepte, po katerih je kasneje zaslovela. Od navadne meščanke do grofice Ko je spoznala nadvojvodo Janeza, je bila stara 15 let; zaljubila sta se, a sta se hkrati zavedala, da je med njima ogromna statusna razlika in da njuna ljubezen najbrž nikdar ne bo dobila blagoslova dunajskega dvora, ki ga je vodil Janezov brat cesar Franc I. Avstrijski. Zato sta se za nekaj časa razšla, nato pa zvezo spet nadaljevala, čeprav je cesar zvezi odločno nasprotoval in bratu grozil celo z odvzemom pravice do nasledstva oziroma dedovanja. Ta se je bil za Sam repertoar pa je sicer odvisen od tega, kje igrajo. Znani so tudi kot dobri zabavljači. Skupaj nastopajo od leta 2017, pred tem so igrali v drugih zasedbah oz. skupinah, tako da jim glasbenih in odrskih izkušenj ne manjka. svojo ljubezen pripravljen odpovedati položaju, saj je dejal, da bi si ob sebi želel »bitje, ki bi mi bilo vdano kot človeku, ne pa kot plemiču«. Slednjič je cesar popustil in leta 1829 se je par lahko cerkveno poročil. Na dvoru Ana kljub temu še kar nekaj časa ni bila zaželena, zaradi svojega izjemno pozitivnega značaja pa si je slednjič pridobila spoštovanje in celo naziv grofica Meranska. Po njenih receptih še vedno kuhajo Z možem sta imela rada naravo in preprosto življenje, zato sta veljala za prava ljubljenca ljudskih src. Ne preseneča, da sta veliko Srca ljubiteljev narodno-za-bavne glasbe želijo še naprej razveseljevati s svojo avtorsko glasbo. Njihove prepoznavne skladbe, s katerimi so se predstavili v tem času, so: Starši, spomnite se name, Zala deklica, Res čutim te še, Sanjač, Po haloških strminah, Omahljivka. Prepričani so, da se bodo ljubitelji narodno-zabav-ne glasbe ogreli tudi za njihovo najnovejšo polko Med vinogradi. Damjan Klemenčič, ki je najpogosteje podpisan pod njihovo avtorsko glasbo, je povedal, da že pridno snemajo tudi druge nove skladbe, ki bodo izšle na njihovem prvem CD-ju. Načrtovali so ga sicer že za letos, a jim je koronavirus to preprečil. Upajo, da ga bodo izdali v prvi polovici naslednjega leta. V letu 2022 pa želijo nastopiti tudi na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe v Sloveniji, na 53. ptujskem festivalu. Melodija je že pripravljena, njen avtor je Rok Švab. Toliko že lahko izdajo v tem trenutku, več o njej pa bodo povedali, ko jo bodo posneli. MG časa s svojim sinom Francem preživela daleč od dunajskega blišča na svojem posestvu Meranovo nad Pekrami pri Mariboru, ki danes spada pod mariborsko fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede. Nadvojvoda Janez je veljal za svobodoljubnega razsvetljenca, ki je zaslužen za razvoj štajerskega kmetijstva in zlasti vinogradništva. Bil je tudi pobudnik gradnje znamenite Južne železnice od Dunaja do Trsta, prav tako pa je »kriv«, da proga, ki je bila dokončana leta 1857, ni tekla skozi Ptuj, kot je bilo prvotno načrtovano, ampak skozi Maribor, kar je povzročilo gospodarski razcvet slednjega. Napredna pa je bila tudi njegova Ana, saj je postala prava kuharska mojstrica, ki je svoje recepte hranila na rokopisih. Večkrat se je pošalila: »Vi, Hasburžani, morda znate vladati, mi, Plohli, pa znamo odlično kuhati.« Znana je bila tudi kot dobrotni-ca, ki je vedno nosila tradicionalno štajersko nošo. Umrla je leta 1885 in je pokopana v Bad Ausseeju. Senka Dreu Ptuj • Srečanje folklornih skupin Pisan preplet plesov V Narodnem domu je 8. oktobra potekalo srečanje odraslih folklornih skupin. Območna izpostava JSKD Ptuj ga je organizirala ne glede na to, da letos ni bilo organiziranih območnih in regijskih revij ter državne revije, na katerih se folklorne skupine predstavijo ne samo občinstvu, temveč tudi strokovnemu spremljevalcu. Foto: Črtomir Goznik Na srečanju odraslih folklornih skupin u Narodnem domu na Ptuju je nastopilo devet folklornih skupin. Predvsem pa jih je vodila želja, da bi na nek način dodatno spodbudili in motivirali skupine, da so še naprej aktivne pri ohranjanju tradicije ljudskega plesa. Da gre za skupno željo, so pokazale skupine same, ki so se odzvale na povabilo za udeležbo na srečanju. Za nekatere je to bil prvi nastop po pandemiji koronavirusa, tudi zato pa svojevrsten izziv, ki je pokazal, da so še vedno zelo predani folklorni dejavnosti. V OI JSKD Ptuj so zelo veseli in zadovoljni, da se je odzvalo kar deset od 14 skupin, kolikor jih je aktivnih na območju njenega delovanja. Nastopili so: FS Veterani PPD Svoboda Ptuj, Veterani - FS FD Rožmarin Dolena, FS Vinka Koržeta - Veterani PD Cirkovce, FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, Odrasla FS FD Rožmarin Dolena, Odrasla FS FD Lancova vas, FS KD Rogoznica, Plesna skupina FS Antona-Jožeta Štrafela Markovci in FS Vinka Koržeta PD Cirkovce. Skupine so se v glavnem predstavile s štajerskimi plesi, razen skupine Veterani DPD Svoboda Ptuj, ki so odplesali prekmurske plese, in Odrasle FS FD Rožmarin Dolena, ki se je predstavila s plesi Zgornje Savinjske doline. Odraslo FS Lancova vas in Odraslo FS FD Rožmarin Dolena novembra čaka tudi nastop na posebni državni prireditvi v Žalcu pod naslovom Folklorna prepletanja. MG Juršinci • Ena najlepših ljubezenskih zgodb aristokratskega sveta Ljubezen močnejša od statusa Vreme letošnji Zahvali jeseni, tradicionalni prireditvi Društva za ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine Juršinci, ni bilo naklonjeno. torek • 19. oktobra 2021 Kultura Štajerski 11 Ptuj • Dušan Fišer, umetnik in vodja Galerije mesta Ptuj „Fasada ni dovolj, potrebna je vsebina" Dušan Fišer, akademski slikar, ki se v zadnjem času vse pogosteje ukvarja tudi s performensom, in vodja Galerije mesta Ptuj, je bil navdih za 19. festival sodobne umetnosti Art Stays 2021. Njegova razstava Enigma - mentalna struktura prostora 2003 -je v tem letu navdušila. Direktor festivala Art Stays Jernej Forbici je še vedno prepričan, da gre za eno njegovih najpomembnejših razstav. Od tam so začeli graditi festival z naslovom Structura. Galerija mesta Ptuj pa že več let tudi gosti osrednjo razstavo festivala Art Stays. Dušan Fišer je bil tudi kot umetnik in galerist zadnji gost festivalskih vikendov 19. festivala Art Stays, na katerem je predstavil svojo umetniško ustvarjanje, galerijo in njeno vizijo. Svoje ustvarjanje je začel graditi na nekem praspominu. Prostor je v svoje ustvarjanje poskušal vnesti kot krajino, iluzijo, ki je na nek način nagovarjala skozi ekspresiv-nost. V nekem trenutku se je obrnil k bolj analitičnemu raziskovanju prostora, ki je vezano na mentalno strukturo prostora. Umetnik, vodnja galerije in profesor Dela umetnika in vodje galerije ni enostavno usklajevati, ker to ni edino njegovo delo. Poleg tega je profesor umetnosti na umetniškem oddelku na Gimnaziji Ptuj. Ob vsem delu, ki ga zahteva priprava ene razstave, načrtovanje no- vih, pa naj bi še tudi nekaj naslikal. Časa, da bi se lahko ukvarjal sam s seboj, ima izredno malo. Čeprav je bilo težko in je še danes težko, se mu je zdelo vredno, da se projekt galerije izpelje (volontersko), saj za ekipo, ki je galerijo vzpostavljala, ni bilo nobenih sredstev. Vsi so videli priložnost, saj se že 40 let govori o tem, kako Ptuj potrebuje mestno galerijo. Do tega ni prišlo, vedno je ostalo pri nekih obljubah. Politika se menjuje, obljube izpuh-tijo, mi pa ostajamo na drugi strani pločnika. Zgodbe Ptuja: napol izpeljani projekti „Priložnost smo izkoristili, četudi smo vedeli, da ni idealno, znova smo gradili na obljubah, ker je bil pogoj, da projekt mestne galerije izpeljemo, če bo dvigalo. Štiri leta so minila, dvigala še vedno ni, je pa nujno potrebno za pripravo razstav. Vsak trenutek bi se to sicer moralo zgoditi, a se je znova zataknilo. To so zgodbe Ptuja, ki se več ali manj ponavljajo v smislu, da je vse nedokončano. Projekte naredimo napol. Ne gre samo za galerijo, zanjo smo dali žepnino, če malo pretiravam, gre tudi za več-milijonske projekte. V bistvu smo z galerijo pridobili ene najlepših prostorov. Vsi umetniki, ki prihajajo, so presenečeni, kaj imamo. Ptuj se kot mesto tega ne zaveda. Tisti, ki odločajo, ne razumejo povsem, kako te stvari tečejo," je o projektu mestne galerije, ki je po štirih letih še vedno nedokončana zgodba, povedal Dušan Fišer, ki je v galeriji zaposlen za polovični delovni čas. Tudi pri tem ni šlo gladko, saj je ni mogoče volontersko in kampanjsko voditi; potrebna je profesionalizacija. Mesto mora prepoznati dodano vrednost in pristopiti Galerija izredno dobro funkcionira navzven. Kot partnerja so jo prepoznale tudi vse druge slovenske institucije. To pomeni, da delajo profesionalno in dobro. Tako sodelujejo z Mestno galerijo Ljubljana, z Novo Gorico, s koroško galerijo umetnosti. Postali so enakovreden partner, seveda z delom. Prostorske pogoje za delo galerija ima, nima pa kadrovskih. Tak sistem ne more voditi pol človeka. V primerljivih galerijah je zaposlenih pet ljudi, na Ptuju polovička. Zdaj jih rešuje študentsko delo, kar pa je dolgoročno nevzdržno. Tudi pogoji financiranja iz drugih virov so vezani na zaposlitve. Ministrstvo za kulturo zahteva neke pogoje, letos so pridobili nekaj sredstev z ministrstva. Galerija posredno mestu prinese, na ta račun nekdo dobi denar. Ne prinaša dobička, je odgovor na vprašanje, kdaj bo začela prinašati dobiček. „Nikoli ga ne bo, prinaša pa vsebino. Zato, da nekdo pride na Ptuj, potrebuje vsebino. Če vsebine ne bo, bo gost, obiskovalec od dominikanskega samostana do avtobusne postaje prišel v petih minutah. Tako v naglici zapusti Ptuj, če nima vrat, skozi katera vstopi in si lahko nekaj pogleda. Fasade niso dovolj, potrebna je vsebina, da bodo ljudje prišli na Ptuj. Treba je odpirati prostore in jim dati vsebino. Delati moramo vsi, ne samo Jernej, Tomaž in jaz. Mesto mora videti dodano vrednost in pristopiti, da se galerija materialno in kadrovsko okrepi. S svojim delom je zelo konkurenčna, saj ni nobene razlike med tem, kar se dogaja v Ljubljani, Mariboru. Če samo pogledamo festival sodobne umetnosti Art Stays, se to, kar se zgodi na Ptuju, ne zgodi niti v Ljubljani. Na Ptuj prihajajo svetovno znani umetniki po zaslugi osebnih stikov, zaradi entuziazma, energije, ki jo nekdo vloži." Ptujska galerija bi lahko postala tretja v državi Vizijo Galerije mesta Ptuj je treba zastaviti ambiciozno. Dušan Fišer jo predstavi z besedami, da mora ta postati tretja galerija v državi. Če te ambicije nimamo, smo si že zaprli vrata. Ob tem pa prizna, da ni človek za vodenje, ki bi se ukvarjal z vso birokracijo, poročili, ponudbami, naročilnicami. To počne, da bi galerija funkcionirala, želi si, da se kadrovsko okrepi, da se dela v nekih normalnih razmerah. „Sem vodja galerije, sem pa tudi tisti, ki čisti WC, čisti, zabija žeblje, nalaga slike, jih nosi v galerijo po številnih stopnicah, skrbi za tisk katalogov, ni da ni, česa vsega ne delam. Pomagamo si po najboljših močeh, kdor more, to pa ni dolgoročna in prava rešitev," pove. Nadstropje niže na Prešernovi 29, nastaja kabinet Stojana Kerblerja. Predstavili bodo njegovo življenje in delo, hkrati pa postavili stalno razstavo njegovih fotografij. Pravno-formalno je status galerije urejen eno leto. Sodi pod okrilje Zavoda za turizem, vprašanje pa je, ali je to prava rešitev ali ne. MG Foto: Črtomir Goznik Dušan Fišer, akademski slikar in vodja Galerije mesta Ptuj Ptuj • Zaključek Pikine bralne značke Za najmlajše bralce V pravljični sobi Branke Jurca Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča so se 12. oktobra zbrali najmlajši bralci, udeleženci Pikine bralne značke v sezoni 2020/2021. V tej sezoni so prebirali zabavne knjige in risali. Foto: Črtomir Goznik V deveti sezoni je Pikino bralno značko osvojilo 40 mladih bralcev. Nagrada za pridno branje je bila tudi igrana animacijska predstava Buča debeluča. Prebrati so morali vsaj štiri knjige s seznama za ustrezno stopnjo (1. ali 2. triada osnovne šole). Letos jih je Pikino priznanje osvojilo 40, od tega je bilo devet takšnih, ki so sodelovali tretjič, in so osvojili zlato Pikino priznanje. V Pikine bralne beležke so zapisali svoje misli o knjigah, ki so jih prebrali, nekateri pa so dodali še ilustracije. Izpolnjene so oddali do 7. oktobra, po prejemu Pikinih gumbkov so jih jim vrnili, skupaj s seznamom knjig, ki jih bodo prebirali v novi sezoni Pikine bralne značke. Vodja Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Liljana Klemenčič se je še posebej zahvalila staršem, ki skrbijo za to, da imajo otroci radi knjige. Zahvalila pa se je tudi svojim sodelavkam, ki so zaslužne za ta projekt. Vodi ga Jasmina Burjan, sodelujejo pa še Andreja Rimele, Leonida Mesarič in Mateja Milošič. Na zaključno prireditev je prišla tudi velika Pika Nogavička iz Velenja, sodelovala pa je tudi mala Pika Nogavička. Letošnja sezona Pikine bralne značke je že deveta po vrsti. Projekt so si izmislili v velenjski knjižnici. Poteka od leta 2011, v letu 2012 se je razširil na knjižnice občin, partneric projekta Evropska prestolnica kulture, nato so ga posvojili še v nekaterih drugih občinah. V sezoni 2020/2021 so v projektu Pikina bralna značka sodelovale: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Mariborska knjižnica, Knjižnica Ksavra Meška Slovenj Gradec, Knjižnica Ksavra Meška Ormož, Osrednja knjižnica Mozirje in Knjižnica Črnomelj. Podelitev Pikinih bralnih značk za preteklo sezono so obogatili z igrano animacijsko predstavo Buča debeluča v izvedbi gledališča Pravljičar-na. Po zgodbi iz slikanice Buča debeluča, avtorice Jasne Branke Staman, knjižničarke iz ljutomerske knjižnice, jo je doživeto odigrala odlična pravljičarka Renata Brglez, ki je bila nekoč tudi knjižničarka. S svojim zanimivim sporočilom, govori o življenju in minevanju, je pritegnila najmlajše in tudi malo starejše gledalce. Sploh pa ni pomembno, kakšen je nekdo po zunanjosti, debel kot buča ali suh kot trska. Pomembno je, kako živimo, da smo dobri prijatelji, dobrega srca in srečni. MG Podravje • Praznik MO Maribor Letos obogatili program V Mestni občini (MO) Maribor bodo letošnji občinski praznik obeležili z dodatnim programom. Foto: CG Poleg tradicionalne slovesnosti bodo jutri, 20. oktobra, priredili večerne pohode na mestne vzpetine, kjer bodo ob glasbeni spremljavi zagoreli tudi kresovi. Župan Saša Arsenovič upa, da bodo občani in občanke tako bolje »začutili« ta praznik in se povezali med seboj. »Nikoli ni prepozno, da ta dan postane del nas, da se zavemo, da so to mesto gradili mnogi ljudje, ki so tukaj pustili sledi in se jim lahko zahvalimo za to, da je mesto danes takšno, kot je.« Župan Arsenovič pravi, da želijo pritegniti vse generacije in preseči morebitne delitve. »Želimo, da je to priložnost, da se družimo, izmenjamo mnenja, se imamo lepo in tako dvigujemo kakovost življenja v tem mestu. Dolgoročno želimo, da bi imel ta dan tudi izobraževalno noto.« Osrednji program nosi naslov Nočni razgledi nad mestom in zajema pet pohodov. »Ideja je, da skupaj pridemo iz nekega izhodišča na hrib in tako povemo, da smo mesto z razgledi, da gledamo širše in daleč, da naše obzorje nima meja ter da se s pomočjo svetlobe in glasbe povežemo, vsak na svoji točki, a vseeno skupaj,« je poudaril prvi mož mesta Maribor. STA 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 19. oktobra 2021 Za vrhunsko kakovost je dovolj, da poznate en sam znak Znak »izbrana kakovost - Slovenija« vam zagotavlja višjo in predelavo v slovenskih mlečnopredelovalnih obratih. kakovost, krajše transportne poti in 100 % slovenski izvor mleka NAŠE SUPER MLEKO www.nasasuperhrana.si Sledite nam na ti i I' ' ■ :!f Sf'J i rpv; % is f £ ■ \W\ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI MLEKA Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 24. oktober 2021, ob 16.00 %-°PTUI x . . ..... . . Štajerski TEDNIK Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju VULKANIZERSTVO Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 19. oktober 2021 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik Avtorji prispevkov: Natalija Škrlec, sta, Jože Mohorič Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Dani Rižner Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj čete. Preverite tudi, ali je hladilna tekočina prava za vaš avto in pazite, da ga ne vlijete preveč. 4. Poskrbite, da boste vedno imeli dovolj tekočine za pranje stekla v posodi za tekočino. Uporabite zimsko tekočino za pranje stekel, ki preprečuje zmrzovanje stekel. S tem boste napravili uslugo tudi metlicam na brisalcih, saj je zimska tekočina narejena tako, da čim bolj varuje občutljivo gumo. Strokovnjaki opozarjajo, da morate biti previdni pri redčenju tekočine, saj razredčena tekočina lahko v zimskih nočeh zamrzne. 5. Preverite, ali na vašem avtu delujejo gretje, odmrzovanje stekel in brisalci. Pred vsako zimo je priporočljivo zamenjati brisalce, ker se v enem letu obrabijo. Med zimo je priporočljivo na dva tedna preveriti pritisk v pnevmatikah. 6. Preverite količino olja in oljne filtre. Olje je priporočljivo menjati enkrat na leto, oz. ob prevoženih 15 tisoč kilometrih. Interval pa je seveda lahko odvisen od kakovosti olja; s kakovostnejšimi olji je moč voziti tudi dve leti. 7. Preverite zavore. Zavorni sistem je najpomembnejši varnostni sistem vašega avta. 8. Preverite, ali vam delujejo vse zunanje in notranje luči avtomobila. In ali so pravilno usmerjene. 9. Vedno imejte v avtu zimsko opremo. V avto si pripravite manjšo lopato za sneg ali zložljivo lopato in kos odeje za primer, če boste obstali na cesti. Na dostopno mesto si shranite metlico za čiščenje snega in strgalko za led. Po zakonu na vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vožnjo voznika oziroma motila vožnjo drugih udeležencev v prometu. Če živite v predelih, kjer je oteženo pluženje, si nabavite verige, ki ustrezajo vaši pnevmatiki. 10. Nasprejajte ključavnice in mehanizme za zapiranje z WD40. 11. Vedno imejte v avtomobilu dodatni polnilec za mobilni telefon. Tako ne boste imeli skrbi, da ostanete sami na cesti. 12. Poleg zunanjosti vozila je center pozimi pomembna tudi urejenost notranjosti avtomobila. S tal odstranite vse moteče predmete in avto posesajte. Če se vam okoli sklopke, stopalke za zavoro in plin nabira pesek ali blato, ga odstranite. S tem boste preprečili, da se vam stopal-ke zataknejo in noga vam ne bo zdrsnila. Bodite osveščeni o vašem vozilu. Ni potrebno, da poznate delovanje avta ali dele avta, pomembno je predvsem vaše zavedanje, da se vaš avto obrablja s časom in prevoženimi kilometri. Zato je potrebno zanj skrbeti. servisno-vulkanizerska delavnica Če se pre| naročiš, se z gnečo ne jeziš! g na zalogi 5000 pnevmatik in platišč po akcijski ceni ❖ najnovejša optika 3D ugodni servis za vse tipe avtomobilov, tudi v garancijskem roku 2 ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna prilog^^^^^^ednika H Promocijsko sporočilo Asistenčni sistemi ob menjavi vetrobranskega stekla potrebujejo posebno pozornost Najnove sodoben Komu bi zaupali menjavo vetrobranskega stekla, če ima vaš avtomobil varnostne in asistenčne sisteme? Poškodbam stekla na avtomobilu se je sicer seveda najbolje izogniti. Največ jih povzročijo leteči kamenčki izpod koles avtomobilov, zato na cesti velja paziti na varnostno razdaljo. Vedno pa vsega v izogib poškodbam ne moremo storiti. A brez skrbi. Na Rajšpovi ulici 22 na Ptuju ima poslovalnico vodilno slovensko in svetovno podjetje za popravila in menjavo avtomobilskih stekel Carglass®. Serviserji menjujejo in popravljajo stekla za vsa vozila. In to po najvišjih standardih kakovosti in varnosti koncerna Belron® ter z najnovejšim znanjem in tehnologijo, ki jo razvijamo v razvojnem centru Belron Technical. Uporabljamo jo v več kot 40 državah skupine Belron po svetu, kjer v povprečju vsake tri sekunde nekomu zamenjamo ali popravimo steklo na avtomobilu. Menjava stekla je vse bolj kompleksno opravilo Četudi vaš novi avtomobil še ni elektrificiran, pa je zelo verjetno. da že ima kakšnega od naprednih varnostnih in asistenčnih sistemov, ki jih poznamo pod kratico ADAS. Kamere in senzorji, ki NOVA poslovalnica na PTUJU Rajšpova 22 082 804 847 f Popravilo in menjava vseh vrst avtostekel www.carglass.si jih omenjeni sistemi uporabljajo, so namreč največkrat prav v ve-trobranskem steklu. Ob menjavi stekla je potrebna demontaža kamere in po ponovni namestitvi lahko pride do manjših odstopanj, ki pa so na cesti, ko je potrebno zaviranje v sili ali pa preprečevanje zapustitve voznega pasu, precej bolj očitna. Zato je nujna ponovna kalibracija, s katero se prepričamo, da asistenčni sistemi ponovno pravilno delujejo. Pri Carglassu smo na to pripravljeni že od leta 2015 - letos ponovno kalibracijo opravimo že pri vsakem četrtem vozilu. Za vsako tovrstno storitev pa izdamo tudi certifikat za kalibracijo in s tem poskrbimo za vašo varno vožnjo. Zaupanje v naše serviserje in tehnologijo nam omogoča, da vam za opravljeno delo nudimo neomejeno garancijo. Pri tem ohranite tudi tovarniško garancijo vašega vozila. Za izvedbo termina za menjavo v povprečju od prvega klica potrebujemo le dan in pol, popravilo pa lahko največkrat opravimo tudi kar takoj. Popravilo vetrobranskega stekla pri nas sicer traja le 30 minut, menjava pa uro in pol. Kdo pravi, da se majhni avtomobili ne morejo pohvaliti i velikimi aduti? Novi Rolo vas bo navdušil s sodobnim dizajnom in inteligentno tehnologijo, kot so digitalni cockpit, asistenčni sistem Travel Assist' in matrični led žarometi IQ.LIGHT". Emisije CO^: 156-118 g/km. Kombinirana poraba goriva: 6,9-5,2 1/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NO,,: 0,0405-0,0211 g/km. Ogljikov dioksid |CO;) je najpomembnejši toplogrcdni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževat zunanjega zraka i; prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM1() in PMj: ter dušikovih oksidov. Siika je simbolna. 'Oprema je na voljo opcijsko. Dominko d.o.o. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj T.: 02 788 11 50 www.dominko.eu Promocijsko sporočilo Električni audi Q4 e-tron že v Sloveniji Pri Porsche Ptujska cesta s ponosom predstavljajo povsem novi električni model Audi Q4 e-tron. Vabljeni v salon Audi Porsche Ptujska cesta, z veseljem so vam na voljo za vse dodatne informacije! Ptujska cesta 150, 2000 Maribor • Denis Rojs, tel. 02 45 02 661 • Peter Sernc, tel. 02 45 02 662 Design modela Q4 e-tron daje prihodnosti električne mobilnosti značilno obliko. Največja električna moč do 220 kW, pospešek (0-100 km/h) le 6,2 s, doseg do 512 kilometrov (WLTP). Obiščite Porsche Ve-rovškova in doživite novi Audi Q4 e-tron metrov in višino 1.613 milimetrov se Q4 e-tron po zunanjih merah uvršča v segment večjih kompaktnih SUV-jev. Vendar arhitektura modularne platforme za električna vozila MEB, na kateri temelji ta Audijev kompaktni električni SUV, omogoča povsem novo prostorsko Polnjenje doma Zahvaljujoč ponudbi električnih polnilnic MOON vam lahko ponudijo tudi rešitve za polnjenje doma, zato vam pri vožnji na električni pogon ni treba sklepati nikakršnih kompromisov. razdelitev. Sprednji previs meri le 86 centimetrov, medosna razdalja pa kar 2,76 metra - še več kot pri srednjem segmentu SUV-jev. Zato je notranjost z dolžino 1,83 metra primerljiva z notranjostjo SUV-jev višjega razreda (1). Funkcionalna športnost Prostornina prtljažnika modela Audi Q4 e-tron znaša 520 l. Pri podrti zadnji sedežni klopi pa se poveča vse do 1.490 l. Napre- Pogled v električno mobilnost prihodnosti Prestižna električna mobilnost v svoji najbolj dinamični obliki - modeli Q4 pišejo naslednje poglavje na poti v prihodnost. Izoblikoval ga je napredek, saj novi Audi Q4 e-tron združuje dinamično oblikovanje z vsakodnevno praktičnostjo. Audi Q4 e-tron pametne rešitve Audi Q4 e-tron je pravi multitalent, suveren spremljevalec za vsakodnevne vožnje in prosti čas, v vseh pogledih primeren kot pravi Audi. Z dolžino 4.590 milimetrov, širino 1.865 mili- dno notranjost modela Audi Q4 e-tron zaznamujejo tehnološke inovacije, športnost in funkcionalnost. Audi Q4 e-tron prtljažnik do 1.490 litrov Prtljažnik novega modela Audi Q4 e-tron ima prostornino 520 litrov. Ob podrtem naslonjalu, ki je deljivo v razmerju 40 : 20 : Audi Q4 e-tron prostornost: • večji kompaktni SUV • modularna platforma MEB • nova prostorska razporeditev • dolga medosna razdalja 40, nastane skoraj ravna površina in na voljo je 1.490 litrov prostornine (če je prtljaga naložena do stropa), toliko kot pri naslednjem višjem segmentu SUV-jev. Pri Audiju vam po želji v vozilo vgradijo predelno mrežo in prtljažni paket. Ta med drugim vključuje prtljažno dno, ki ga je mogoče uporabljati na dveh različnih višinah. Audi stavi na električni pogon Q4 e-tron vstopa v nov dinamičen tržni segment. Audijeva električna ofenziva dobiva dodaten zagon: Q4 e-tron sledi Audijevima velikima SUV-jema e-tron in e-tron Sportback ter športnemu modelu e-tron GT. V Audijevi strategiji elektrifikacije ima Q4 e-tron osrednjo vlogo, saj vstopa v posebno privlačen, hitro rastoč tržni segment: razred kompaktnih SUV-jev. Audi-jevim kupcem ponuja cenovno privlačen vstop v svet prestižne električne mobilnosti. Že v prodaji pri Porsche Ptujska cesta Prva vozila so že v salonu in čakajo, da doživite napredno tehnologijo v živo. Audi Q4 35 e-tron lahko odpeljete že od 45.340 €* - z možnostjo pridobitve nepovratne finančne spodbude s strani EKO sklada v višini 4.500 €. Več informacij dobite na strani www.porscheinterauto.net. ^^^^^^^^^ ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika 4 Avto na električni pogon: udobna in varčna v ■ ■■■■ ■ v ■ ■ ■ ■ ■ ■ vožnja z nizkimi vzdrževalnimi stroski Električni avtomobili so na naših cestah vedno bolj prisotni. Marsikdo okleva, ali je avtomobil s takšnim napajanjem primeren ali ne. Izkušnje našega sogovornika Sandija kažejo, da je bil nakup električnega avtomobila dobra odločitev. Pojasnil je, da električni avto v družini uporabljajo od pomladi 2019. Sprva so ga kupili kot drugi avto za vsakodnevne poti v službo in domov, v tem času so z njim prevozili 90.000 kilometrov, sčasoma pa so vedno več poti opravili na elektriko. Odpravili so se tudi na morje in izlete v tujino. Priročne aplikacije za telefone „Vožnja z električnim avtomobilom je zaradi odsotnosti hrupa zelo udobna, hkrati pa enostavna, saj imajo električni avtomobili le eno prestavo za vožnjo naprej in eno za vzvratno vožnjo. Za večino električnih avtomobilov obstajajo namenske aplikacije za telefon, s pomočjo katerih preverimo napolnjenost baterije, vklopimo ogrevanje ali hlajenje vozila, kar je zelo priročna funkcija v poletni vročini ali hladnih zimskih jutrih. Vožnja z električnim avtom je na avtocesti umirjena, saj je zaradi večjega dosega bolje voziti s hitrostmi do 120 km/h. Električni avtomobili so tudi zelo enostavni za servisiranje, kajti imajo manj potrošnih komponent kot klasični avtomobili. Praviloma na servisu zamenjajo samo mikrofilter kabine in zavorno tekočino," pojasni. Ob tem Sandi pove, da je bil ob začetku uporabe električnega avta občutek precej nenavaden, saj je bil domet avtomobila okrog 200 kilometrov. V primeru daljše poti je bilo treba načrtovati polnjenje in čas polnjenja upoštevati tudi pri potovalnem času. „V pomoč pri načrtovanju so mi aplikacije za mobilne telefone, kjer lahko najdem prosto polnilnico oz. vidim ali je polnilnica v uporabi. V primeru, da opravim dnevno večino kilometrov na znani relaciji v dolžini dometa avtomobila, je uporaba električnega avtomobila zelo enostavna in nestres-na. Sam sem ga polnil v času, ko sem bil v službi ali ponoči doma. Na domači trifazni polnilnici moči 22 kW se baterija polni glede na njeno kapaciteto od dve do štiri ure. Polnjenje na klasični 230 V vtičnici ni priporočljivo, saj traja od 10 do 30 ur, spet odvisno glede na velikost baterije. Današnje baterije so tehnično zelo dovršene, večina jih ima vgrajeno ogrevanje in hlajenje. Tako se zmogljivost baterije manjša zelo počasi. V mojem primeru in prevoženih 90.000 km se je ka- paciteta baterije zmanjšala za 2 odstotka," pove. Kot ocenjuje, je mreža polnilnic ob trenutnem številu električnih avtomobilov dovolj razvejana za pot z enega konca Slovenije na drugega. Seveda je dolžina poti brez polnjenja omejena z velikostjo baterije avtomobila. Novejši avtomobili imajo baterije z večjimi kapacitetami in posledično tudi daljši domet - od 300 do 500 km z enim polnjenjem. Na avtocestnem omrežju deluje mreža hitrih polnilnic, kjer se v 30 minutah polnjenja doseg podaljša za do 350 km, odvisno od zmogljivosti polnilnice in zmožnosti polnjenja avtomobila. „Sam sem se z dometom vozila okrog 200 km brez težav odpravil na sestanek v Ljubljano. V času sestanka sem opravil polnjenje in se po sestanku brez čakanja odpravil nazaj domov. V primeru poti na slovensko obalo sem polnil na hitri polnilnici v Ljubljani, pot se je podaljšala za 30 minut. Tudi večina hotelov ima za svoje goste brezplačne polnilnice," pove Sandi in izpostavi prednosti vožnje električnega avtomobila - to so udobna vožnja, hipni pospeški električnega motorja, nizki stroški polnjenja v primeru polnjenja doma, nizki stroški servisov, možnost klimatizacije preko aplikacije. Vse to so razlogi, da bo tudi naslednji avto v njihovi družini poganjala elektrika. Polnilnice v naši okolici: PTUJ: Puhova ulica 12 (Kaass Avto) Ormoška cesta 26a (Elektro Maribor) Rajšpova ulica 26 (Goja center) Ulica Heroja Lacka 13 Zadružni trg 15 (P+R parkirišče) Zadružni trg 9 (VW Dominko) Vodnikova ulica 1 Potrčeva cesta 19a Rimska ploščad (Zdravstveni dom) HAJDINA: Zgornja Hajdina 44 - DC 15 kW Zgornja Hajdina 84c KIDRIČEVO Kajuhova ulica 12 Tovarniška cesta 7 Kopališka ulica 16 Industrijsko naselje 10 Počivališči Dravsko polje sever in jug ŠRC Green Lake Markovci 33 Videm pri Ptuju 52 FLORIAN DOBIČ S.p. AVTO TRGOVINA, AVTO SERVIS, VULKANIZERSTVO, AVTO LIČARSTVO Mihovce 51,2326 Cirkovce - SLOVENIJA +386 (0)2 792 30 91 • fdobic@gmail.com • www.avtodobic.si Dolane 33 Cirkulane 71 Zavrč 11a Kungota pri Ptuju 75 Apače 281 Cirkovce 6 Podlehnik 9 ORMOŽ: Cvetkovci 50 Cvetkovci 9e Cvetkovci 46 Hardek 5 (šola) Ljutomerska cesta 30 (Obrtna zbornica) TK Hlebec, Kog Info paneli z možnostjo polnjenja 2 kW schuko Ormož - Grad Velika Nedelja 6 Kog 6 Svetinje 6 Savci 68 Središče ob Dravi, Trg talcev 4 ZAV-SAVA.SI E-Tech 100 % električna tehnologija Električna vozila Renault so okolju prijazna, saj med vožnjo ne sproščajo emisij, hkrati so zaradi nizkih stroškov uporabe ekonomična. S ponudbo E-Tech vozil vam nudijo električno mobilnost in popolno doživetje vožnje, ki je okolju prijazno in brez CO2 izpustov. Nižji stroški vzdrževanja Stroški vzdrževanja električnih vozil so nižji. Na primer: olje v vozilu na gorivo je treba redno menjati, da bi zagotovili pravilno mazanje in hlajenje bloka motorja. Medtem pa je menjava olja pri električnih vozilih preteklost, saj električni motor ne potrebuje mazanja. Poleg tega pa imajo zavorne ploščice, diski in bobni bistveno daljšo življenjsko dobo pri električnih avtomobilih. Možnosti za polnjenje električnega vozila doma S polnilnikom Flexi-Charger lahko napolnite svoje električno vozilo preko običajne vtičnice za dom ali preko 3,7 kW Gre-en'Up vtičnice. Vozilo lahko napolnite tudi s pomočjo doma nameščene polnilne postaje »Wallbox« z močjo, ki ustreza vašemu električnemu priključku, kar vam posledično omogoča hitrejše polnjenje od doma. Baterija v Renaultovem električnem vozilu je brez spominskega učinka in ne beleži števila polnjenj, zato lahko vaše električno vozilo kadarkoli delno napolnite, ne da bi s tem predčasno poslabšali delovanje. Število polnjenj ni omejeno in baterijo lahko brezskrbno napolnite, tudi če ni popolnoma prazna. RENAULT megane CONQUEST hibriden po naravi *> fm Ei^J H Poraba pri mešanem ciklu: 4,9-6,1 1/100 km. EmisijeCOj: 111-138 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0003-0,0222 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,0^R,000lH^i. Število (x10"): 0,00-1,04. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (COj) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzročaBjpbalHB|lirevanje. I Onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšaniufca.koyoH|iiUnay|egp zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, aeicev 6 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dun ajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoča www.renault.sl AH TERBUC d.o.o. Dornava 116 b, Sl-2252 DORNAVA Tel.: 02 754 00 80 Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. /aSftt„Xk fN.....4 K NASE TAČKE NA VARNEM EDINO CELOVITO ZAVAROVANJE ZA VAŠEGA ŠTIRINOŽNEGA PRIJATELJA, KI KRIJE TUDI VSE OBLIKE ZDRAVLJENJA. NIKOLI SAMI SAVA ZAVAROVALNICA 4 ^^^^^^^^^ ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika TRGOVINA IN SERVIS VOZIL, d.o.o. 02 749 22 50 servis@kaass-avto.com https://www.kaass-avto.com/ POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ZNAMKE ŠKODA zavarovanje in servis vozil Škoda; - nadomestni deli; - servis ostalih vozil; - cenitve avtomobilskih škod; - prodaja novih vozil Škoda; - prodaja rabljenih vozil. V devetih mesecih prodali tri odstotke več novih avtomobilov V Sloveniji je bilo v prvih devetih mesecih letos prvič registriranih 50.481 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 3,08 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Pri tem se je prodaja osebnih vozil zmanjšala, lahkih gospodarskih vozil pa povečala, so sporočili iz trgovinske zbornice. V devetih mesecih je bilo prvič registriranih 43.098 osebnih vozil, kar je 0,28 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Med znamkami je na vrhu Volkswagen (7260 prodanih osebnih vozil), sledita Škoda (4848) in Renault (4490). Največ je bilo prodanih Renaultovih cliov (1746), Volkswagnovih t-cros-sov (1594) in Renaultovih cap-turjev (1145), kažejo podatki, ki jih za Trgovinsko zbornico Slovenije pripravlja družba Ardi INT. Lahkih gospodarskih vozil je bilo od januarja do septembra prvič registriranih 7383 oz. 28,29 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Najbolje prodajane znamke so bile Renault Kdo so kandidati za Slovenski avto leta 2022 Izbor Slovenski avto leta 2022 organizira devet slovenskih medijev (Motorevija AMZS, RTV Slovenija (Radio Val 202 in TV oddaja Avtomobilnost), Delo in Slovenske novice. Dnevnik in Nedeljski dnevnik. Večer, Siol. net, Komotar Minuta, Avto magazin in Evo), ki se ukvarjajo s poročanjem in predstavljanjem avtomobilov. V izboru za Slovenski avto leta 2022 lahko sodelujejo modeli novih avtomobilov, ki so prišli na slovenski trg v letu 2021 in je bilo do 30. novembra 2021 registrirano najmanj 25 primerkov. Za ugotavljanje registracije veljajo podatki o registraciji MNZ. Na letošnji spisek se je uvrstilo 15 novih modelov. Vsakdo lahko glasuje Pravila glasovanja so organizatorji za tokratni izbor malce prilagodili. Vsakdo lahko glasuje. Tisti, ki boste to storili pri medijih s tiskano glasovnico, lahko izvirno natisnjenih po pošti pošljete, kolikor želite. Tisti, ki se odločate za glasovanje prek spleta, morate tudi izbrati medij in nato lahko glasujete prek posameznih spletnih strani. V tem primeru lahko posameznik glasuje enkrat tedensko. Glasove izbora bralcev, poslušalcev in obiskovalcev interne-tnih strani bomo sešteli takoj po koncu glasovanja, finaliste pa objavili 2. decembra 2021. Več informacij lahko najdete na spletni strani www.sloven-skiavtoleta.si. Slovenski avto leta 2021 je bila Škoda Octavia. - Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Renault - Prodaja rabljenih vozil - Trgovina nadomestnih delov - Cenitev škod - Kleparsko-ličarska dela Najsodobnejša optika za vsa vozila - Tehnični pregledi, homologacije za osebna vozila, cestnine Ročna avtopralnica AUDI Q4 E-TRON CITROËN C4 DACIA SANDERO FIAT 500E HYUNDAI BAYON MERCEDES-BENZ RAZREDC NISSAN QASHQAI OPEL MOKKA RENAULT MEGANE CONQUEST SKODA ENYAQ TESLA MODEL Y TOYOTA HIGHLANDER TOYOTA YARIS CROSS VOLKSWAGEN ID.4 VOLKSWAGEN CADDY Avtocenter Ormož d. o. o. Hardek 44 c, 2270 Ormož tel.: 02/7416-400 VELIKA PONUDBA ZIMSKIH PNEVMATIK različnih blagovnih znamk in dimenzij S POPUSTOM DO 35%! e-mail: info@avtocenter-ormoz.si, www.avtocenter-ormoz.si, facebook: Avtocenter Ormož JERENKO AVTO HIŠA d.o.o. | Trgovina z avto deli (1722), Ford (1665) in Volkswagen (1067). Septembra je bilo prvič registriranih 4889 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 6,05 odstotka manj kot septembra lani. Prodaja osebnih vozil je v primerjavi z lanskim septembrom nazadovala za 7,05 odstotka na 4127 vozil. Med znamkami je prednjačil Renault (588), sledila sta Škoda (554) in Volkswagen (530). Prodanih je bilo največ Renaultovih cliov (304), Renaultovih capturjev (169) in Volkswagnovih t-crossov (115). Tudi prodaja lahkih gospodarskih vozil je glede na september lani rahlo upadla, in sicer za 0,26 odstotka na 764 vozil. Na vrhu so bile znamke Renault (210), Ford (188) in Volkswagen (90). PTUJ, Zagrebška c. 53, tel.: 02/ 783 72 51 • odkup in prodaja rabljenih vozil • AVTO DELI za vse znamke vozil • prodaja pnevmatik in platišč • SERVISIRANJE vseh znamk vozil • vulkanizerske storitve • avtooptika • servis klimatskih naprav • diagnoza vozil s testerjem BOSCH Automotive I Uzanca d.o.o. Ormoška c. 81/b, 2250 Ptuj, Slovenija tel.: +386 2 749 20 30 uzanca@uzanca.si I www.uzanca.si Nadomestni deli Alternatorji Akumulatorji Vžigalne svečke Lambda sonde Filtri Pogonski jermeni Žarnice Zavorni sistemi Brisalci HC MfïKOTER Ulica Ante Trstenjaka 17, 9240 Ljutomer www.avto-makoter.si Pooblaščeni servis in prodaja vozil: PRODAJA ORIGINALNIH IN NEORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV POPRAVILO AVTOMOBILOV VULKANIZERSTVO AVTOELEKTRIKA SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV POGODBENO CENILNO MESTO: SAVA ZAVAROVALNICA triglav generali VLEKA VOZIL POPRAVILO PLATIŠČ IZPOSOJA AVTOMOBILOV SERVIS - TRGOVINA tel.: 02 584 94 50, 02 584 94 52 AVTOELEKTRIKA gsm.: 041 649 403 (Branko) AVTOVLEKA gsm.: 041 897 890 (Robert) torek • 19. oktobra 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom In koga to zanima?! Pred več sto tisoč leti je neki Homo erectus (njegovega imena na Facebooku ne najdemo) izumil način, kako lahko sam zaneti ogenj (v prejšnjih časih se je moral zanesti na dejstvovanje boga Groma, ki mu je ogenj občasno podaril tako, da je v bližnje drevo usmeril gromsko strelo in je zagorelo). Novica o tem izumu se seveda ni razširila po vseh sosednjih afriških naseljih, če pa bi takrat imeli radijske postaje, bi najbrž v jutranjih novicah pobobnali: »Danes je Spretni Johan izumil ogenj.« Pa drugi dan: »Danes so ogenj zanetili že trije znanstveniki v naselju Suha Oljka.« ... In tako bi šteli in šteli - ampak za časa mojega in vašega življenja najbrž nikogar več ne zanima, koliko Zemljanov je danes zjutraj prižgalo ogenj. Po Ljubljanskem barju bi bila pred 4000 leti gotovo novica dneva: »Danes je Ostrorogi Jelen iz plemena Bobri s prijatelji zaplul po jezeru z drevakom, ki lahko naenkrat prepelje pet ovac in tri koze, pa še posadko šestih ljudi.« - Pomembna novica za takrat, danes pa najbrž res nikogar ne zanima, koliko čolničkov pluje vsak dan po svetovnih morjih - še za tankerje nam je vseeno, dokler ne obtičijo povprek zagozdeni v Sueškem prekopu. Leta 1967 je Christiaan Barnard prvič uspešno presadil človeško srce. O tem smo takrat slišali in brali povsod. Ampak koga sedaj zanima, koliko src presadijo strokovnjaki danes? Nekoč je to bilo zanimivo in pomembno, danes več ni (razen za tistega, ki mu vsadijo srce, in za njegove najbližje). Vsi poznamo ime prvega človeka v vesolju, toda ali veste, kdo trenutno kroži okrog našega planeta? Nekatere stvari so novica takrat, ko se zgodijo, čez čas pa iz novice postanejo dolgčas. Zakaj vam to pišem? Ker sem zjutraj slišal po radiu velenovico, da je za covidom danes zbolelo kaj-vem-koliko ljudi, da jih je v bolnišnici toliko-in-toliko, da pa se jih je cepilo ne-vem-koliko. Dragi novinarji, uredniki in drugi ustvarjalci tovrstnih velenovic: dolgočasni ste! Vaše tovrstne »novice« niso več novice! Res je enostavno v že celo leto uporabljan obrazec za poročilo o koroni vsak dan vstavljati nove številke - ampak to nikogar ne zanima. Kot me ne zanima, če boste vsako jutro začeli svoja poročila s stavki: »Sonce je danes vzšlo ob 7.14. - Po Ljubljani hodijo petkovi protestniki. -Predsednik vlade je še zmeraj Janez Janša. - Borut Pahor je na Instagramu objavil novo fotografijo.« To me ne zanima! - Toda: »Poštar je danes ugriznil sosedovega psa.« To je novica! Samo najti jo je treba! Vaš »novičar« Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 5 7 6 4 1 2 7 8 7 2 4 1 8 9 2 6 4 7 5 6 3 8 1 9 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© € OOO Bik ¥¥ ©© €€€ O Dvojcka ¥¥ ©©© €€ OOO Rak ¥¥¥ €€ OO Lev ¥¥ ©©© € OO Devica ¥¥¥ €€ OOO Tehtnica ¥ ©© €€€ O Škorpijon ¥¥¥ ©©© € OO Strelec ¥¥ © €€€ 0 Kozorog ¥ ©© €€ OOO Vodnar ¥¥ © €€€ 00 Ribi ¥¥ ©© € OOO Foto: osebni arhiv Sestavil: Tadej Sin k, horarni astrolog (velja za teden od 19. do 25. oktobra 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Domenica • Nova zvezda na glasbenem nebu Klepet s pevko Domenico Poklepetali smo z vedno bolj popularno hrvaško pevko Domenico Žuvela, kije bila še pred dvema letoma učiteljica in si ni mislila, da bo znana pevka. Po dolgem času ste spet v Sloveniji, kjer ste imeli leta 2019 tudi svoj čisto zadnji koncert pred velikim zatišjem. »Res je, to je bil moj zadnji koncert pred publiko. Ko sem danes zjutraj prečkala mejo in vstopila v Slovenijo, sem začutila neko pozitivno energijo in veselje.« Kako pa ste preživeli preteklo leto, čas epidemije do glasbenikov ni prav prijazen? »Sem tip človeka, ki ima svojo rutino in si hitro najde kakšno animacijo, tako da je za mano super leto. Predvsem zasebno, poslovno pa je bilo leto težko za vse. Vem, da v tem trenutku ne morem ničesar spremeniti, a ostajam optimistična, saj verjamem, da se vse zgodi ob svojem času. Skratka, ne obremenjujem se stvarmi, ki jih sama ne morem spremeniti.« Zasloveli ste s pesmijo Vidi se iz aviona, ki ste jo izdali pred dvema letoma. Se je vaše življenje nato spremenilo? »To je bila moja druga pesem, ki sem jo posnela za zimski čas. Bila je velik bum, jaz pa na kaj takega sploh nisem bila pripravljena. Nisem vedela, kaj naj: bom torej zdaj pevka? Prej sem namreč delala v šoli, pela sem v nekem bendu in sem imela, če lahko tako rečem, čisto običajno življenje. Končala sem glasbeno akademijo in mislila sem, da bom delala z otroki v šoli, a življenje me je po tej pesmi odneslo drugam in ugotovila sem, da nekaterih stvari ne moreš načrtovati, ampak se moraš le prepustiti. Zelo simpatičen se mi je zdel podatek, da ljudje niso vedeli, kdo prepeva pesem Vidi se iz aviona, v spletni iskalnik so vsi ob naslov pesmi pripisali Magazin ali pa Jelena, niso vedeli, da je sceni nekdo nov. Po tej pesmi se je vse odprlo, posnela sem svoj prvi album, za katerega sem dobila nagrado porin, ki je na Hrvaškem največja glasbena nagrada, moj album je postal zabavnoglasbeni album leta. Presrečna sem, da se mi je to zgodilo, čeprav tega sploh nisem načrtovala; res nisem nikoli načrtovala, da bom postala pevka.« Imate zdaj kakšne načrte za prihodnost? »Rada bi izdala novo pesem, morda za božič. Vesela sem tega časa, hladu in hkrati topline prazničnih časov. Rada bi ustvarila kaj novega, čeprav je težko, saj ne vem, ali bom novo pesem lahko publiki predstavila v živo. Imam občutek, da pesem ne živi, če se ne prepeva na koncertih, pred publiko. Od lani sem izdala tri pesmi in še nobene nisem zapela publiki.« Eva Jandl I GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo ^ dO med 20. in 2it. uro ^^ na radiu Ptuj. www.radio-redniLsi Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Te-dnik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 25. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Elena Zebec, Zavrč. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 15. oktobra 2021 Promocijsko sporočilo V Sloveniji se širi mreža za oddajo še delujočih aparatov Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-od-padkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več, kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-od-padkov. Svetovno nastajanje e-od-padkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4 %, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Kopičenje in (ne) uspešno recikliranje e-odpadkov V Evropi 11 od 72 e-naprav v povprečnem gospodinjstvu ni več v uporabi ali je pokvarjenih. Splošna javnost pa ocenjuje, da se reciklira 40-50 % e-odpadkov, čeprav so dejstva drugačna, in sicer leta 2019 je bilo ustrezno obdelano in reciklirano manj kot polovica e-od-padkov, torej 17,4 %. Nekaj razlogov za slabo reciklažo predvsem izdelkov informacijske tehnologije je med drugim tudi varnost podatkov, vrednost izdelka, težko dostopne točke za oddajo aparatov in negotovost glede ustreznega recikliranja. Ruediger Kuehr, direktor programa SCYCLE in vodja urada UNITAR v Bonnu, pravi, da je vrednost komponent električne in elektronske opreme v t. i. „mestnih rudnikih" ogromna: „Tona zavrženih mobilnih telefonov je bogatejša z zlatom kot tona rude zlata," in dodaja: "V milijon mobilnih telefonov je na primer vgrajenih 24 kg zlata, 16.000 kg bakra, 350 kg srebra in 14 kg pala- dija - viri, ki jih je mogoče pridobiti in vrniti v proizvodni cikel. In če teh materialov ne recikliramo, je treba izkopati nove zaloge, kar škoduje okolju. Poleg tega vsaka tona reciklirane odpadne električne in elektronske opreme prepreči približno 2 toni emisij CO2. Če vsi ravnamo pravilno z našimi e-odpadki, pomagamo zmanjšati škodljive emisije CO2. Mednarodni dan e-odpadkov Dogodek se letošnjega 14. oktobra izvaja v organizaciji WEEE foruma že četrtič, njegov namen pa je s pomočjo različnih aktivnosti dvigniti ozaveščenost posameznikov na področju pravilnega ravnanja z e-od-padki in odpadnimi baterijami ter spodbuditi potrošnike k pravilni oddaji e-odpadkov oz. k podaljševanju njihove življenjske dobe. Organizatorji pozivajo vsa gospodinjstva, podjetja in vlade, naj si še dodatno prizadevajo za povečanje dosega neuporabljenih in nedelujočih aparatov do lokacij, kjer jih je mogoče reciklirati ali popraviti ter tako prispevati k pridobivanju dragocenih materialov iz aparatov oz. zmanjševanju potrebe po novih virih. "Številni dejavniki vplivajo na to, da bo sektor elektrike in elektronike učinkovit in krožen, tudi ravnanje potrošnikov. Letošnji mednarodni dan e-odpadkov daje velik poudarek na vsakega posameznika. Dokler državljani ne vrnejo rabljene, pokvarjene opreme, je prodajo ali podarijo, bomo morali še naprej pridobivati povsem nove materiale, ki povzročajo veliko okoljsko škodo, pravi Pascal Leroy, generalni direktor WEEE foruma, organizacije, ki stoji za mednarodnim dnevom e-odpadkov. „Poleg udobja, finančne odškodnine, skrbi za okolje, kulture in družbenih norm je zavedanje eden ključnih motivatorjev ljudi za ukrepanje v zvezi z e-odpadki," pravi Magdalena Charytanowicz z WEEE foruma, pristojnega za mednarodni dan e-odpadkov. Lani se je dogodku pridružilo več kot 120 organizacij iz 50 držav po vsem svetu in vsaj toliko jih pričakujejo tudi letos. Aktivnosti v Sloveniji pod sloganom »Še sem uporaben!« Tudi v Sloveniji je stanje na po- dročju e-odpadkov podobno kot drugje v Evropi. Za oddajo odpadne elektronike je v državi dobro poskrbljeno, saj je na voljo več različnih mest za oddajo, vse od uličnih zbiralnikov do zbirnih centrov izvajalcev služb ravnanja z odpadki. Tudi stopnja recikliranja vsako leto narašča, a bi lahko ustrezno zbrali še mnogo več. Družba ZEOS, d. o. o., kot največja slovenska shema za odpadno električno in elektronsko opremo opaža, da se tudi med pravilno zbranimi e-odpadki najde kar 1-2 % še delujočih naprav, ki po nepotrebnem končajo v predelavi materiala. Tako skrajšamo njihovo življenjsko dobo, s tem pa prispevamo k večji porabi in onesnaževanju naravnih virov, še posebej pri proizvodnji novih, ki nadomestijo stare. V družbi verjamejo, da je najbolj trajnostni aparat vedno tisti, ki ga že imamo, zato je smiselno, da ga poskušamo uporabljati čim dlje. V sklopu njihovega projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom #Še sem uporaben! so se zavezali k postavitvi in upravljanju kotičkov za ponovno uporabo. Kotičke postavljajo na zbirne centre lokalnih izvajalcev služb ravnanja z odpadki s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD, d. o. o. Projekt sofinancirata Ministrstvo za okolje in prostor RS ter Evropska komisija. Lokacije kotičkov za ponovno uporabo in kaj se lahko odda vanje Kotički za oddajo še delujočih aparatov rastejo kot gobe po dežju in so namenjeni vsem, ki bi želeli svojim še delujočim aparatom, ki jih ne potrebujejo več, podaljšati življenjsko dobo. Zaenkrat jih najdete na naslednjih lokacijah: Zbirni center Bukovžlak (RCERO Celje), Zbirni center Mozelj (Kočevje), Zbirni center Vranoviči (Črnomelj), Zbirni center Jesenice, Zbirni center Ljutomer, CERO Špaja dolina (Grosuplje), Zbirni center Bohinjska Bistrica, Zbirni center Kranjska Gora, Zbirni center Dolga Poljana (Ajdovščina), Center ponovne uporabe Velenje, Zbirni center Suhado-le (Komenda), Zbirni center Neža (Trbovlje), Zbirni center Zagorje ob Savi, Zbirni center Sevnica, Zbirni center Šmartno (Šmartno pri Litiji), Zbirni center Spodnji Stari Grad (Krško) in Zbirni center Boršt (Brežice). V teh kotičkih se je skupaj zbralo že skoraj 1.000 aparatov, ki še delujejo, od tega jih je bilo skoraj polovica manjših gospodinjskih aparatov. Izvajalci projektnih aktivnosti nameravajo do konca tega leta postaviti še 23 kotičkov po Sloveniji oz. do konca projekta (ki se zaključi 2024) vseh skupaj 60. V kotičkih zbirajo aparate, ki so delujoči in primerni za ponovno uporabo: belo tehniko - pralne stroje, hladilnike, pečice, male gospodinjske aparate, zabavno elektroniko - radie, zvočnike, LCD-televizije in monitorje, svetila, računalniško opremo ter orodje za dom in vrt; skratka vse naprave, ki delujejo na elektriko ali baterije. Vodja projekta, Jan Debenjak iz družbe ZEOS, d. o. o., je ob prilož- nosti povedal: »Po številu zbranih aparatov prednjačijo občine, kjer so kotički prisotni najdlje: Celje, Jesenice, Ljutomer in Grosuplje. V njih ter v spremljajočih projektnih akcijah smo zbrali že 12 ton aparatov, od katerih je 8 ton primernih za ponovno uporabo. Projektni partner TSD, d. o. o., je na lokaciji pregleda, čiščenja in preverjanja zbrane opreme na trg lansiral približno 4 tone aparatov, prodajno mrežo pa bomo v 2022 razširili z vključevanjem lokalnih centrov ponovne uporabe ter spletno platformo krožnega gospodarstva. Na njej bomo potrošnike ozaveščali o možnostih koriščenja krožnih storitev in blaga s področja e-opreme ter o okoljskih učinkih krožnega ravnanja. Le-ti so tudi osrednja tema letošnjega petega mednarodnega dneva popravil (ki bo 16. oktobra), ki izpostavlja, da tudi popravila znižujejo naš ogljični odtis.« Projekt Spodbujamo e-krožno je usmerjen v ozaveščanje ter spreminjanje navad potrošnikov in drugih deležnikov za podaljševanje življenjske dobe aparatov. S projektnimi orodji, kot so potujoča popravljalnica, spletna platforma in kotički ponovne uporabe ter organizacijo dogodkov za splošno in strokovno javnost promovira krožne poslovne modele, popravila aparatov, souporabo ter ponovno uporabo aparatov. Nafboliše imamo doma Znak "Izbrana kakovost - Slovenija" na sadju zagotavlja: • dodatne kontrole, • višjo kakovost, • pridelavo in predelavo v Sloveniji. Preverjeno odlično! REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA .NAŠE. SUPER s- ri.ru ' - , ■ ■■ / www.nasasuperhrana.si O nasasuperhrana petek • 15. oktobra 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 TOREK 19. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja) 6:00 Seja MS MO Ptuj J 9:00 Kuhinjica 9:20 Naša Drava 10:20 Fotografska razstava; Zlomljena 11:00 Obzornik TV Dravograd 11:30 My Europe, My Futune 11:45 Younq EUVoices 10:25 Predstavljamo vam 12:00 Ptujska kronika jsta umetnost - oktober 1225 C,_____,______ ______r. 13:00 Obzornik TV Dravograd 13:30 Glasba za vse 14:05 Pogled nazaj 14:30 Videostrani 17:30 Kuihinjica 18:00 Ptujslca kronika 18:25 Utrip MNZ 18:35 Glasbena osmica [slo.) 19:05 Pomureti tednik 19:40 Rim od blizu, pon 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Utrip Ormoža 21:40 FI m Campus 22:00 Ptujska kronik, 22:25 Cista umetnost - oktober 23:00 Pogled nazaj 23:20 Predstavljamo vam Q0:45 Videostrani ČETRTEK 21 oktober . 7:30 Glasbena osmica (tuja) &:00 Kuhinjica S:20 Slovenska nota 2021 11:15 Utrip MNZ 11:25 Cista umetnost - oktober 12:00 Ptujska kronika 12:30 My Europe, My Future 12:40 Gfasba za vse 13:15 Young EUVbices 13:35 Pogled nazaj 13:55 Fotografska razstava: Zlomljena 14:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Portal 18:40 Utrip MNZ 18:50 Nasa Drava 19:50 Animirana pripovedka 20:00 Ptujska kronika 20:30 Glasbena osmica (slo.) 21:00 kutsal magazin 21:25 Cista umetnost - oktober 22:00 Ptujska kronika 22:30 Pogled nazaj 22:50 Predstavljamo vam 00:35 Videostrani vrv T: 031 664- BW, iriFoSprivJii SREDA 20. oktober 7:30 Glasbena osmica (sto.) 8:00 Kuhinjica 8:25 Utrip MNZ 8:35 Glasba za vse 9:10 Pogled nazaj 9:30 Čista umetnost - oktober 10:05 Young EU Voices 11:05 My Europe, My Future 12:00 Ptujska kronika 12:25 Seja MS MOPtuj 13:25 Naša Drava 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica [tuja) 19:00 Pomurski tednik 19:35 Risanke 20:00 Ptujska kronika 20:30 Utrip Ormoža 20:45 Večerja za enega 22:00 Ptujska kronika 22:30 Čista umetnost - oktober 23:05 Pogled nazaj 23:25 Fotografska razstava: Zlomljena 00:25 Videostrani Idcmach H:J[»]bUil TH ] PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV ,ww.reporter.si LJUBO BAVCON Rdeča nomenklatura na pogrebu Spomin na tebe, dragi Dušan, vedno bo živel, nikoli iz naših src ne bo odšel. V SPOMIN Dušan Kokol IZ BODKOVCEV 31 5. 10. 1989-19. 10. 2008 Trinajst let je že minilo, odkar si v večnosti. Ni dneva, ne noči, v srcih z nami, dragi Dušan, si. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in prinašate rožice. Žalujoči: mama Lujzika, ata Anton, brat Boris z družino, mati in vsi tvoji Umrli so SEBASTIAN KURZ Janša izgubil zaveznika, Tonin pa vzornika RAJKO PIRNAT Pri nas je skrajna stranka kar največja stranka IGOR ZABRET »Pokvarjenec«, ki je Božu Dimniku speljal ženo Antonija Krajnc, roj. Ivančič, Korenjak 6, roj. 1938 - umrla 5. oktobra 2021; Milan Brlak, Kukava 54, roj. 1955 - umrl 8. oktobra 2021; Alojz Merc, Jablovec 3, roj. 1939 - umrl 9. oktobra 2021; Franc Bezjak, Markovci 12, roj. 1956 - umrl 10. oktobra 2021; Aljoz Klasinc, Barislovci 13, roj. 1954 -umrl 11. oktobra 2021; Franc Mohorko, Ptuj, Vinarski trg 9, roj. 1955 - umrl 13. oktobra 2021; Anton Zafošnik, Pleterje 27, roj. 1923 - umrl 13. oktobra 2021. TOREK, 19. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Revija poustvarja I cev glasbenega izročila 10:00 Utrip Ormoža 11:10 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 12:00 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 3- SNL 20:00 Kronika i z občine Majšperk - 2 21:00 25. praznik Občine Majšperk 22:10 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 23:20 Video strani Mali oglasi KMETIJSTVO NESNICE, rjave, črne in grahaste, v začetku nesnosti, ter bele kokoši, težke 4 kg, prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM dva bikca. Tel. 041 893 594. PRODAM dve telički, simentalko, staro 12 dni, in simentalca, starega 6 mesecev, mirna, pašna. Tel. 070 250 441. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PROGRAMSKI NAPOVEDN1K S P TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si UredniStvo; Domava It&d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 61S 044: www.siptv.si ČETRTEK, 21. oktober SREDA, 20. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 starpoint prodajno okno 09:00 Predstavitev knjige »Nekaj dobrega« 10:30 Koncert ob ličkanju koruze, Trebelno 12:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ta veseli dan kulture, Prepolje 20:00 Kronika iz Občine Hajdina 21:00 3. SNL 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Pevke upokojenke DPD svoboda Ptuj 10:10 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 11:10 Dobrodelni koncert Dekanijske Karifcas Ptuj 12:50 Starpoint prodajno okno 13:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Folklorni večer na Ptuju 20:00 Revija otroških PZ Ptuj 2014 21:00 Regijsko srečanje godb Ptuj 22:00 Folklorna revija Maroltovih skupin 23:10 Video strani Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:___ Pošta: v Štajerski Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:____ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Podravje, Slovenija • Opijanje, bolezni in prometne nesreče zaradi alkohola Skoraj polovica Ptujčanov vsaj enkrat v letu zelo opitih Med spodnjepodravskimi občinami je bilo največ, skoraj polovica Ptujčanov, ki so se vsaj enkrat v letu zelo opili. Takoj za njimi so Središčani, medtem ko za najzmernejše pivce med Spodnjepodravci, sodeč po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), veljajo Videmčani. Statistika je, kar se tiče alkohola, v državi skrb vzbujajoča. Vsak Slovenec/Slovenka, star 15 let ali več, naj bi v letu 2019 v povprečju spil/-a 91 litrov piva, 48 litrov vina in tri litre žganih pijač, to pomeni 142 litrov alkohola. Skupno je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca znašala skoraj 11 litrov, kar je en liter več kot leto prej, predvsem na račun več popitega vina (za 10 litrov), navajajo na spletni strani NIJZ. Toda poraba je v resnici še večja, saj ti podatki ne vključujejo porabe alkohola iz domače proizvodnje. Ta po ocenah še za tretjino poviša številko porabe, kar nas uvršča v sam svetovni in evropski vrh. Zadnji podatki iz NIJZ glede zdravja prebivalcev po občinah za leto 2019 kažejo, da so se med Slovenci najbolj tvegano opijali v Can-kovi, občini na Goričkem (59,8 %), najmanj pa v Ravnah na Koroškem (28,1 %). Podatki sicer še pravijo, da za največje pivce veljajo na vzhodu, precej blizu pa so jim Pirančani (50,3 %) in Izolčani (54,2 %). Poglejmo podrobneje, kaj kažejo podatki za občine Sp. Podravja. V približno polovici občin je delež oseb, starih 15 let in več, ki so v zadnjem letu vsaj enkrat popile več kot 60 g alkohola (6 meric) nad državnim povprečjem. Delež je med analiziranimi občinami najvišji na Ptuju (49,1 %), kar pomeni, da se je v omenjenem letu tvegano opil vsak drugi. Zgolj za 0,3 odstotka manj sledijo Središčani, po podatkih sodeč se precej opijajo tudi v Lenartu (47,7 %), Gorišnici (47,1 %), Svetem Tomažu (46,6 %), Juršincih (46,4 %) ter Ormožu in Sv. Trojici (46,2 %). Na drugi strani med analiziranimi občinami za najbolj zmerne pivce veljajo v Vidmu, kjer znaša delež visoko tveganega opijanja 37,8 %, sledita Cerkvenjak in Podlehnik z 39 % ter Trnovska vas z 39,5 %. Največ nesreč zaradi alkohola pri Sv. Tomažu Poglejmo, kakšna je povezava številk glede na kazalnike o hudem Zdravstveni in drugi stroški zaradi alkohola daleč nad trošarinami Slovenija je sicer v samem svetovnem in evropskem vrhu po umrljivosti prebivalcev zaradi alkohola, saj vsak dan izključno zaradi razlogov, povezanih s pitjem alkohola, umreta vsaj dve osebi. Iz istega razloga imamo vsak dan v povprečju 10 novih hospitalizacij. Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, znaša v povprečju 228 milijonov evrov letno. Medtem ko trošarine od alkohola znašajo krepko manj, okoli 103 milijone evrov na leto, je razvidno iz objave NIJZ, kjer opozarjajo, da seje v času epidemije covida-19 tveganje za čezmerno pitje alkohola povečalo. Po podatkih NIJZ se je v letu 2020 največ alkohola popilo z vinom, sledilo je pivo, najmanj alkohola pa se je popilo z žganimi pijačami. Foto: Črtomir Goznik Uživanje alkohola povečuje tveganje za pojav različnih bolezni. opijanju in povzročenih prometnih nesrečah zaradi alkohola v spo-dnjepodravskih občinah. Podatki sicer niso povsem primerljivi zaradi različnega časovnega obdobja, delež prometnih nesreč zaradi alkohola zajema obdobje 20152019, podatki o visoko tveganem opijanju pa so, kot že rečeno, za leto 2019. Kot gre razbrati, očitno ni preproste vzročno-posledične povezave. Medtem ko je občina Sveta Trojica med spodnjepod-ravskimi občinami, kjer se precej opijajo, pa na drugi strani vinjeni povzročajo najmanj nesreč. Zanimiv je tudi podatek, da so Ptujčani, ki se med domačimi občinami najbolj opijajo, prav tako med tistimi, kjer je najmanj prometnih nesreč zaradi alkohola (delež znaša 6,25 %, kar je tudi pod državnim povprečjem v višini 8,78 %). Precej nad državnim povprečjem glede opitih povzročiteljev nesreč (13,04 %) pa so Središčani, ki so tudi v vrhu glede visoko tveganega pitja. Še več teh nesreč (13,70 %) se je zgodilo v Vidmu, kjer sicer po podatkih sodeč veljajo za najbolj zmerne pivce med Spodnjepodravci. Daleč največ prometnih nesreč zaradi alkohola je pri Svetem Tomažu (kar dobra petina), tam je tudi delež visoko tveganega pitja nadpovprečen in med višjimi v Spodnjem Pod-ravju (46,6 %). Največ bolezni zaradi alkohola pri Sv. Andražu in v Trnovski vasi Poglejmo še povezavo z bolnišničnimi obravnavami zaradi bolezni, neposredno pripisljivimi alkoholu pri osebah, starih nad 15 let. Tudi ta kazalnik zajema povprečne podatke za obdobje 2015-2019. Naj- več teh obravnav so imeli v občini Sv. Andraž, 4,73 na 1000 prebivalcev, kar je tudi državni rekord. Na drugem mestu v državi je s številko 4,52 sosednja občina Trnovska vas. Medtem ko je ta številka med spo-dnjepodravskimi občinami najnižja v Staršah (0,95), kjer so tudi pod državnim povprečjem glede visoko tveganega opijanja. Alkohol deluje opojno in škodljivo "Pitje alkohola na način in v količinah, ki presegajo mejo manj tveganega pitja, prinaša grožnjo za zdravje in blagostanje posameznika, njegove družine, ožje in širše okolice ter celotne družbe. Alkohol deluje opojno, škodljivo in povzroča zasvojenost. Za škodljive učinke alkohola so še posebej občutljivi otroci in mladostniki, pitje alkohola med nosečnostjo pa ogroža tudi še nerojenega otroka in mu lahko pušča trajne posledice. V svetu je alkohol šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost, v Evropi pa celo tretji oziroma prvi vzrok umrljivosti med mladimi, je navedeno na vladni spletni strani. Kar štiri odstotke bremena bolezni v svetu lahko pripišemo alkoholu, v Evropi osem odstotkov, kar znese približno 125 milijard evrov oziroma 1,3 odstotka bruto nacionalnega produkta na Stari celini," pojasnjujejo na vladi. Poleg nastanka različnih kroničnih bolezni, vključno z nekaterimi rakavimi obolenji, pri osebah, ki več let pijejo večje količine alkohola, je raba alkohola povezana tudi z večjim tveganjem za akutne zdravstvene posledice, kot so poškodbe, tudi zaradi prometnih nezgod. V Sloveniji zaradi zdravstvenih razlogov, povezanih z alkoholom, vsak dan v povprečju umreta dve osebi. Skupaj s smrtmi zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani, pa vsako leto v povprečju umre več kot 725 oseb. Monika Horvat Občine Visoko tvegano Pro m ietn D M olezn FjrgpoSGeSEE opijanje (%) z al k oho P ripislj ive alkoholu povz roči telji (%) (n ia 1.0 00 prebivalcev) Benedikt 43,5 14,67 2,38 Cerkvenjak 39 12,96 2,54 Cirkulane 41,7 5,19 1,47 Destrnik 43,9 10,48 3,19 Dornava 40 9,24 2,56 Gorišnica 47,1 6,21 1,67 Hajdina 41,1 7,49 1,73 Juršinci 46,4 8,8 2,51 Kidričevo 40,7 8,22 1.88 Lenart 47,7 9,88 2,49 Majšperk 41,4 12,26 2,49 Markovci 45,6 9,3 2,60 Podlehnik 39 6,97 3,32 Ptuj 49,1 6,25 1,80 Ormož 46,2 9,88 2,67 Slovenska Bistrica 41,5 9,56 2,04 Središče ob Dravi 48,8 13,04 1,55 Sveta Trojica 46,2 4,76 1,39 Sveti Andraž 42,8 5,41 4,73 Sveti Tomaž 46,6 21,82 3,53 Starše 40,1 9,92 0,95 Trnovska vas 39,5 17,78 4,52 Videm 37,8 13,70 2,33 Zavrč 41,6 12,82 2,43 Žetale 43 8,57 2,67 Slovenija 42,8 8,78 1,89 ■ c? r--y C? C c=> - c? * „ * i <==> T Rojstva: Tatjana Petkovic, Ruska ulica 10, Maribor - deček Aleksa; Nina Škrabl, Zgornji Velovlek 4, Destrnik - deček Matija; Manja Brunčič, Tavčarjeva ulica 13, Ptuj - deklica Lia; Tadeja Hojnik, Sestrže 4, Majšperk - deklica Aleja; Ines Liplin, Ulica 1. maja 6, Cestica, Hrvaška - deklica Evelin; Natalija Stepišnik, Trdobojci 66 - deklica Julija; Saša Kozel, Placar 24, Destrnik - deček Saš; Besarda Pulaj, Osojnikova cesta 9, Ptuj - deček Reis; Maja Vogrin, Vidanovci 6, Ljutomer - deček Jan; Romana Šmigoc, Veliki Okič 37, Zgornji Leskovec - deček Lukas; Anita Rojko, Smetanova ulica 68, Maribor - deklica Mila; Lea Lampret, Grdina 31, Stoperce - deček Vid; Mateja Postružnik, Trgovišče 54, Velika Nedelja - deklica Mia; Renata Veber, Gomila 9, Destrnik - deklica Lucija; Klavdija Munda, Podgorci 17, Podgorci - deček Noel; Barbara Šešerko, Savci 41, Sveti Tomaž - deček Rene; Tamara Štraus, Črmlja 21, Trnovska vas -deklica Daša; Janja Fekonja, Dolič 25a, Destrnik - deček Jernej. Poroka - Ptuj: Luka Haložan, Ptuj, Ul. 5. Prekomorske 6, in Monika Golob, Mezgovci ob Pesnici 48. d/ ■ Cb C3 » _ Kakršno vreme Urša (21. oktober) prinese,, tako se rada jesen in zima obnese. Danes bo delno jasno, predvsem sredi dneva in popoldne pa zmerno oblačno. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. Najnižje temperature bodo od 0 do 4, ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 14 do 17, na Primorskem do 20 °C. V sredo bo v vzhodnih krajih sončno, zjutraj bo tam po nekaterih kotlinah megla. Na zahodu bo vse bolj oblačno, v hribovitem svetu bo popoldne občasno rahlo deževalo. 4-dnevna napoved za Podravje Torek 19.10.2021 Sreda 20.10.2021 Četrtek 21.10.2021 Petek 22.10.2021 3 5 13 10 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 18 21 19 14 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V P t> Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 7.5 m/s Hitrost vetra 7.5 rrfe Hitrost vetra 3 m/s Foto: CG Vir: ARSO