AKTUALNO VPRAŠANJE Begunjska mučilnica, begunjski zapori, celice, bunkerji in končno pokopališče talcev na grajskem vrtu sodijo dandanes med naše zgodovinske znamenitosti, med spomenike iz časa NOB. 2e dlje je slišati, da nekatere prostore, kjer so bili v času NOB zapori, restavrirajo in preurejujejo v muzej. Na Okrajnem odboru Zveze borcev v Kranju menijo o teh delih takole: »2e več let se razgovarjamo, da bi prostore begunjskih zaporov preuredili v muzej. Pod beležem celic so bili namreč razni napisi, pozdravi in poslovilne besede, ki so jih odtisnili v stene zaporniki z nohti. Pred leti je bivši OLO Radovljica v svojem proračunu predvidel že 2 milijona dinarjev za ureditev muzeja in zaščito teh prostorov. Ker pa republiški Zavod za varstvo spomenikov tedaj ni takoj odobril našega predloženega osnutka za popravilo muzeja so sredstva zapadla. Tako se dela zavlačujejo. Letos je OLO Kranj odobril Pokrajinskemu muzeju v Radovljici v te namene 1 milijon dinarjev tako, da smo z re-stavriranjem že začeli. Strokovnjaki so prostore še enkrat pregledali in ugotovili zakaj je v prostore pred nedavnim pritekla voda. Zaščititi nameravamo kar se da največ napisov, predvsem pa urediti prostore — vseh deset celic, tla v celicah, popraviti hodnike in napeljati električno razsvetljavo, za tem pa, kolikor bomo imeli še sredstev, urediti vitrine in prostore, kjer bodo shranjene tudi znamenite slike iz časa NOB in sredstva s katerimi so mučili naše ljudi v begunjskih zaporih.« Lj. AKTUALNO VPRAŠANJE %!7 JLl GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. — ŠT. 5G — CENA DIN 10.— Kranj, dne 19. julija 1957 C ~ Na Pokljuki in Zalem logu bodo odkrili spomenik padlim Dan vstaje slovenskega naroda bodo ha Gorenjskem svečano proslavili. Osrednja prireditev bo na Pokljuki, kjer bodo na svečan način odkrili spomenik 79 borcem III. bataljona Prešernove brigade. Spomenik stoji pri vili »Jelka«, odkrili pa ga bodo na sam Dan vstaje — 22. julija — ob 10. uri. Računajo, da se bo odkritja spomenika udeležilo okoli tisoč petsto Ljudi z vse Gorenjske, predvsem pa iz bohinjske, radovljiške in jeseniške občine. Ce bo vreme ugodno, bo okoli dvesto ljudi iz jeseniške občine že v nedeljo krenilo na partizanski pohod čez Mežakljo na Pokljuko. Z vseh strani bodo vozili posebni avtobusi, 22. julija, od 7. ure zjutraj naprej pa bodo posebni avtobusi vozili z Bleda, izpred hotela »Jelovica« na Pokljuko. V nedeljo, 21. julija ob 10. uri dopoldne pa bodo tudi v Zalem logu, v Selški dolini, odkrili spomenik padlim. Ob odkritju spomenika bo govoril sekretar OO SZDL Stane Prezelj. Na spomeniku so vklesana imena 45 padlih borcev iz Selške doline, 7 nepoznanih partizanov ter 22 žrtev fašističnega terorja. DANES BODO ODPRLI VII. GORENJSKI SEJEM Letos razstavlja na sejmu 50 industrijskih, 106 obrtnih in 12 veletrgovskih podjetij 2e sedmič zapovrstjo se bodo odprla vrata Gorenjskega sejma, te vsakoletne gospodarske prireditve na Gorenjskem. Tudi letos, tako kot vsako leto, bo na Gorenjski sejem prihitelo precej poslovnih ljudi in brez dvoma tudi mnogo obiskovalcev, saj je Gorenjski sejem v prvi vrsti sejem blaga za široko potrošnjo. Kaže, da se Gorenjski sejem iz leta v leto bolj uveljavlja, saj privablja čedalje več raz-stavljalcev iz drugih krajev Slovenije in tudi nekaterih drugih republik. Nekateri sicer menijo, da bi bilo bolje prirejati Gorenjski sejem vsako drugo leto, precej več glasov pa je slišati o tem, da bi prirejanje Gorenjskega sejma združili z vrsto kulturnih in športnih prireditev, ki naj bi dale Gorenjski, sredi turistične sezone, večji poudarek in pomen. Privabljale naj bi turiste iz drugih krajev in tako spremenile tistih deset dni, kolikor traja sejem, v splošno, gospodarsko, kulturno in športno manifestacijo kranjskega okraja. — Kako bo s tem in ali se bodo te misli in hotenja uresničila, že ne moremo reči. Za letošnji sejem se je prijavilo petdeset industrijskih podjetij, stošest obrtnih podjetij socialističnega sektorja ter zasebnih obrtnikov ter dvanajst veletrgovin. Največ razstavljalcev je iz usnjarske stroke, elektro-kovinske, tekstilne, lesne itd. Od celotnega števila razstavljalcev jih je enainštirideset izven področja kranjskega okraja, se pravi iz drugih krajev Slovenije in tudi drugih republik. Letošnji Gorenjski sejem bo imel prav Dom JLA v Kranju: prometna razstava tako kot vsi dosedanji .poudarek na blagu za široko potrošnjo. Razstavljeni bodo vseh vrst izdelki za gospodinjstvo, električni aparati in pripomočki za industrijo, pohištvo, usnjeni izdelki in čevlji itd. Pestrost razstavljenih proizvodov bo omogočila obiskovalcem in seveda tudi poslovnim ljudem, da bodo dobili pregled nad izdelki velikega števila gospodarskih organizacij iz naše republike, ki sodelujejo na sejmu. Nastanek Gorenjskega sejma sodi, sicer v manjšem obsegu, v leto 1951. Takrat je bila v Kranju prvič razstava lokalne industrije in obrti. Uspeh te prireditve je dal pobudo, da je bila v naslednjem letu organizirana gospodarska razstava Gorenjske. Leta 1953 je prireditev že dobila ime »Gorenjski sejem«, katere prireditelji so bile vse tri zbornice. 1954. leta je razstavljalo na Gorenjskem sejmu 160 razstavljalcev, obiskalo pa ga je 38.000 ljudi. Vsota sklenjenih pogodb je znašala 330 milijonov dinarjev. Naslednje leto se je število razstavljalcev povzpelo na 182, število obiskovalcev na 40.000, podjetja pa so sklenila za okoli 750 milijonov dinarjev pogodb. Lani je bilo število razstavljalcev isto kot 1. 1955, obisk je bil sicer nekoliko manjši, vrednost prodanega blaga pa je znašala 620 milijonov dinarjev. Na letošnjem sejmu bo sicer nekaj manj razstavljalcev kot lani, kar je pripisati predvsem manjšemu številu razstavljalcev s področja obrti. Zlasti velja to za zasebne obrtnike, ki lahko vse svoje izdelke brez truda (Nadaljevanje na 3. str.) Dne 22. julija 1941. leta so v Sloveniji počile prve partizanske puške. Ta dan simbolizira začetek vstaje slovenskega naroda, začetek njegove nove dobe, obdobje zmag, v katerem se je slovenski narod povezal z ostalimi jugoslovanskimi narodi v trdno skupnost, v kateri delovno ljudstvo zdaj gradi socialistično življenje Vsem naročnikom, bralcem, sodelavcem in vsem delovnim ljudem na Gorenjskem čestita k slovenskega naroda Uredništvo »GLASU GORENJSKE« KDOR SPREMLJA NAPREDEK, RAZUME MLADINO Razstavo je v sredo odprl predsednik Avtomoto društva Kranj Rudi Hlebec (levo zgoraj). Ob miniaturni železnici je največ mladih obiskovalcev (levo spodaj). Na številnih fotografijah so prikazani vzroki in posledice prometnih nesreč (zgoraj) Težko je napisati pripovedovanja borca na tako skopo odmerjenem prostoru. Saj so ti ljudje toliko* doživeli, da vedo mnogo povedati. Zato sem poprosila predsednika Okrajnega odbora ZB NOV Kranj, tov. Ivana Bertonclja - Johana, naj mi odgovori le na tri vprašanja. »Najprej Vaše najlepše doživetje?« »To je težko povedati. Srečen sem bil, kakor tudi vsi drugi, kadarkoli nam je uspela kaka večja aLi manjša akcija. Med najlepše dni pa bi lahko pri-štel 12. december 1941, ko smo pobili 46 Nemcev in zaplenili mnogo orožja. Od tega dne .dalje smo pravzaprav postali šele pravi borci, saj smo pred tem imeli toliko vrst orožja, da se nismo mogli imenovati — vojska. Lahko rečem, da je bila ta akcija ena najpomembnejših za vse in je vplivala tudi na kasnejšo vstajo v Poljanski dolini in Bohinju.« »Kadar se človek spominja lepih dogodkov, nehote pomisli še na tiste, ki se jih spominja z žalostjo v srcu.« Tovariš Bertoncelj se je zamislil kot vedno takrat, kadar je videl pred seboj padle tovariše. Spomnil se je dogodka, ki ga je že večkrat povedal, tiste bc-rbe, ko je med petnajstimi tovariši padel tudi Stane Žagar. »Nič laže nam ni bilo, ko smo v Dražgošah vdrli v hiše, kjer so nas naši ljudje prosili, naj jie vstopimo, ker so se zavedali hudih posledic. Vedeli smo, da so ti ljudje pripravljeni storiti za nas vse, vendar smo morati prezreti njihove prošnje, čeprav večkrat s solzami v očeh.« »Včasih je iz ust marsikaterega borca slišati negodovanje nad današnjo mladino, njeno neborbe-nostjo, nedelavnostjo in lahkomiselnostjo. Kaj menite Vi o tem?« »Borbenost. . . Borbenost je vedno posledica pogojev, v katerih živimo, zato danes mladina ne more biti borbena v taki obliki kot nekdaj. Največjo odliko borcev — boriti se in doseči svoj cilj s skupnimi napori, duh kolektivnega in tovariškega življenja — pa danes mladina prilagaja času, v katerem živimo. Sicer pa — kdor spremlja napredek in dela za razvoj — ta razume tudi naso mladino. Vsi ostali, med katerimi je tudi nekaj borcev, kažejo do mladine nepravilen odnos.« Kasi *N A Na zasedanju Gospodarsko-socialnega sveta Organizacije združenih narodov je naš delegat Gustav Vlahov izjavil, da je bil v zadnjih petih letih na socialnem področju dosežen na svetu znaten napredek, da pa so bistveni socialni problemi kljub temu še zmerom zelo pereči. Velika razlika med razvitimi in nerazvitimi deli sveta jasno priča, kako velike so neskladnosti na socialnem področju. Vlahov je izjavil, da sedanje stanje v svetu zahteva, da se dejavnost in prizadevanje Združenih narodov in specializiranih agencij v največji meri usmerita na zmanjšanje razlik med razvitostjo delov sveta. Za to je treba izkoristiti najnovejše pridobitve naše dobe, avtomatizacijo, jedrsko energijo itd. Če teh pridobitev ne bomo izkoristili za ta cilj, je rekel Vlahov, se bo prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami sveta še poglobil. A Plenum CK bolgarske Komunistične partije je soglasno izključil iz Politbiroja in Centralnega komiteja KP Bolgarije Georgija Cankova, Dobrega Terpeševa in Janka Panova. V sporočilu je rečeno, dr, so Izključeni člani CK s frakcionaško aktivnostjo sistematično rušili enotnost CK in da so bili izključeni zaradi protipartijske aktivnosti. A Predsednik Združenih držav Amerike Eisen-hower je na tiskovni konferenci izjavil, da za zdaj mm?, konkretnega načrta o morebitni dobavi atomskega orožja članicam atlantske zveze. Pripomnil pa je, da bi morala vsaka dežela, ki bi lahko bila pritegnjena v atomski spopad, imeti možnost, da zagotovi svojo obrambo. V zvezi z delom razorožit-vene komisije OZN v Londonu je predsednik Eisen-hower izjavil, da črnogledost ni na mestu. Potrdil je tudi. da bodo ZDA zmanjšale oborožene sile za 1C0.000 mož. A V francoski skupščini se nadaljuje debata o Alžiru. Vlada je zahtevala nova pooblastila za generalnega rezidenta v Alžiru, vendar večina strank to odklanja. A Urednik New York Timesa, znani komentator Sulzbcrger, je objavil članek, v katerem pravi, da se alžirsko vprašanje bliža krizi. Sulzberger meni, da ne bi smeli dovoliti še nadaljnjega poslabšanja položaja v Alžiru, ker da to »postopno peha Francijo v polom«. »V tem spopadu tečejo vsak dan potoki muslimanske krvi. Spopad zastruplja odnose v vsej Severni Afriki, od Libije pa do Atlantskega oceana. Ce Pariz v kratkem ne bo znal najti izhoda, potem so njegovi alžirski dnevi očitno šteti.« A Dan za tem, ko je zapustila Prago uradna sovjetska vladna in partijska delegacija, ki sta jo vodila Hruščev in Bulganin, je prispel v Prago predsednik Severnega Vietmana Ho Bi Minh. Na praškem letališču ga je sprejel predsednik čeho-slovaške republike Antonin Zapotockv s člani vlade. A V francoskem pristanišču Marseille so francoski padalci, ki se vračajo iz Alžira v Pariz, uprizorili vrsto napadov na Alžirce. Kakor so uradno objavili, so padalci z nožem napadli alžirske delavce po restavracijah in trgovinah. 17 Alžircev je bilo ranjenih, enega pa so ubili. A Francoski bančni uslužbenci stavkajo, ker je vlada znova zavrnila' njihovo zahtevo po večjih plačah. A V pokrajini Luzon na Filipinskih otokih je divjal tajfun, v katerem je doslej našlo smrt 230 ljudi. Tajfun je porušil na stotine hiš, brez strehe je ostalo okrog 30.000 ljudi. A Glavno mesto Japonske Tokio je postalo največje mesto na svetu. Tokio ima zdaj 8,471.168 prebivalcev. A Azijska gripa se je razširila -tudi na Indijo, Perzijo in na države Srednjega Vzhoda. V Indiji je doslej zbolelo za to boleznijo 1,700.000 ljudi. Od tega jih je samo v Zahodni Bengaliji umrlo 211. LJUDJE IN OOGODKi SESTANEK V KAIRU IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-136 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Indija si je v svetu že utrla sloves kot posrednica v spornih vprašanjih, čeprav ne toliko med dvema stranema, kolikor v prid miru v svetu nasploh. Zato so tudi Nehrujevem obisku v Kairu takoj prisodili posredovalni značaj in ga v tem smislu označili za eno najpomembnejših srečanj državnikov po anglo-francoskem napadu na Egipt. Med Indijo in Egiptom seveda ni spornih vprašanj, saj obe deželi družijo prijateljske vezi, ki imajo svoj izraz tudi v osebnem prijateljstvu med Nehru-jem in Naserjem. Obe državi vežejo tesni ednosi in podobna hotenja, zlasti skoraj istovetno nastopanje na mednarodnem področju in skupni boj za uveljavljanje politike mirnega sožitja. Toda Nehru tokrat nI prišel v imenu Indije, pač pa kot odposlanec Commonwealtha (Britanske skupnosti narodov), ali bolje povedano, Velike Britanije, da bi popravil porušeni most anglo-egiptovskih odnosov. Na dnevnem redu razgovorov so bili seveda tudi drugi mednarodni problemi, vendar so opazovalci dali prednost Nehrujevi nalogi: posredovati med Anglijo in Egiptom, da bi normalizirala medsebojne odnose, i V ta namen Nehruju bržčas ni bilo treba prepričevati Egipta, saj je Egipt že večkrat pokazal, da nima maščevalnih namenov do nedavnih agresorjev. Egiptovski predsednik Naser pa je pred nekaj dnevi spet velikodušno ponudili roko sprave Veliki Britaniji in izrazil pripravljenost, da Egipt znova vzpostavi prijateljske odnose z bivšim napadalcom. Takšno ravnanje Egipta je povsem v skladu z njegovo politiko aktivnega sožitja in mirnega reševanja mednarodnih sporov. Samo tako si lahko pravilno razložimo pomirljivo in spravljivo . egiptovsko stališče. So pa seveda tudi še obojestranske gospodarske in trgovinske koristi, ki silijo obe državi k čimprejšnji navezavi normalnih stikov. Nekateri opazovalci menijo tudi, da je po sredi naraščajoči vpliv ameriške politike na Bližnjem vzhodu, tako imenovane »Eisenhowerjeve doktrine«, ki škoduje tako koristim Egipta kot Anglije, čeprav vsak docela drugače. Ti opazovalci zato menijo, da bi ponovna vzpostavitev anglo-egiptovskih odnosov lahko nevtralizirala rastoči ameriški vpliv. Toda to so zgolj postranska ugibanja. Bistveno je le dejstvo, da so se začeli obnavljati stiki, ki jih je prekinil nesrečni napad na Egipt pred 9 meseci. Odkar so Angleži z grenkim spoznanjem priznali poraz ob Suezu in se sprijaznili z vsemi neprijetnimi posledcami, so v lastnem interesu spet začeli obnavljati podrte mostove z Egiptom. Med Anglijo in Egiptom so že vzpostavljeni prvi stiki. Pred dvema mesecema so se začela v Rimu dvostranska pogajanja, nedavno so je v Kairu mudil trgovinski odposlanec Velike Britanije, zdaj pride tja številna britanska trgovinska delegacija, skozi sueški prekop je zaplula celo prva britanska vojna ladja, .. • odkar so utihnili topovi na obali Sueza. Egipčani so torej pripravljeni pozabiti na preteklost in so voljni sodelovati tudi z deželo, ki jih je dolga leta zasužnjeva- la,. pred kratkim pa surovo napadla. Pozabiti pa so pripravljeni vse to le pod enim pogojem: »da Anglija spremeni svojo politiko in spoštuje našo neodvisnost; le tako bodo naši odnosi spet postali normalni,« pravi Radio Kairo. Očitno je, da bo do ponovnega sodelovanja med Londonom in Kairom prišlo le v primeru, če bodo medsebojni odnosi striktno sloneli na načelih enakopravnosti in spoštovanja neodvisnosti. Morda bo k temu prispevalo tudi poslanstvo indijskega predsednika vlade Nehruja v Kairu. Seveda je pri tem marsikaj odvisno od stališč, ki jih je Nehru prinesel iz Londona in jih posredoval egiptovskim voditeljem. Toda že sama osebnost Nehruja je lahko porok, da so tokrat ti pogoji bili ugodni in sprejemljivi za Egipt, saj bi se drugače indijski premier ne lotil tako kočljive naloge in ne bi zastavil zanjo svojega dragocenega ugleda. Zato Nehrujevo poslanstvo zbuja tudi upanje, da je britanska diplomacija končno našla sama sebe in je spet zajadrala na tradicionalne poti, katerih odlika je bila hladnokrvna in stvarna presoja mednarodnega položaja. Nedavna sueška zadeva je precej zrahljala ugled britanske politike; zato bo treba pogoltniti še marsikatero grenko pilulo, če bodo v Londonu hoteli popraviti dosedanje napake in povrniti okrnjeni ugled. Normalizacija anglo-egiptovskih odnosov bo zato lahko važna rehabilitacija britanske politike, predvsem pa bo koristila obema stranema, kakor tudi splošnemu položaju na Bližnjem vzhodu. MARTIN TOMAZlČ kratko, vendar zanimivo hidroavioni na bledu? Zvedeli smo, da se potovalne agencije iz Anglije prav te dni zanimajo, če bi bilo možno, da bi na Blejskem jezeru pristajali hidroavioni, ki bi vozili angleške turiste v Jugoslavijo. Na Bledu so bili za to, vendar bo verjetno treba počakati na odločitev posebne komisije, ki bo proučila pogoje za pristajanje avionov na Blejskem jezeru. To ne bi bila le atrakcija, marveč tudi velika ugodnost za angleške turiste, ki bi tako lahko pristali neposredno pred hotelom, v katerem bi bili nastanjeni. »« A. priprave na praznik dneva vstaje na jesenicah V vseh večjih krajih jeseniške občine se letos pripravljajo na počastitev Dneva vstaje. Na proslavah in drugih prireditvah bodo sodelovali bivši borci, kurirji in aktivisti, obvezniki predvo jaške vzgoje, strelci in člani DPD »Svoboda«. Razen lokalnih prireditev bodo na Dan vstaje tudi množični pohodi in partizanski marši po starih partizanskih in kurirskih poteh. Med drugim bodo obiskali tudi obmejne karavlje. Jeseniška strelska družina bo organizirala v počastitev praznika množično streljanje z zračno puško skofja loka ob DNEVU VSTAJE Zveza borcev v Škof j i Loki pripravlja že drugo praznovanje v juliju. Za Dan borca so priredili množičen izlet v partizanske kraje: Kočevje, Rog, Črnomelj, sedaj pa pripravljajo praznovanje Dneva, vstaje. Razen slavnostne akademije, ki bo v domu »Svobode« na Spodnjem trgu (nastopili bodo reteški tamburaši in puštalski pevci), so tokrat vse ostalo praznovanje prenesli na Križno goro. Po akademiji bodo odšli skupno v to znano partizansko vas, kjer bo ob tabornem ognju pel puštalski oktet. V nedeljo dopoldne pa bodo po koncertu pevskega zbora »Ivan Cankar« iz Virmaš položili vence ob spo~ Zelezarna Jesenice: »V tovarni je zaposlenih nad tisoč borcev in udeležencev NOB ter blizu 400 in-ternirancev. Podjetje se vseskozi trudi, da nudi tem tovarišem priložnost. za strokovno izpopolnjevanje. Tako je bivši Metalurški delavski tehni-kum absolviral 24 članov ZB, sedanji delavski oddelek ljubljanske Tehniške srednje šole obiskujejo štirje, Mojstrsko šolo pa 30 bivših borcev. Vsem tem je nudila oziroma še nudi Železarna izdatno štipendijo v obliki skrajšanega delovnega časa. Nadalje štipendira Železarna osem bivših borcev na 2-letni Ekonomski srednji šoli v Kranju in Ljubljani, dva pa na univerzi. Zdaj ugotavljajo na posameznih delovnih mestih, kjer delajo člani ZB, koliko praktičnega oziroma teoretičnega znanja jim še manjka za obvladanje dela na ' teh delovnih mestih. Železarna bo vsem nekvalificiranim borcem nudila možnost za kvalifikacijo v tečajih, nekaj pa jih bo tudi štipendirala. V dopisniško 3-let-no Ekonom, srednjo šolo je vpisanih 6 članov ZB.« »Iskra« Kranj: Za borce NOV skrbimo na ta način, da jim nudimo možnosti za temeljitejšo stro- NOV v podjetjih kovno izobrazbo. Pred nedavnim smo napravili seznam vseh tistih borcev, ki še nimajo kvalifikacije. Po delavnicah bomo imeli z njimi sestanke, na katerih se bomo pomenili, kakšno kvalifikacijo želijo. Potem bomo začeli tečaj. Trajal bo predvidoma dve leti, in sicer trikrat tedensko po štiri ure. Na njem se bodo delavci usposabljali za poklice iz strojne in elektrotehniške stroke. Tečaj bo namenjen izključno nekdanjim borcem, ki iz kakršnihkoli razlogov še niso uspeli pridobiti kvalifikacije. Tovarna »Sava« Kranj: Nekaj borcev smo poslali letos z ostalimi delavci na zdravljenje na Mali Lošinj. Polovico bo prispeval zanje Zavod za socialno zavarovanje, polovico pa podjetje. Vsi borci pri nas še nimajo kvalifikacije. Skušali smo jih zaposliti na takih delovnih mestih, ki so razmeroma dobro plačana. Prejšnja leta smo prirejali tudi tečaje za strokovno izpopolnjevanje. Letos smo za Dan borca obiskali bolnega člana kolektiva in nekdanjega borca Vidica, ki smo mu pomagali z materialom in denarjem. 4. julija smo za člane ZB iz podjetij priredili izlet na Pohorje.« minski plošči padlim na Križni gori. letos že sedma mednarodna regata na bledu Letos so Blejci pripravili obširen program za praznovanje občinskega praznika, 17. julija. Številne prireditve in športna tekmovanja bodo od 16. pa do 28. julija, ko bodo slovesnost zaključili s tradicional. »Kmečko ohcetjo« in z revijo domačih narodnih noš. Med največje prireditve letošnjega praznovanja spada mednarodna regata najboljših domačih in tujih veslače v, ki bo prihodnjo nedeljo, 21. julija popoldne na Blejskem jezeru. Za to veliko športno prireditev se že dalj časa marljivo pripravljajo. okrevanci v zdravilišču »stane žagar« v bohinju so se okužili s hrano V klimat, zdravilišču »Stane Žagar« v Bohinju je v soboto, 13. julija, zbolelo večje število okrevancev. Nekaj so jih zaradi povišane telesne temperature, glavobola, bruhanja in drisk takoj poslali v bolnišnico. Vzrok je verjetno okužena hrana. Obolenje ni nalezljivo. Gre za vnetje črevesja. Bolniki so se že vrnili iz bolnišnice. — Tudi ostali se dobro počutijo. Preiskave se še nadaljujejo. pred jeseniško postajo bodo uredili park Na Jesenicah bodo v počastitev občinskega praznika, ki bo 1. avgusta, med drugim uredili tudi prostor pred postajnim poslopjem. Mestna komunala ga bo ob pomoči prostovoljnih delavcev spremenila v park. Prostovoljna delovna akcija bi se morala pričeti že v ponedeljek, vendar je slabo vreme delo za nekaj časa preprečilo. U. LEPSl dohod do tovarne »stol« V tovarni »Stol« na Duplici pri Kamniku so ob asfaltni cesti postavili lično ograjo s širokimi dovoznimi vrati in vratarsko lopo, kjer bo tudi velika ura. S tem je prostor lepo uravnan in dohod urejen. Vsa dela bodo opravljena do občinskega praznika. sporočilo naročnikom in bralcem! prihodnja Številka »glasu gorenjske« bo izšla dne 26. julija tretji seminar v gozd mrtulku V, torek se je v Gozd Mrtulku končal seminar za mlade člane delavskih svetov z Gorenjske. Takoj naslednji dan pa se je začel seminar za sekretariate občinskih komitejev LMS z Gorenjske. Udeležuje se ga okoli 50 mladincev in mladink, ki bodo kooptirani v občinske komiteje. Na tem seminarju bodo predavali vidnejši politični delavci — Boris Kraigher, Boris Ziherl, Franc Popit, Franček Mirtič in drugi. Seminar bo zaključen 27. julija, ko bo v Gozd Mrtulku plenum OK Ljudske mladine Slovenije. seminar za normirce v kranju V ponedeljek se je v Kranju začel seminar za normirce iz gorenjskih podjetij. Seminar je namenjen predvsem vodjem normirske službe, ki naj bi se razen z normiranjem seznanili tudi z organizacijo delovnih mest. Seminar je organiziran v okviru Kluba gospodarstvenikov, udeležuje pa se ga 19 nor-mircev, ozir. vodij normirske službe podjetij. Na seminarju predavajo znani strokovnjaki ing. Perne, ing. Debevc in Grčar, prof. Bertoncelj, tov. Križaj, Klemenčič in drugi. Seminar je informativnega značaja in bo zaključen v soboto. občina bled za zdravstvene kolonije otrok Po prizadevanju sveta za socialno* skrbstvo in zdravstvo bo letos iz blejske občine odšlo v kolonije 59 zdravstveno ogroženih otrok. To je doslej največje število in presega tudi lansko. Samo z drugo izmeno preteklo sredo 17. julija jih je skupaj z ostalimi otroki kranjskega okraja odšlo z Bleda 48 na otok Stenjak. Nekaj pa jih bo letovalo v Domu na Planini pod Golico, estali pa v Avstriji. Največ pa jih gre seveda k morju. Glavni delež za vzdrževanje teh otrok je prispevala občina, nekaj pa tudi starši. -jb r L. nov vodovod v medvoski občini V zahodnem delu medvoške občine je še vedno nekaj vasi brez vodovoda, nekateri kraji ob desnem bregu Sore pa majo majhne zastarele vodovode, ki zaradi hitrega naraščanja prebivalstva ne morejo dajati dovolj vode. Razen tega je voda v teh primitivnih vodovodih slaba. O potrebi po novem vodovodu so volivci že večkrat razpravljali in Občinski ljudski odbor Medvode se je v letu 1954 lotil gradnje. Prebivalci so do sedaj .prispevali za vodovod že 6,500.000 din, Občinski ljudski odbor pa 1,500.000 din. Celotni objekt bo predvidoma stal 29 milijonov din. Letos bo ObLO za nadaljevanje gradnje porabil 4 milijone dih iz lastnega proračuna, nekaj pa bo najel tudi posojila. Seveda bodo morali še naprej pomagati pri gradnji tudi prebivalci, da bo voda čimprej napeljana v vse njihove hiše. Zajetje novega vodovoda so naredili na Spodnji Senici, kamor priteka studenec izpod Kamniških planin. Voda je izredno dobra, čista in mrzla kar je za zdravje prebivalstva še posebno važno. Iz zajetja v Sp. Senici bodo posebne črpalke črpale vodo v rezervoar, ki so ga postavili nad vasjo Sora. uspešno delo organizacij rk v blejski občini Delo občinskega odbora RK na Bledu in krajevnih organizacij v okoliških vaseh je bilo v preteklosti dokaj uspešno in mnogostransko. Zlasti v pogledu zdravstvene vzgoje je občinski odbor precej napravil. Pred nedavnim je bil uspešno zaključen tečaj za higiensko in zdravstveno vzgojo. Obiskovalo ga je blizu 100 deklet in ga tudi uspešno napravilo. Med največje uspehe organizacij RK posebno na Bledu in v Gorjah pa lahko štejemo zadnjo prostovoljno oddajo krvi, za katero se je samo na Bledu prijavilo 170 prostovoljcev in nekaj več kot 100 tudi v Gorjah. Med prijavljenimi je več kot dve tretjini oddalo svojo kri. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so jo darovali že večkrat. Ta uspela akcija kaže na visoko človečansko in socialistično zavest ljudi in na prizadevnost članov odborov RK, ki jim je uspelo pridobiti tako veliko število krvodajalcev. Med njimi se je najbolj izkazala Ivana Jan, ki je v Gorjah sama uspela pridobiti tako veliko število prostovoljcev. Zato ji je občinski odbor na Bledu podelil primerno priznanje. Glas Gorenjske 3 Križem kražem po radovlfiški občini C Hi A S S svojimi 11.600 prebivalci spada radovljiška komuna med srednje velike občine. Po tej plati je zanimiva v toliko, da je v zadnjem stoletju število prebivalstva v posameznih krajih močno nihalo. Na področju sedanje občine je 25 takih naselij, ki imajo 2daj manj ljudi kot, denimo, leta 1869. Med temi so tudi Kropa, Ljubno, Češnjica, Globoko, Kamnje. V 27 krajih pa se je prebivalstvo izdalno povečalo. Radovljica je prehitela Kropo in ima zdaj 2380 prebivalcev, medtem ko jih je imila pred 25 leti kakih 1300; Lesce so leta 19?1 imele 630, zdaj pa "na jo 1500 ljudi; Begunje so bile takrat vas s 563 prebivalci, zdaj pa živi v njih skoraj še enkrat več ljudi. To govori pravzaprav o gospodarskem utripanju v posameznih krajih. Potek življe-nja se je usmeril bliže k železnici in glavni ^ti, kjer se je naseljevala industrija. Ven-. ar — kar je zanimivo in pomembno — se jndustrjjg v tej občini ni stlačila na en sam *raJ, marveč se je porazdelila na Lesce, Ra-dovljico, Begunje, Otoče, Kropo itd. B eSunje so bile pred vojno vas, v katero So se sčasoma naselile nekatere volnarske in Podobne delavnice. Po vojni pa se je nad strehe starih kmečkih domov dvignil industrijski dimnik. Hlev in kozolec sta sprejeh medse modernega soseda — tovarno. Gostje ki zdaj sedajo v begunjski gostilni za mize 8e ne poznajo več drug drugega po domačih starodavnih hišnih imenih. Ljudi je več ir tedi iz drugih krajev so prišli. Tu je zda namreč Tovarna športnega orodja »Elan«, k ^Posluje že kakih 600 ljudi. Blizu, v Zapu-žah, je Tovarna sukna s 150 ljudmi, v Poljčah kmetijska šola, v Dvorski vasi opekarna in K'imatsko okrevališče, v Begunjah bolnica za duševne bolezni. odobno se dogaja še v nekaterih krajih ^° Je značilnost radovljiške občine: izredno nagla industrializacija. Pred vojno so bila v °bčini industrijska podjetja Tovarna verig v Lescah, »Plamen« v Kropi, Tovarna pletenin ▼ Radovljici ter še nekaj delavnic, ki so za-pte polagoma dišati po industriji. Zdaj pa te v občini že 12 industrijskih podjetij, ki se °e vedno razširjajo. Samo Tovarna verig v Lescah računa z bližnjo več sto milijonsko mvesticijo. Gospodarska obzorja občine so terej odprta. Naslednja značilnost — ugodna 2a industrijo v občini je, da je le-ta zelo Pestra po svojem sestavu: kovinska, športna, esna, tekstilna, živilska stroka. Ob ŠobČcvcm, bajerju taborijo E N ajpomembnejša naloga, na katero se bomo predvsem vrgli, pa je ureditev in izpopolnitev zdravstvene službe,« poudarja predsednik ObLO tov. Jakob Eržen. »Ze za letos računamo na ureditev zobne ambulante in paviljona za preventivno zdravstveno službo v Radovljici, na dokončno ureditev ambulante in posvetovalnice v Lescah, zobne in splošne ambulante v Begunjah, pa tudi v Kropi. Sredstva bo treba porabiti predvsem v te namene.« d blejske ceste se na klancu, takoj od Lesc proti Bledu, odcepi nova, šele grobo dograjena cesta. Kažipota še nima, a bil bi že potreben, da bi turistu ne bilo treba povpraševati domačinov, kje pelje pot k Sončevemu bajerju. Ta bajer postaja radovljiška zanimivost. Umetno- jezerce z otokom. Nekakšen Bled v žepni izdaji. »Bled« pri Bledu. Njegove gradnje se je lotila občina lani, letos jo počasi nadaljuje. Hoče se prilagoditi sodobnemu turizmu, zato je pri jezercu pripravila primeren prostor za campinge. »Ze več dni in noči sem tu. Prejšnje dni in noči me je močil dež, toda nekdo mora varovati stojnico. Če bi imel streho iz šoto-rovine, bi šlo, tako pa je kar lilo name.« Kdor posluša njegovo zgodbo, ne more razumeti, da se podjetje tako malo zmeni za zdravje svojega človeka. Mož pa se niti ne pritožuje preveč, ker na nebu spet sije :r>nce. Spet bo morda kupčija. Pravi, da je na Dan borca iztržil petdeset, nato, v nedeljo, pa 20 jurjev. Ob sončnih prazničnih dnevih prihajajo sem tisoči iz Jesenic in drugih krajev. Tudi kak inozemec se že ustavi. Drugače pa je po podatkih občine letošnji turistični promet nekako enak lanskemu, ki pa je bil dosti ugodnejši kot prejšnja leta. D I a delo ljud. odbora: O odjetjem ter bi to delo združili v okviru občine ali celo več sosednjih občin skupaj? ^a ta način bi uvedli redne avtobusne pro-8e, ki bi hkrati lahko služile tudi drugim Potnikom in turistom, prvenstveno pa seveda delavcem in uslužbencem za vožnjo na delo in domov. »O tem smo že razmišljali in razpravljali 2 nekaterimi podjetji, vendar je za zdaj °stal0 samo pri tem,« povedo na občini. , To je problem, ki ga je prinesla nagla industrializacija občine. S prevozi delavcev in službencev premagujejo podjetja stanovanj-vK° stisko. V Begunjah, pravijo, je zasedena Saka luknja. Podobno je tudi ponekod dru-jj^- Tudi komunalne naprave postajajo po- anJkljive, ni dovolj menz, obrtnih delav-£.°> zdravstvenih objektov in tako dalje. Ob-^a bo letos dogradila do decembra 16 sta-vanj, Tovarna verig v Lescah še nekaj, v Vse to je premalo. Nekdaj čisto kmečke ^dsi čutijo večje potrebe. V Begunjah in na jj^ziah si želijo kulturni dom, toda treba rapofiskati, v Kropi ga pa že imajo. Kjer pr j industrija, postajajo šolska poslopja zletesna. To polagoma čedalje bolj čutijo Vqs*' v Radovljici. To jesen bodo odprli no-bif lo v Lipnici. Zdaj še ne vedo, kje do-ljali približno 2 milijona, da bi v šolo nape-šan vodovod in kupili opremo, toda na vpra-zatrf' ^e ko moč pravočasno stvar urediti, JuJej0 na občini: »SeVeV™'"'"'Wii,jL, m* Industrija raste, zato pa je treba vedno več no Dva zagorela dečka nosita nekakšne cule. »Kam pa, fanta?« »Idemo da peremo rublje.« To so taborniki iz Crikvenice. Razen njih je tu še mladina iz Samca. Vsaka skupina jo postavila svoje mestece s platnenimi strehami. Tudi primitiven bife že stoji ob jezercu, med drevesi. Postavilo ga je radovljiško gostinsko podjetje »Triglav«, če sem prav razumel moža, ki je podnevi prodajalec, ponoči pa čuvaj »bifeja« Spi kar tam. Stojnico ponoči deloma prekrije s staro jugoslovansko vojaško odejo. To mu je streha. PRIREDITVE NA DAN VSTAJE V KRANJU V soboto, 20. julija, bodo priredili kranjski pevski zbori ob sodelovanju jeseniške godbe glasbeno akademijo pred Sindikalnim domom v .Kranju. Naslednji dan dopoldne bo: osnovna organizacija ZB Huje razvila svoj prapor in odkrila spominsko ploščo na hiši, kjer je bila 1941. leta prva tiskarna OF v Kraniu. Nad Češko kočo bo ob 10. uri dopoldne meddruštveno tekmovanje v slalomu. Popoldne bo v Olševku politično zborovanje kot zaključek praznovanja krajevnega praznika v Šenčurju, zvečer pa na Titovem trgu v Kranju revija filmov. Na Dan vstaje ob 10. uri bo odkritje spominske plošče padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja na zadružnem domu na Primskovem. Strelske družine občine pripravljajo za Dan vstaje strelsko tekmovanje. HRUSlČANI BODO PRAZNOVALI Prebivalci Hrušice so se na svoj krajevni praznik tudi letos lepo pripravili. Praznovali bodo od 20. do 28. julija. V soboto zvečer bodo fanfare naznanile začetek slavja, nato pa bo sledila baklada. Vse do 28. julija se bodo vrstile kulturno - prosvetne in športne prireditve. V počastitev praznika, bo imel krajevni odbor slavnostno sejo. Spomenik talcem na Belem polju, ki so jih Nemci ustrelili 27. julija 1942. leta, so Hrušičani letos obogatili z dvema spominskima ploščama in novimi slikami talcev. Uredili so tudi zgodovinsko razstavo, ki bo prikazovala udeležbo prebivalcev v NOV in njihovo delo po osvoboditvi.. P. U. OBČINSKI PRAZNIK V RADOMLJAH Kulturni teden v Radomljah se je začel v nedeljo 14. t. m. Radomeijčani imajo v tem tednu na sporedu vrsto kulturnih prireditev. Za ves tamkajšnji okoliš pa. bo posebno pomembna otvoritev novega železobetonskega mostu v nedeljo popoldne. J vih stanovanj — Na sliki: bloki v Radovljici potreben stik ljudskega odbora z državljani, vendar pa ta stik ni več zadosten. Ljudi je treba že izdatnejše seznanjati s problemati ko občine in to tudi na sodobnejši način, ne le na sestankih. Ljudski odbor namerava zato v kratkem izdati brošuro o problematiki občine,'ki jo bo razposlal zlasti vsem delavskim svetom, organom družbenega upravljanja in množičnim organizacijam. Morda (to pristavlja pisec tega sestavka) bo sčasoma potrebno začeti izdajati tudi poljuden občinski bilten ali pa občasne priloge lokalnega tiska za posamezne občine. — Toliko mimogrede. Krajevnih odborov je v občini 11, krajevnih uradov 4. Toda medtem ko je, denimo, kranjska občina prepustila krajevnim odborom letos kakih 7 milijonov ali približno 100 odstotkov več sredstev kot lani (podobno, čeprav v manjšem obsegu tudi škofjeloška občina), so v radovljiški občini sredstva za komunalno dejavnost skoncentrirana in ta dela opravlja komunalna uprava, ki pa se opira na sodelovanje krajevnih odborov. — "Vzrok, da občina še ne daje materialne osnove krajevnim odborom, je iskati v tem, da so celotna občinska sredstva za komunalno dejavnost še zelo pičla. Čutiti pa je, da politično in oblastveno vodstvo občine pravilno sodelujeta in da njuna dejavnost zato uspešno tolče v skupen cilj. Sveti ljudskega odbora pa so začeli polagoma, toda čedalje bolj povezovati svoje delo z aktivnostjo organov delavskega in družbenega upravljanja. To bo potrebno vedno bolj, saj je poglavitni namen samoupravljanja in razvijanja komunalnega sistema v tem, da začno samoupravni organi in državljani prevzemati nase čedalje več poslov in tako sami urejati življenje. I o so drobci iz življenja radovljiške komune. Drobci, ki pa pripovedujejo, da'ima komuna za svoj razvoj odprta obzorja. VII. Gorenjski sejem (Nadaljevanje s prve itrani) prodajo in zato ne kažejo zanimanja, da bi razstavljali. Industrijska podjetja pa bodo letos razstavila precej več novih izdelkov kot lani, predvsem za široko potrošnjo. V okviru letošnjega Gorenjskega sejma bo tudi posebna turistična razstava, ki ne bo imela splošnega propagandnega namena, tako kot vsa leta doslej, marveč bo posvečena popularizaciji turističnih prireditev na Gorenjskem. To je brez dvoma ugodna novost. Vsakoletno nagrajevanje obrtnih razstavljalcev oziroma njihovih kakovostnih izdelkov pa bo tudi letos vzpodbudilo obrtne kolektive in obrtnike k izdelovanju čimbolj praktičnih in sodobnih izdelkov, ki ne bodo predstavljali le razstavni izdelek, marveč bodo dostopni tudi potrošnikom. In slednjič: tudi na letošnjem Gorenjskem sejmu se bodo srečali poslovni ljudje iz vseh krajev države in sklepali trgovske pogodbe. I. A. V NEDELJO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV V nedeljo bo v Šenčurju okrajno tekmovanje traktoristov. 12 gorenjskih traktoristov bo tekmovalo v oranju in spretnostni vožnji. Za okrajnim tekmovanjem pa bodo trije najboljši odšli na republiško tekmovanje v Celje, kjer bodo tekmovali za »Zlati plug«. ŠTEVILEN OBISK NA BLEJSKI GOSPODARSKI RAZSTAVI Do 16. julija je gospodarsko razstavo na Bledu obiskalo že 66.284 obiskovalcev. Največji obisk v enem dnevu pa so zabeležili minulo nedeljo, ko si je razstavo ogledalo 3850 ljudi. Kako število obiskovalcev Bleda raste v času sezone iz dneva v dan, nam pričajo naslednje številke: 4. julija na. Dan borca je bilo na razstavi W40 gostov, na nedeljo 7. julija 2442, medtem ko je zadnjo nedeljo že naraslo na 3850. Med tednom je seveda obisk nekoliko manjši. Številni obiskovalci, med njimi ugledni domači in tuji gostje, se v knjigi vtisov z razstave o njej zelo zadovoljivo in pohvalno izražajo. Pred nedavnim si je ob obisku na Bledu ogledal razstavo tudi visoki gost, predsednik švedske vlade Tage Erlander. »TISKANINA« BO PRISPEVALA MILIJON DIN ZA PREVENTIVO V tovarni »Tiskanina« Kranj so na zadnji seji delavskega sveta potrdili pravilnik o nagrajevanju novatorjev in racionalizatorjev. Razpravljali so tudi o novem načinu delitve dohodka, s katerim bodo člani delavskega sveta skušaj seznaniti ves kolektiv. Delavski svet je sklepal tudi o obveznem preventivnem zdravstvenem pregledu vseh zaposlenih žena glede morebitnih rakastih obolenj. Podjetje bo v ta namen prispevalo približno milijon dinarjev iz dobička. B. M. CESTO OD VISOKEGA DO TUPALIČ BODO ASFALTIRALI Cesto iz Kranja proti Jezerskem so pred d verni leti asfaltirali do vasi Visoko, zdaj pa jo bodo irz-ravnali in asfaltirali še od Visokega do Tupalič. Prebivalci vasi, skozi katere pelje omenjena cesta, so na zborih volivcev zahtevali, da jo asfaltirajo vsaj do Preddvora. Do sedaj je bila vedno vsa ra>z-kopana in zaradi tega se je dogodilo tudi že več nesreč. Okrajni ljudski odbor Kranj bo za ureditev ceste prispeval en milijon dinarjev, ostalo pa bo finansirala Uprava za ceste LRS. Cr. 50»/. IZDELKOV ZA IZVOZ Tovarna »Tiskanina« Kranj je od 1. januarja do konca junija 1957 izvozila za milijon dolarjev blaga. Tova.r-na bo odslej v prvi vrsti skušala zapolniti domači trg. B. M. CESTO OD MEDVOD DO ZBILJ ASFALTIRAJO Okrajna uprava za ceste v Ljubljani že nekaj časa preureja cesto, ki pelje iz Medvod do Zbilj-skega križišča. Staro cesto so izravnali in na več krajih razširili, zdaj' pa jo že tudi asfaltirajo. Za asfaltiranje si je največ prizadevalo Turistično društvo, ki ureja Zbiljsko jezero. Prebivalci med-voške občine želijo, da bi asfaltirali tudi cesto Medvode — Vaše — Preska — Goričane — Sora — Gosteče — Skofja Loka. Sora privablja vedno več kopalcev, zato se je promet na tej cesti izredno povečal. Ob lepih dnevih, zlasti ob nedeljah gre skozi Medvode na kopanje v Soro na tisoče ljudi, peš in z vozili. Razširitev in asfaltiranje ceste bi bila torej iz turističnih razlogov nujno potrebna. Za to naj bi prispeval nekaj kranjski, nekaj pa ljubljanski okraj. C. R. Izdelujemo volneno blago za moške in ženske obleke, jzčesane in mikane volnene preje, lodne, hubertuse in odeje vseh vrst in kvalitet sukua iattuae Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju zdravniška dežurna služba Zdravstveni dom Kranj. Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon: 04. Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. — Naročniki imajo 20 % popusta. telef. Številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 190. MALI OGLASI Drap volneno jopico sem izgubila 7. julija od Brezij nad Tržičem do Bleda na cesti pod gorami. Najditelja prosim, naj proti nagradi sporoči svoj naslov Kalan Neži, Je-lendol 10, Tržič. Izgubljena je bila aktovka od Visokega do Preddvora. Najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek. Izgubil sem konjsko plahto od gostilne »Jelen« do kokrškega mostu. Najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek. OBVESTILO ZADRUGAM IN KMETOVALCEM! V Kropo sta se pred tremi tedni zatekli s planine ali privatnega pašnika 2 telički z verižicami okrog vratu in obešenimi zvončki, stari eno in dve leti. Lastnik Jih dobi pri Potočnik Stojanu, Kropa 2. Prodam »Horex«, 350 ccm, v odličnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam globok otroški voziček (siv). Naslov v oglasnem odd. Prodam 4 gume 650 X 16 za gumi voz, kompresor in košnjo sena. Naslov v oglasnem odd. Prodam telico brejo. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam radijski sprejemnik »Philips« 4-cevni. Sonc Franc, Klane 44 Kranj. Prodam novo stružnico delovne dolžine 450 mm. — Naslov v oglasnem oddelku. Hišo, prostorno, na lepem mestu, primerno za gostilniško obrt, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2 kleparska pomočnika in 1 vodovodnega instalaterja sprejmem takoj. Stanovanje in hrana zagotovljena. — Maksimov Boris, kleparstvo, Tržič. Okrajna pošta Kranj sprejme v službo takoj moške za dostavljače pri pošti Tržič, Javornik na Gor. in Kranj. Sprejme tudi moške z vsaj 4 razredi gimnazije za manipulativna dela pri pošti Kranj, Skofja Loka in Jesenice na Gorenjskem. Prijave z obširnim življenjepisom poslati upravi OP Kranj. »Zvezda« — tkalnica in tekstilna oplemenjevalnica sporoča cenjenim strankam, da bosta naši poslovalnici v Kranju in Tržiču zaradi letnega dopusta zaprti od 23. julija do 5. avgusta t. 1. Dr. Bahun Jaka iz Jesenic je promovirat na Medicinski visoki šoli v Ljubljani za doktorja vsega zdravilstva. Mlademu zdravniku iskreno čestitamo. Podpisana Artiček Eliza, gospodinja iz Radovljice, Prešernova 1, preklicujem vse kar sem neresničnega govorila o Hru-stelj Zinki iz Radovljice, Prešernova 1 in izjavljam, da za te trditve nisem imela nobene osnove. Na Kokrici prodam travnik z ozkim pasom gozda. Naslov v oglasnem oddelku. Ekonomist s 5 - letno prakso sprejme — najraje iz Kranja ali okolice — štipendijo za študij na Visoki ekonomski šoli v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku. Sprejmemo vajenca za kovaško stroko iz bližnje okolice. Pogoj 2 razreda gimnazije. Interesenti naj se javijo v Pilarni Reteče, pošta Skofja Loka. OBJAVE RAZPIS za 6-mesečni pripravljalni tečaj za Dopisno ekonomsko srednjo šolo Slovenije 1. februarja se bo pričel nov prvi letnik Dopisne ekonomske srednje šole Slovenije za bivše borce in aktiviste NOV. Dosedanje izkušnje so pokazale, da ima veliko kandidatov nezadostno osnovno izobrazbo. Nekateri imajo sicer formalne pogoje za vpis, nimajo pa potrebnega znanja. Zato se je Glavni odbor Zveze borcev odločil, da bo organiziral za kandidate 6-mesečni pripravljalni tečaj iz slovenščine, matematike, zemljepisa in kemije. Vsi interesenti, ki nimajo sprejemnega izpita za višjo srednjo šolo, ga bodo morali opraviti pred sprejemnim izpitom v ESSS. Prijave bodo sprejemali samo Okrajni odbori Zveze borcev do 25. avgusta 1957. Obrazce za prijavo lahko dobite na Okrajnih odborih ZB od 25. julija dalje. Interesente obveščamo, da na letošnjem »Gorenjskem sejmu« v Kranju ne sodelujemo, ker nam direkcija sejma ni dala na razpolago razstavnega prostora. Našim odjemalcem se tudi za bodoče priporočamo z zagotovitvijo, da jih bomo vedno dobro in solidno postregli. Kmetijski magazin, Ljubljana, Parmova ulica 33. Krajevni odbor ZB in ZVVI Podnart priredi v nedeljo 21. julija popoldan pri kulturnem domu v Podnartu veselico s srečolovom. — Vljudno vabljeni! Tekmovalna komisija Gorenjske rokometne podzveze razpisuje prvenstveno tekmovanje za tekmovalno sezono 1957-58 za članske moške in ženske ekipe. Rok za pismeno prijavo je 1. avgust. Pismene prijave pošljite na naslov: Zivkovič Milan, Ind. šola »Iskra«, Kranj — Izvršni odbor GRP. »STORZlC« KRANJ, 19. julija, ob 18. in 20. uri »STOTNIK IN NJEGOV JUNAK«, nemški film, zadnjikrat. 20, julija ob 18. in 20. uri »URE OBUPA«, amer. vistavision film; 21. julija ob 10. uri matineja »BANKOVEC ZA MILIJON FUNTOV«, angl. barvni film: ob 16., 18. in 20. uri »URE OBUPA«, amer. vistavision film — zadnjikrat; 22. julija ob 10. uri matineja »ZA SPUŠČENIMI ZAVESAMI«, ital. film; ob 16., 18. in 20. uri in 24. julija »BRODWAYSKA KA«, ameriški barvni film; 23 in 24. julija »BRODWAYSKA USPAVANKA«, amer. barvni film — zadnjikrat; 25. julija ob 18. in 20. uri »NE BODO MI VERJELI«, ameriški film. »LETNI PARTIZAN« 19. julija ob 20.15 uri »BRODWAYSKA USPAVANKA«, amer. barvni film. 20. julija ob 20.15 uri dvojni program: »ZA SPUŠČENIMI ZAVESAMI«, premiera ital. filma in »BROD-WAYSKA USPAVANKA«, amer. barvni film. 21. julija »ZA SPUŠČENIMI ZAVESAMI«, ital. film — zadnjikrat. 22. julija ob 20.15 uri »TUJA ZEMLJA«, premiera jugoslov. filma. 23. in 24. julija ob 20.15 uri »NE BODO MI VERJELI«, amer. film — zadnjikrat. 25. julija ob 20.15 uri »UPORNIK«, prem. amer. filma. »SVOBODA« STRAZlSCE, 20. julija ob 20. uri »BANKOVEC ZA MILIJON FUNTOV«, angl. barv. film. 21. julija ob 16., 18. in 20. uri »BRODWAY-SKA USPAVANKA«, ameriški barv. film. 22. julija ob 18. in 20. uri »STOTNIK IN NJE- gov junak«, nemški film 24. julija ob 20. uri »tuja zemlja«, jugoslovanski film. naklo, 20. julija ob 20. uri »stotnik in njegov junak«, nemški film. 21. julija ob 17. in 20. uri »bankovec za milijon funtov«, angl. barv. film. 22. julija ob 17. in 20. uri »ne bodo mi verjeli«, amer. film. »radio« jesenice, 19. julija franc. barv. film »stopnišče za sluzincad« ob 18. in 20. uri. 20. in 21. julija prem. ital. barv. filma »odisej« — v soboto ob 18. in 20. uri — v nedeljo ob 18. in 20. uri v slučaju slabega vremena tudi ob 16. uri, ob 11. uri matineja amer. filma »žongler«. 22. in 23. julija ital. barv. film »odisej« ob 18. in 20. uri. 24. in 25. julija premiera amer. barvnega filma »houdini« ob 18. in 20. uri. »PLAV2« jesenice, od 19. do 21. julija, franc. barv. film »stopnišče za sluzincad« v petek, soboto in nedeljo ob 18. in 20. uri, v slučaju slabega vremena je v nedeljo predstava tudi ob 16. uri, tega dne dopoldan ob 10. uri je matineja amer. filma »žongler«. 23. julija franc. barv. film »stopnišče za sluzincad« ob 18. in 20. uri. 25. julija ital. barv. film »odisej« ob 18. in 20. uri. Žirovnica, 20. in 21. julija, amer. kavboj ski barvni film »tujec na konju« — v soboto ob 20.30 uri, v nedeljo ob 18. in 20.30 uri. 24. julija francoski barvni film »stopnišče za sluzincad« ob 20.30 uri. dovje mojstrana, 20. in 21. julija franc. barvni film »kadet russel« — v soboto in nedeljo ob 20. uri. v nedeljo ob 17. uri se predvaja , še amer. film »žongler«. 24. julija ital. barv. film »odisej« ob 20. uri. koroška bela, 20. in 21. julija ital* barv. film »odisej« —' v soboto in nedeljo ob 19. uri. 22. julija franc. barvni film »stopnišče za sluzincad« ob 20. uri. bled, od 19. do 22. julija ameriški barv. fantastični film >gog«, od 23. do 25. julija ital. glasb, film »nesmrtne melodije«. ljubno, 20. in 21. julija ameriški barvni film »sin ble-doličnika« — v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 18. uri, ob 20. uri se predvaja angl. barv. film »dzesi«. 22. julija angleški barvni film »dzesi« ob 20. uri. »sora« skofja loka, od 19. do 21. julija ital. barvni film »odisej«. 2?, in 24. julija amer. film »usoda ljubezni«. Tovarna usnja „STANDARD" v Kranju sprejihe takoj pisarni ško moč z znanjem strojepisja in korespondenca Plača po tarifnem pravilniku ju posebnem dogovoru. Ponudbe pošljite upravi podjetja. »krvavc« cerklje, 20. in 21. julija angleški film »očka VRNI SE«. V soboto ob 20.30 uri. V nedeljo ob 16. in 20. uri. TRŽNI PREGLED v kranju Izbira zelenjave je bila v ponedeljek na kranjskem trgu že precej pestra. Jajc je hitro zmanjkalo. Naprodaj je bilo nekaj borovnic — to je bilo tudi edino sadje. Zabeležili smo naslednje cene: zelje 35 din kg, krompir 25 din kg, čebula 45 din kg, kolerabe 5 din komad, špinača 20 din merica, ciidivija 15 din zavitek, pšenica za kure 45 din liter, koruzni zdrob 45 din liter, koruzna moka 40 din liter, ajdova moka 70 din liter, milice 10 din šopek. v kamniku V torek je bil živilski trg v Kamniku slabše založen kot prejšnje dni. Hud naliv je preprečil, da ljudje niso mogli nabrati toliko zelenjave za trg. Cene so bile naslednje: novi krompir 28 din, zelje 30 din, paradižnik 80 din, paprika 140 din, čebula 52 din, cvetača 60 din, česen 140 din, rdeča pesa 40 din, in solata 30 din za kg. Sadja je bilo malo. — Ringlo je bil po 60 din, breskve in marelice 94 tn hruške po 80 din za kg. Jajca so bila po 17 din. NESREČE v sobcevem bajerju so našli utopljenca Dne 14. julija se je odšel kopat v Sobčev bajer pri Lescah Anton Vrhunec, roj. 1. januarja 1938. Zaposlen je bil pri privatnem tapetniku v Radovljici, stanoval pa je na Brezjah. Voda, kjer se je kopal je bila globoka poldrug meter. V torek. 16. julija, zvečer pa so našli njegovo truplo. Vzrok smrti je lahko srčna kap, ker je imel Vrhunec slabo srce, ali pa krč. s. J. prometna nesreča v lescah Dne 15. julija ob 14.15 uri se je pred železniškim prelazom v Lescah pripetila prometna nesreča. Ivan Grobin iz Ribnega, delavec v Tovarni verig Lesce, se je peljal s kolesom iz Tovarne verig proti glavni cesti Bled —Lesce. Vozil je nepazljivo in se ob prihodu na glavno cesto zaletel v tovorni avtomobil, ki je pri vozil v smeri Bled—Lesce. Prišel je pod zadnje kolo, ki mu je močno poškodovalo levo. nogo. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico. J. S. vilice na kolesu so se mu zlomile V nedeljo, 14. julija zjutraj se je v Britofu ponesrečil 19-letni Ivan Stefe iz Predoselj. s kolesom se je peljal proti Kranju, INDUSTRIJA PLETENIN, ROKAVIC IN KONFEKCIJE bo razstavljala svoje kvalitetno priznanje izdelke volnenih pletenin, konfekcijo moškega perila krojne izdelave in triko rokavice za široko potrošnjo, za uniformirane poklice kot zaščitne za kirurgijo na VII. Gorenjskem sejmu v Kranju v času od 19. do vključno 29. julija 1957 Oglejte si naš paviljon. Sporočite nam vašo želje! Brzojavi: PLETENINA KRANJ Telefon: Kranj 389 na klancu v Britofu pa so mu nenadoma počile prednje vilice, vsled česar je tako nesrečno padel, da se je močno poškodoval po glavi. Zdaj se zdravi v ljubljanski bolnici, kamor so ga odpeljali takoj po nesreči. nesrečna smrt 3-letne deklice V torek popoldne je vozil skozi Ljubno tovorni avtomobil S-2721, last podjetja »Živila« Kranj. Šofer Jože Brenčič je vozil skozi vas počasi in previdno. Nekako sredi vasi pa je pritekla za avtomobil 3-letna Marija Markovec z Ljubna in se obesila ob stran avtomobila. Šofer je ni opazil in je vozil dalje. Po nekaj metrih vožnje pa se je spustila in padla tako, da je prišla pod zadnje desno kolo avtomobila. Ko so prihiteli ljudje na kraj nesreče, je bil otrok ie mrtev. Tudi šofer nesreče oi opazil in je zato peljal dalje. GIBANJE PREBIVALSTVA V KRANJU Poročili so se: Vincencij SajO" vic, klepar in Matilda Cufer. tov. delavka; Rudolf Kolman, elektrotehnik in Marija Kozjeg tov. delavka; Janez Česen, elek-tromehanik in Rozalija Bizjak, trg. pomočnica; Leopold Ratnik> ključavničar in Jožefa Carman, tov. delavka; Edvard Bečan, skladiščnik in Vera Urbanček. šivilja; Mihael Dermota, elek-tromonter in Ana Hafner, na* meščenka; Milan KlemenČU-i drž. uslužbenec in Izidora Sla' be, nameščenka. GORENJCI! Obiščite letošnji VII GORENJSKI SEJEM ki bo v Kranju od 19.-29. julijo Vredno bo, ogledati si ga Za vsakogar bo brez dvoma nekaj zanimivega Na razstavišču je tudi stalni zabavni prostor /TL " * '< ■ ,i.O ' ' 25 % popust na železnici Časopisno založniško podjetje .GORENJSKI TISK", KRANJ sprejme takoj stenodaktilografko ovarna gumbov Kamnik čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in prebivalstvu Gorenjske k Dnevu vstaje Oglejte si naše izdelke na Gorenjskem sejmu v Kranju v času od 19. do 27. VII. 1957 tiPRAVA GORENJSKE PREDILNICE V ŠKOFJI LOKI sprejme v službo več delavk Kandidati za sprejem morajo bili zdravi, si ari' od 18 do 25 let ter si oskrbeli napotnico za zaposlitev, delavsko knjižico in zdravniško spričevalo. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. ZGODOVINA NOB NA GORENJSKEM Namen pričujočega kratkega sestavka je v kratkem orisati, kar je bilo doslej storjenega za zbiranje gradiva iz NOB na gorenjskih tleh. Začetek je bil storjen s sistematičnim zbiranjem zgodo vinskih podatkov, zapiskov, dokumentov, predmetov in drugega zgodovinskega gradiva. To delo zdaj v glavnem opravljajo zgodovinska komisija pri Okrajnemu odboru Zveze borcev ter trije gorenjski muzeji: kranjski, škofjeloški in radovljiški. Sodelujejo tudi občinski odbori Zveze borcev in posamezni bivši borci, ki so na lastno pobudo ali na pobudo organizacij ZB pričeli pisati svoje spomine in jih objavili v raznih publikacijah: časopisih, revijah in samostojnih zbornikih. Občinski odbori ZB so izpolnili že skoraj 2000 življenjepisov in zbrali skoraj prav toliko fotografij bivših borcev. Okrajni odbor ZB teži za tem, da zbere ves zgodovinski material iz NOB, kakor tudi material iz delavskega gibanja v predvojnih letih v muzejih, ki so edini primerni in strokovno sposobni za zbiranje tega gradiva. Doslej je zbranih 2823 fotografij in 41.079 raznih dokumentov in ar-hivalij. Novo formfirane zgodovinske komisije pri občinskem in okrajnem odboru ZB so se dela resno lotile in že v svojih predračunih predvidele vsote za nakup in konserviranje Precejšnje število bivših borcev je pisalo svoje spomine in jih objavljalo v dnevnem časopisju in v revijah — izdane pa so bile doslej tudi naslednje knjige: »Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli«, pisec France Konobelj-Slovenko; »Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi«, avtor Slavko Smolej; Zbornika Kranja in Goric, 3 številke Škofjeloških razgledov, »Med gorenjskimi partizani« Ivana Jana, v pripravi pa sta Blejski zbornik NOB in drugi del »Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi«. V pripravi je tudi zbirka pesmi jeseniškega pesnika Mihe Klinarja, v glavnem s tematiko iz NOB. Knjiga »Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli« je izšla v 5000 izvodih, begalo opremljena s slikami padlih in preživelih prvoborcev ter posameznih važnih dogodkov in akcij na Jesenicah, v bližnji okolici in gornje-Sf>vski dolini. Knjiga predstavlja zbornik Jesenic in z nekaterimi sestavki zajema tudi bližnjo okolico. Doslej je 'bilo razprodane nad 3000 izvodov. Smolejeva knjiga »Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi« je izrednega pomena zaradi kvalitetne slikovne in besedne obdelave pokreta socialne in nacionalne osvoboditve v obdobju dveh svetovnih vojn in po osvoboditvi, pa tudi zaradi dobre opreme. Občinski odbor Zveze borcev v Kranju je pripravil doslej dva zbornika, od katerih je prvi sicer zelo skromen, vendar je v njem nekaj sestavkov, ki vsaj delno osvetljujejo širino borbe kranjskega delavstva. Glede na bogato zgodovino Kranja in okolice v tem obdobju pa bi lahko izdali obsežnejši in bogato dokumentiran zbornik. Drugi zbornik zajema zgodovino Goric in del borb Kokrškega odreda. Po svoji sestavi je zelo bogat in kvaliteten. Predstavlja še posebno vrednost za bivšo občino Gorice. Oba zbornika sta izšla vsak v 1500 izvodih in sta trikrat, še niso mogli zbrati vsega gradiva NOB iz Škofje Doke, Poljanske doline in Selške doline. Zato bodo z zbiranjem in objavljanjem tega gradiva nadaljevali v prihodnjih zvezkih. Knjiga Ivana Jana »Med gorenjskimi partizani« dopolnjuje vsa doslej našteta dela in je po svoji vsebini zelo pestra. V njej so opisani prvi organizatorji gorenjske vstaje, delo aktivistov v zgornji savski dolini in del »POLNOČNA LJUBIMCA« Ta francoski film je, zdi se mi, namenoma ostal malce »lažji«; kajti če bi bila zgodba, ki jo prikazuje, očiščena nekaterih plitkih posplošitev in stilno enotna — taka, kakršna je, meša nekakšen neorealizem s skoraj revijsko nerealističnostjo — bi lahko nastal iz nje resnično umetniški film. Ampak: kot da bi se ustvarjalci tega filma bali, da jim ne bi film preveč tragično izzvenel. Tako je vse skupaj ostalo na ravni feljtona. Kljub temu je film med boljšo polovico našega filmskega sporeda. Mogoče bi ga še najlažje označili z eno samo besedo, ki je pri ocenjevanju umetnin ne uporabljamo, prav zaradi tega pa je za ta film nadvse primerna: film je ljubek. »OBSOJENI« Človek bi mislil, da bo ameriški film, ki se odigrava za zidovi jetnišnice, kriminalka, zgrajena po vseh pravilih: drveči avtomobili, pretepi z zvenečim udrihanjem po zobeh in pod brado, strojnice policajev in revolverji gangsterjev. V tem primeru je stvar drugačna: film »Obsojeni« skuša prikazati še nekaj več — psihologijo kaznjencev in psihologijo njihovih čuvarjev, jetniških policajev. Res je, da v tem ni kdovekako uspel, vendar tudi ne popolnoma neuspel. Torej nekakšna srednja reč. Vsekakor je daleč nad običajnimi kriminalkami, ne nazadnje po zaslugi dobrih igralcev. »SKRIVNOST SOBE ST. 17« Se en ameriški kriminalni film, tudi ta nadpovprečen. Spet dva dobra igralca: Edward Robinson in Paulette Goddard. Film je dovolj napet ter precej na gosto posejan s komičnimi prizori. Njegovo vsebino bi na kratko opisali takole: delovni dan policijskega častnika je včasih silno naporen in utrudljiv. Kaj vse se zgodi v tem dnevu: policija prepreči napad gangsterjev na veliko banko, Izsledi nekega morilca, razkrinka lažnega italijanskega grofa, vmes pa opravi še nekaj »manjših« akcij. Ljubitelji kriminalnih filmov bodo s »Skrivnostjo sobe št. 17« zadovoljni. »URE OBUPA« V tretje gre rado: tudi ameriški film »Ure obupa« je kriminalka, še najboljša od vseh treh. Tudi v tem filmu nastopa nekaj dobrih igralcev, med njimi Humphrey Bogart. S tem filmom pa ne bodo zadovoljni samo ljubitelji kriminalk, ampak tudi tisti gledalci, ki od filma pričakujejo kaj več, kot samo golo zabavo ali samo natezanje živcev. mm Z RAZSTAVE V MESTNEM MUZEJU V KRANJU Božidar jakac: NA STRAŽI (grafika) razprodana.^ V letu 1952 je bila izdana kronika pod naslovom »Dovje in Mojstrana v letih 1941—1945«, ki obravnava delovanje KP v predvojni dobi, dogodke iz časov NOB, grozodejstva okupatorja nad prebivalstvom na Dovjem in v Mojstrani ter streljanje talcev in izgon prebivalcev v koncentracijska taborišča. 1 »Loški razgledi«, ki so doslej izšli zgodovine Kokrškega odreda. Ob raznih praznikih in partizanskih dnevih so občinski odbori ZB in okr. odbor organizirali priložnostne razstave. Doslej je bilo nekaj nad 80 takih razstav, ki jih je obiskalo približno 100.000 ljudi. Zanimanje občinstva za take razstave kaže na potrebo, da bo treba čimprej organizirati stalne razstave NOB v gorenjskih muzejih. mm REVIJI ZA KULTURO izhaja Šestkrat na leto cena Številke 5» dinarjev letna naroc. 300 dinarjev > naročnike sprejema upr. »glasu gorenjske« prva — dvojna Številka izide v kratkem na skoraj 100 straneh Naročite se! r Hala bolita apodia JOHN STEINBECK: Naslednjega februarja sem si dejal: Ce postavljajo ljudje kole s ploščadjo za ribje orle, zakaj ne bi jaz zgradil na mojem hrastu gnezdo, ki bi zvabilo moja ptiča, da bi yse vrnila? (Elektrarna je medtem razdrla gnezdo vrh telefonskega kola.) Konec zime sem se lotil dela. Splezal sem na hrast, odstranil ostanke starega gnezda ln na njegovo mesto namestil veliko kolo voza ter ga pričvrstil z žico vodoravno. Potem sem narezal suhe pampaške trave, ki sem jo povezal v dolga povesma. Medtem ko je ledeni zimski vihar mršil mojo obleko, sem zlezel spet na drevo in vpletel med šprikle kolesa travo'. Nastalo je prekrasno gnezdo, ki bi se mu jaz sam — če bi že imel namen nesli jajca — ne mogel ustavljati. V naslednji dobi je roman, ki sem ga pisal tačas, stopil nekoliko v ozadje, kajti venomer sem. moral skakati od mize k daljnogledu in motril gnezdo ter opazovati, če se še nista vrnila moja bodoča .najemnika. Ko so se končno prvega junija začele šolske počitnice, sta morala prevzeti stražo moja fanta. Nekega jutra je pridrvel v mojo sobo Catbird in tulil: »Ribja orla! Pojdi hitro — ribja orla!« Drvel sem k daljnogledu, in res, bila sta tu! Toda nič nista mislila na to, da bi se naselila v mojem gnezdu, temveč sta ga trgala, izvlekla skrbno povezane snopiče trave iz njega in jih odnašala prek zaliva, da bi jih uporabila pri svojem štorastem skrpucalu na transformatorju. Čemu bi lagal? Bil sem užaljen in moja uižaljenost se je kmalu sprevrgla v divjost, v čvrsto divjost! Ti zanikrni, latinski ptiči, ti nehvaležni stvori, ti — ti ribji orli! Moj Pogled se je obrnil k puški, ki visi nad mojim kaminom, toda še predno sem mogel seči po nji, se me je lotila mnogo boljša, naravnost makiavelistična misel. Tako je, zagodel jo bom tem ptičem, tem ribjim orlom! Hrepenel sem po maščevanju! Toda s svincem? Ne, nikakor ne! Zadel ju bom ravno tako kot sta onadva mene, zadeti ju hočem psihološko, v njihovih čustvih! Da! O psihološkem vojevanju jaz nekaj razumem! Najprej sem proglasil našo garažo za ožje vojno področje, kamor ni imel nihče pristopa. Moj roman je romal v hladilnik na led in dan za dnem sem se ukvarjal z mrežasto žico in velikimi količinami mavca v garaži. Potem pa sem povabil svojega soseda Jaoka Ramseva, izvrstnega slikarja, k sebi v garažo. Cez dva dni sva prinesla na beli dan izgotovljeno svoje delo: posnetek amerikanskega žerjava v naravni velikosti. Kolikor mi je znano, je na vsem svetu le še sedemintrideset eksemplarov tega prekrasnega ptiča. In tu je bil osemihtrideseti! Z zlobnim hehetanjem sem vlekel ptiča iz mavca na hrast in ga namestil v gnezdu. Potem pa sem ga dobro privezal z žico. Njegov blaščeče beli trup s črnim repom ter rdečo glavo se je čudovito odražal od modrine neba. Zavzel sem spet svoje stražarsko mesto na verandi in z daljnogledom opazoval ribja orla, ki sla kar naprej gradila svoje gnezdo na telefonskem kolu pri elektrarni in se delala^, kot da nista ničesar opazila. Jaz pa sem si kaj lahko zamislil, kaj se je dogajalo tam onstran. Gotovo je dejala mai-dame svojemu možu: Nebeški oče, poglej no, Jure, kdo se je naselil tam na oni strani v stanovanju, ki ti ni bilo dovolj fino! Le zakaj sem te poslušala!« Jaz pa sem se smejal v pest! To so rane, ki se nikdar ne zacelijo! To je psihološka strategija kakor mora biti! Dva dni kasneje je pridrvel moj sin Tom v mojo sobo in vzkliknil: »Gnezdo! Poglej no, kaj počenjata v gnezdu!« Kot strela naglo sem bil zunaj in kaj sem videl? Ribja orla sta v divjem ljubosumju napadala v padalnih naletih mojega žerjava iz mavca — seveda bi si utegnila ob trdem mavcu samo polomili kremplje, drugega nič! Končno sta se tudi res udala in sta odletela, spremljal ju je moj zasmeh! Ribja orla nista nikoli več napadla, zafo pa so se pojavili drugačni gosti. Ko sem nekega jutra pogledal skozi okno, sem opazil dokaj okroglo damo v khaki-hlačah, ki se je po vseh štirih plazila po moji travi. Zgornje telo ji je tičalo v pulovru z zavihanim ovratnikom, okoli vratu je imela obešen daljnogled, v roki pa naperjeno fotografsko kamero. Ko sem stopil k nji ter jo vprašal, kaj želi, mi je nejevoljno odmahnila z roko. »Pri miru stojte!« mi je ukazala šepetaje. »Ali bi ga res radi pregnali?« »Toda, ali bi vam smel pojasniti...,« sem zastavil. »Pst! Ne tako glasno!« je krehala. »Ali ne vesle, kaj je to? Nihče v klubu mi ne bo tega verjel! Ce se ml ta posnetek ponesreči, vas zadavim lastnoročno!« No da, potem pa so prihajali ljubitelji ptic drug za drugim — bila je masovna invazija! Našega žerjava se je namreč dalo že od daleč spoznali. Cez nekaj časa so odkrili, kaj je s ptičem, toda, če sem jim hotel pojasnili, da gre za vojno zvijačo, sploh niso hoteli poslušali, ampak so se celo razbudili, nikakor seveda ne na ribja orla, ki sta bila vsega kriva, ne, temveč name! Toda nihče ne more trditi, da sem zamerljiv človek. Zlezel sem na hrast, odnesel svojega žerjava in gnezdo uredil, da se je ponašalo v vsej svoji krasoti. Zdaj je spet pripravljeno in čaka. Ali se bosta ribja orla povzpela to leto do take duševne veličine, ki bi dovolila, da bi prošlost utonila v pozabo? Detajl freske iz Mac nad Preddvorom J Zadnji po vrsti je takoimenovani četrti stil. Karakterizira ga fantastična, igračkasta arhitektura, med katero se vpletajo iluziolistično slikane figure ali cele zgodbe, prizori iz mitologije itd. Četrti stil pomeni višek razvoja rimskega slikarstva. V njem korenini tudi za likovni izraz renesanse tako značilna groteska. Po svojem iluzionizmu (slikarstvo videza) je po-znorimsko slikarstvo nekak predhodnik mnogo kasnejšega impresionizma, ki se je posluževal podobnega načina slikanja, ko je s pomočjo svetlih in temnih barvnih lis skušal ujeti optično podobo danega predmeta (podobno kot jo vidimo z očmi in ne tako kakršna v resnici je). Po snovi zajema pompejansko slikarstvo skoraj vse motive, ki jih pozna zapadnoevropsko slikarstvo: tihožitje pejsaž, žanr, portret itd. Razstava obsega 70 reprodukcij najpomembnejših slikarskih spomenikov iz Rima, Pompejev, Stabij in Herkulaneuma. . Pepel in lava, ki sta leta 79 prekrila cvetoča mesta ob vznožju Vezuva, sta nam ohranila vrsto najpomembnejših slikarskih spomenikov ne le antične temveč celotne človekove umetnostne kulture. Izkopavanja, ki so se pričela leta 1748 so se nadaljevala skozi vse 19. stoletje in trajajo še danes, ko so bili (n. pr. 1952) odkriti nekateri zelo bogati primerki. Pompejansko slikarstvo običajno delimo na štiri stilna obdobja. Najstarejši je takoimenovani in-krustacijski stil, ki krasi stene s slikanimi barvastimi ploščami in reliefnimi pilastri. Ta način dekoracije se je ohranil še v prvih krščanskih stoletjih, predvsem v katakombah. Arhitektonski stil poglobi z navideznimi arhitekturnimi motivi steno in odpre ozadje v obliki slikanih pokrajin, vrtov itd. Znamenite so t. i. Odi-sejske krajine, ki jih hrani Vatikanska biblioteka v Rimu. Tretji po vrsti je ornamentalni slog, ki spremlja začetke cesarske dobe. Zopet se uveljavi stena, ki jo krasijo najrazličnejši slikani arhitekturni motivi: stebriči, zidci, stolpi itd. 02870056 CESTA NA OBRONKIH Tako sva se novinarja napotila po cesti iz Tržiča v Begunje, po tisti znameniti »Ban-ditenstrasse», po kateri so si Nemci upali samo v najhujši sili, pa še takrat s strahom v kosteh. 1 Začela sva v skromni zbirki snujočega se muzeja NOB v Tržiču. Bilo je v četrtek pretekli teden. Lilo je kot iz škafa. Sedela sva v kavarni in listala po »Gorenjskem partizanu«: »Najprimernejše darilo za Miklavža ali Božič bi bila odraslim otrokom SVOBODA. Dobi se ob zmagi. Minerci Grintavca.« — »Ohcet. Mlad srčkan partizan na razpoloženju išče partizanko, da bi mu krajšala čas v brezuspešnih zasedah ob Poljanski cesti. V slučaju hajke bi jo zanesljivo pustil na cedilu. Tovarišice naj ponudbe pošljejo pod značko »hitro teci«.« (»Gorenjski partizani« štev. 1, december 1943.) V številki 2, ki je izšla petnajst dni po prvi, sva našla tale mali oglas: »Pozabljeno. Pri zadnji hajki so možje »Waffen SS« pozabili pregledati naš teren. Apeliramo nanje, da se drugič to ne zgodi več! Užaljeni minerci.* »Ja, in tu je položaj vedno slabši. Božiča in Silvestra he bom nikoli pozabil, pa ne, da bi bilo tako lepo, temveč zato, ker sem tako žalostno preživel te lepe dneve leta. Ne smem ti pisati, kaj in kako je vse bilo« To pismo nemškega vojaka je zaplenila patrola 4. čete Kokrškega odreda 3. I. 1944. Komentarja pismu ni treba, i Pa še eno veselo iz »Gorenjskega partizana«, iz številke 7/8: »Kakšna razlika je med Nemčijo in Indijo? — Vsa Nemčija strada za enega (Hitlerja), za vso Indijo strada eden (Ghandi).« 16. AVGUST 1944 Tega dne so Nemci na odcepu ceste v Bistrico in Kovor postavili tablo z napisom: BANDITENSTRASSE Še je deževalo in še sva listala po orumene-lih ciklostiranih listih »Gorenjskega partizana«. Smreke so naše tihe družice, zvesto nas spremljajo na vseh poteh. Noč in dan nas gledajo v lice, vidijo vse: naše trpljenje, naš smeh. Tako je napisal partizanski pesnik Črtomir v prvi kitici pesmi »Smreke«. V isti številki (9—10) sva si zapomnila še eno pesem; njen avtor je Drago iz 1. minerske .čete: Borili se bomo, da naša nekoč bo zlata svoboda in zmaga, takrat spet potrkal ti neko bom noč na okence, deklica draga. V številki 11-12 naju je pritegnil uvodni članek »Pcg'ed nazaj in naprej«, zanimiv zaradi neizprosne kritičnosti, tiste partizanske samokritike, ki je bila dostikrat prvi pogoj partizanskih uspehov. Takole se začne: »Vse naše dosedanje časopisje, od četnih glasil pa do odrednega, je bilo precej daleč od tega, kar bi vojaški list moral biti. Vrednost vojaškega lista se meri po tem, koliko in kako dviga hrabrost, borbenost, moralo in požrtvovalnost naših borcev. Kako smo mi izpolnjevali to nalogo? Peli smo psalme sami sebi, polne samoobču-dovanja in samohvale. To je bilo narobe. Baha-vost ne dviga, temveč uspava, demoralizira, zato je škodljiva . . .« e je lilo. Tisti dan je lilo do večera. Videti ^ je bilo, da iz najinega pohoda po »Banditen-strasse« ne bo nič. Da ne bi zaman tratila časa, je eden izmed naju stopil do 44-letnega J e pač tako. Spomini polagoma bledijo, sačne jih prekrivati prah pozabe. Cas napravi svoje. Vsakdanje življenje skrbi, delo in dolžnosti razpoložen za obujanje spominov. Za to mora družbi. Takrat da beseda besedo in spomini vro »Se še spomniš, kako je bilo takrat...« Minilo je dvanajst let... Dvanajst let od takrat, ko je beseda svo let od takrat, ko smo jo šele slutili. Bi bilo mar pošteno in pravično prepustiti in dogodke iz teh dni, najsvetlejših v zgodovini več je bilo trpljenja in gorja, da bi lahko dolžnost: dati jim moramo kar se da bogato Mogoče je Dan vstaje najprikladnejša pri na kar smo resnično lahko ponosni. prvoborca Andreja Kramarja, ki je sedaj obra-tovodja obrata III. tovarne »Peko« v Tržiču. Leta 1941 in 1942 je delal na terenu s Kokrško četo, nato je bil 1942. leta v konfinaciji v Tams-wegu v Avstriji in v taborišču v Insbrucku, od koder je ušel in se priključil partizanom. Našel sem ga po kosilu, ko je na kavču prebiral časopis. Petletni sinček Rok je bil poleg njega in ga nekaj spraševal; radio je igral Avsenikove polke. Najprej je bil tovariš Kramar malce začuden, zakaj sem se sploh nanj obrnil. Zato je tudi beseda bolj polagoma stekla. Po vojni je opravljal več funkcij v javnem in družbenem življenju, sedaj pa se je zadnja tri ali štiri leta, umaknil. »Komunist sem. In to ni prav, da delam le za družino in svoj poklic. Toda doslej me tudi v osnovni organizaciji Zveze komunistov še niso poklicali na odgovornost.« Ljudje nismo vsi enaki. Konec koncev, bilo bi tudi dolgočasno, če bi bili. Toda zdi se, da tovariša Kramarja nekaj teži, da je bil mogoče preveč razočaran. »Priznam, zagrenjen sem! Povem vam pa le nekaj: na tisto, za kar sem se boril, ne bom nikoli pozabil in nikomur ne bom dovolil, da bi to blatil. Res pa je nekaj! Zdi se mi, da je ponekod še vse premalo poštenosti in tudi precej več zahrbtnosti je zdaj, kot pa je je bilo v časih, ko smo se borili.« Čutil sem, da mi ni zaupal vsega. Morda bi se mi bolj razkril šele ob večkratnih srečanjih. Morda? Toda nisem se mogel znebiti občutka, da ima bržčas le v marsičem prav... Kir nama je še ostalo od dopoldneva, sva izkoristila za to, da sva se domenila z nekaterimi borci iz vasi ob Banditenstrasse, ki zdaj delajo v tržiških tovarnah, za zmenek popoldne ob štirih na Brezju v Dolinškovi gostilni. Do kože premočena sva se pripeljala po klancih na Brezje. Toda zaman sva jih čakala. Večerilo se je že, ko je dež malce ponehal. Enega izmed tovarišev, s katerim sva bila domenjena, sva poiskala na domu. Peter Fajfar, zdaj oddelkovodja v tovarni »Peko«, v letih 1944 in 1945 vojni reporter Kokrškega odreda in IX. korpusa, je ravno sedel sredi svoje zbirke albumov z dokumentiranimi posnetki iz partizanskih let. Povedal nama je v kratkem vso zgodovino »Banditenstrasse«. Vrnila sva se k njemu spet v soboto in tokrat nam je bilo vreme bolj naklonjeno. Vzel je svoje motorno kolo in premerili smo to znamenito partizansko cesto od Bistrice skoraj do Begunj. Vmes nama je pripovedoval in kazal kraje, ustavili smo se tu in tam, dopolnjevali njegove spomine s pripovedovanjem ljudi, midva pa sva fotografirala in zapisovala... Bilo je konec maja ali v začetku junija 1944. leta ... Z nekim partizanom, doma s Štajerskega, imena se ne spominjam več, sva šla na moj dom na Brezju. Najedla sva se in odpočila. Ko pa sva že odhajala zdoma in sva bila kakih sto metrov nad cesto v gmajni, sva zagledala osebni in tovorni avtomobil, ki sta vozila iz Begunj proti Tržiču. — Ze prej sem vedel, da je bila pol ure hoda od ceste — »za Blakom« — četa VDV, katere komandir je bil Lenart. Šla sva naravnost k njim in Lenarta obvestila, da sva videla avtomobil na poti v Tržič. Sklepali smo: če sta šla v Tržič, bosta bržkone šla tudi nazaj. Zato smo se odločili, da jih pričakamo na cestnem ovinku pri »Zegna-nem studencu«, med Brezjem in Bistrico. — In res. Avtomobila sta se vrnila, toda v njih je bilo manj Nemcev kot tja grede. V tovornem avtomobilu ni bilo celo nikogar. Čakali smo jih v zasedi. Ko sta zavozila na ostrem ovinku čez most, smo jih napadli s križnim ognjem. Osebni avtomobil je zdrknil ob desni strani ceste v jarek, tovorni pa je obtičal kar na cesti. Vsi Nemci, ki so bili v njih, so padli.« , človeka tako zaposlijo, da je le redkokdaj biti pač sproščen, brezskrben, v sebi enaki na dan. boda dobila resnično veljavo. Dvanajst in več pozabi vse tiste hude, pa tudi vesele trenutke našega naroda? — Prav gotovo ne! Kajti pre-pozabili. In ne le to! Do mladih ljudi nas veže zapuščino. ložnost obuditi v življenje vsaj delček tistega, je bil namenil v partizane in nahrbtnik ga je že pripravljen čakal. Čudno, kako lahko človeka včasih tudi majhna neprevidnost velja življenje... Na večer pred odhodom je Zakšek priredil poslovilni večer. Zbrali so se njegovi prijatelji in povedal jim je, da gre drugi dan v partizane. »Te prizore sem gledal. Bil sem le kakih sto metrov nad cesto,« je pripovedoval Fajfar, »in videl, kako so ropali domačo hišo, oziroma moje stanovanje. Ce bi užgali po njih, bi tudi naše družine pobili. Le stežka smo se premagovali .. .« — Ob teh besedah in spominih se mu je zataknilo v grlu in oči so mu postale vlažne... L. v* "S* " NAPAD NA AVTOMOBILA Ob cesti je ostal samo še kup ožganega železja KOKUPATORJEVA OKRUTNOST akih dvesto metrov pod Brezjami ob cesti smo obstali. Tu so okupatorji in belogardisti ubili Zafcšeka z Bizeljskega. Bil je zaposlen v Tržiču. Prav dan poprej se OKUPATORJEVA OKRUTNOST Na sliki ubiti Zakšek, ob njem kleči njegov brat. Sliko je posnel P. Fajfar neposredno po umoru To so zvedeli belogardisti iz postojanke v Kovorju in Zakšek niti še ni odšel od doma, ko so ga prijeli in ga pripeljali na »Banditenstrasse«, kjer so ga v Smrečju ubili. Svoj gnev nad partizani so znesli tudi nadenj in mu obraz popolnoma iznakazili. Sli smo po cesti naprej. Spomini so nas zaposlili, da nismo imeli časa niti odpočiti se, čeprav bi nam kratek postanek dobro del. Prišli smo do mesta, ki spominja na dva nemška avtobusa, ki tudi nista prišla cela po Banditenstrasse. Peter Fajfar in njegov tovariš Slavko, doma z Javornika, sta šla popoldne na Fa j farjev dom v Brezju številka 23. Tu sta se preoblekla, najedla in ulegla na divan v kuhinji. Ko sta tako dremala kake pol ure, je pritekla žena in povedala, da sta ravnokar dva avtobusa pripeljala Nemce iz Begunj, verjetno na poti v Tržič. Ustavili so se kakih sto metrov od hiše. Zvezala sta brž tri rjuhe in se spustila skozi okno ter stekla v gmajno. Lenart je bil takrat s polovico svoje čete na Vaškem. Ko sta mu povedala o avtobusih, je bil brž za to, da ju gredo čakat v lešansko gmajno. ZASEDA »Na tem mestu smo postavili zasedo nemškima avtobusoma...« Niso dolgo čakali, da sta se avtobusa vrnila iz Tržiča. S križnim ognjem so ju napadli in oba sta se zrušila v jarek ter zgorela. Toda v njih je bilo le deset do dvanajst Nemcev, med njimi tudi neka ženska, skoraj polovico manj kot tja grede v Tržič. Vsi Nemci razen enega so padli. Ziv je ostal tudi neki belogardist, doma iz Zvirč pri Kovorju. V tej akciji je padel samo en partizan. Na ta dogodek veže Petra Fajfarja osebni spomin: »Ko sem kot fotoreporter iz neposredne bližine slikal goreča avtobusa in ubite • Nemce, je bil tisti belogardist iz Zvirč, ki nam je bil ušel, le nekaj metrov proč od mene, skrit v grmovju. Pozneje so mi pravili, da je rekel, da ni streljal name zaradi tega, ker se ni hotel izdati in izgubiti življenja . ..« Drugi dan po tej akciji so Nemci ponovno prišli in odpeljali iz vasi vso živino, posteljnino, aretirali žene (večino so kmalu izpustili, nekaj pa so jih pridržali v zaporu). ZASEDA »Tako sta gorela avtobusa, ki sta se zvalila s ceste ...« (Dokumentarni posnetek iz Fajfarje-ve zbirke.) |^ct nas je vodila naprej, do Srednje vasi. Pri Murnikovih jo bila doma le simpatična Milka. Ustavili smo se tam zato, da bi še enkrat preverili podatke o partizanski akciji na motorista, ki sta izginila brez sledu in za katera Nemci niso mogli nikdar izvedeti, kako je bilo z njima. Čeprav smo vedeli, da je bila Milka takrat še otrok, se je kljub temu dogodka spominjala. Eden izmed naju je bil še tako neroden, da jo je vprašal, koliko je stara, toda drugi ga je brž rešil iz zagate, češ, kako je le mogel pozabiti na staro navado, da se žensk ne vprašuje po letih . .. Milka je pripovedovala: »Partizani so bili pri Trleju v Srednji vasi na dvorišču. Zaslišali so brnenje motorja. Na njem sta bila dva Nemca. Streljali so jima v hrbet. Ko je vozač ugotovil, da je njegov tovariš ranjen, ga je odvlekel za naš hlev. Za hlevom ga je obvezal in ga prinesel v hišo. Motorist je nato hotel z motorjem zbežati, toda motor mu ni vžgal. Le nekaj deset metrov od hiše so ga partizani počakali in ubili.« Tako Milka kot Fajfar sta se le s težavo spomnila, kdaj je bilo to. Končno smo le ugotovili, da je bilo aprila ali maja meseca 1944. leta. To je bil hkrati tudi prvi napad na motorno vozilo, ki je peljalo po Banditenstrasse. »Nemci niso nikdar ničesar zvedeli o teh dveh motoristih, čeprav so vsi otroci vedeli, kaj se je z njima zgodilo. Učitelji v begunjskih šoli in tudi nemški vojaki so jih spraševali. Toda otroci so molčali kot grob.« Potem smo se ustavili še v zadnji vasi pred Begunjami, v Slatni, pri Francu Mežeku. Nedaleč od njegove domačije stoji nad cesto kamenit steber in v njem so vklesana štiri imena: Leopold Dremelj, Mirko Eksler, Alojz Glavič, Ignac Hren. To so bile prve žrtve okupatorskega nasilja na Gorenjskem. 2. avgusta 1941 so jih Nemci Obesili v stari vojaški baraki pod cesto. Pripeljali so jih iz begunjske graščine in eden jim je že po poti umrl. Obesili so jih na morišču, ki &o si ga posebej uredili v ta namen. Ampak gozdovi so bili preblizu. . . Kasneje so Nemci morišče opustili. Ko nas je vodil do te barake, nam je Mežek — vsakdo ga pozna pod imenom Štefan in tudi mi smo ga klicali tako — pokazal dobrih 15 metrov visoko vzpetino nedaleč od nacističnega morišča. »To je Gaugenk. Kadarkoli sva z materjo hodila tod mimo, mi je dejala: Bog se usmil' čez verne duše v vicah — vidiš, fant, tule so pa grajski obešali puntarje. — Pa prav tu so obešali puntarje tudi Nemci,« je čez čas pristavil Mežek. Pogovor se je zasukal iz preteklosti v sedanjost. »Edina perspektiva za kmetijstvo v teh krajih je preusmeritev v živinorejo, umno in načrtno živinorejo,« je govoril Mežek. Njegova žena je pristavila: »Stari bomo pomrli, mladi bodo v tovarnah, svet bo pa grmovje zaraslo .. .« »Ja,« je nadaljeval Štefan, »mladina vsa dela v »Elanu«, v »Verigi«, v jeseniški železarni. t POD DOBRČO Nobeden noče grunta — če tem našim njivam lahko rečemo grunt. Če bi komu rekel, naj vzame kmetijo, bi te še tožil zaradi razžaljenja časti! Še tisti, ki bodo doma gospodarji, hodijo v tovarne na delo.« Torej je res edina gospodarska perspektiva 2a te kraje na obronkih Dobrče: načrtna živinoreja. I »Kaj pa pravijo kmetje? Ste kaj storili — mislim na kmetijsko zadrugo in na druge organizacije — za to, da bi počasi prešli samo še na ©ojenje živine? Saj stvar bo mogoče trajala več deset let, ampak enkrat je pa treba začeti?« »Ja,« je zategnil Štefan, »kmetje se pač drsijo dosedanjega načina življenja in le težko ga bodo opustili. Kar se pa zadruge tiče: vsi smo člani begunjske KZ. No, mogoče bi ta zadruga lahko več storila za naše kraje, kakor je storila doslej . . .« Večerilo se je, ko smo se štirje vrnili tja, kjer sva novinarja začela pot po Banditenstrasse. Sedli smo na Dolinškov vrt in do trde teme Preganjali žejo, ki jo je zakrivilo vroče popoldansko sonce. Ob takih prilikah teče beseda Sladkeje in misli so bolj sproščene . . . Kako danes živijo ljudje ob tej cesti — to le bilo vprašanje, ki je naju, radovedna novinarja, močno zanimalo. Med vojno so razen redkih izjem vsi delali s partizani; zares, to so bile prave partizanske vasi, Kako je danes? Pri nekdanji Sv. Neži raste novo delavsko naselje Sleme. Lice tega kraja bodo spremenile tržiške tovarne: vedno več ljudi odhaja na delo V Tržič. Tudi v teh krajih je delavstvo — pa čeprav gre v številnih primerih za ljudi, ki so z eno nogo v tovarni, z drugo pa še vedno na borni kmetiji — naprednejši sloj. Da je to tako, se je pokazalo tudi takrat, ko so v Brezju gradili vodovod: stanovalci novega delavskega naselja so v štirinajstih dneh izkopali jarke za cevi, ki jih je potem položila občina — od 15 GAUGENK »Bog se usmil čez verne duše v vicah — vidiš, fant, tule so pa grajski obešali puntarje,« tako mi je pripovedovala mati, kadar sva hodila tod mimo. In Mežek nam je pokazal grič, ki mu ljudje Se danes pravijo Gaugerk. PRVE ŽRTVE Spodaj: ob leseni steni stare jugoslovanske vojaške barake, od katere stojijo danes samo še temelji, so Nemci obesili prve žrtve na Gorenjskem. Danes stoji ob cesti nad barako spomenik (levo). kmetov pa so si samo 4 napeljali vodo v hiše; drugi je nočejo napeljati, menda zato, ker bi morali plačati amortizacijo. Še preden so zrasle prve hiše novega naselja, sta se spopadli obe miselnosti, pa je morala zmagati naprednejša — kajti to je vedno tako. Kmetje so hoteli obdržati svet, na katerem stojijo nove hiše, za pašnike. Kljub komisijskim cg'ed m zemljišč so nazadnje morali popustiti. . . Cas gre svojo pot. Res, čas gre svojo pot. S tem ni rečeno, da je kmetijstvo v vaseh Pod Dobrčo obsojeno na propad. Te vasi so bile I od nekdaj kmečke in bodo tudi take ostale — le da bodo morali kmetje usmeriti svoja prizadevanja v rentabilnejše, bolj donosne panoge, se pravi, v edino panogo, ki tem krajem lahko prinese gospodarski napredek in razcvet: v živinorejo. Ampak, da pride do tega, je treba pustiti času njegovo pot. Mladina ustvarja naprednejše odnose. Tudi v teh vaseh. To se opaža. Saj bo vendar prav mladina tista, ki bo nekoč preobrazila te kraje. Vem, da je marsikateremu izmed tistih, ki se sklanjajo po v bregove potegnjenih njivah, kdaj pa kdaj stala pred očmi slika velikih pašnikov, polnih rejene plemenske živine, modernih staj, svetlih hlevov. Ta slika se bo morala uresničiti in uresničiti jo bodo morali ljudje pod Dobrčo sami, če bodo hoteli dobiti iz svoje zemlje večji kos kruha, kot jim ga daje danes. Za začetek bo potrebno nekaj več zanimanja pri kmetijskih zadrugah, ki delujejo na tem področju. Rekli smo že, da begunjska KZ takega zanimanja ne kaže dovolj. Podgorci vedo o tem povedati zgodbo, ki omenjeni zadrugi res ni v čast. Na svetu splošnega ljudskega premoženja je zadruga zgradila planšarsko kočo. Vsi člani zadruge — in podgorski kmetje so vsi v zadrugi — so prispevali les. Zdaj pa planšarski odbor ne pusti pasti na tem svetu, češ da imajo Podgorci svojo planino. Ampak s to planino je tako, da ie v rnkah štirih kmetov, vsi drugi pa nimajo ničesar. Tako je nad dvajset interesentov, ki nimajo planine, kamor bi gnali živino na pašo ... Zbrala in napisala: MILOŠ MIKELN IZTOK AUSEC BANDITENSTRASSE Tako so vije pod Dobrčo cesta iz Tržiča v Begu nje, ki je vlivala strah v kosti Nemcem in belogardistom R >es, ne bi bilo pravično, prepustiti pozabi tiste krvave dni, ko je iz bojev rasla naša svoboda. Preprosti ljudje ob cesti, ki so jo nemški okupatorji v strahu pred partizanskimi puškami imenovali »Banditenstrasse«, so dvema novinarjema nasuli spominov na tiste dni. Skušala sva zapisati vse, kar sva slišala, kar se da verno, s spoštovanjem do ljudi, ki so takrat trpeli in danes živijo vsak svoje vsakdanje življenje, pa tudi do tistih, ki spijo pod mehkim mahom svobodnih gozdov . . . r BEŽEN OBISK V GORJAH v. PADLIM GORJANOM Spomenik žrtvam NOB na pokopališču v Gorjah 1941 je šlo iz Gori j skoraj dvesto ljudi v bohinjsko vstajo. Še danes živi sedem prvoborcev dz tega kraja. Obiskali smo dva izmed njih. Obema smo zastavili samo eno vprašanje: »Kako je živela vaša vas med vojno in kako živi zdaj?« Janeza Kocjančiča smo našli pri delu. Pripeljal je bil voz žita z njive in se pripravljal, da ga zloži v kozolec. Posedli smo kar po tleh pod kozolcem in tovariš Kocjančič je pripovedoval. »■Naša občina je bila pred vojno v klerikalskih rokah, čeprav ni manjkalo naprednih ljudi. V Spodnjih Gorjah je delovalo delavsko prosvetno društvo »Vzajemnost«. Tudi gorjanski Sokoli so bili bolj levo usmerjeni. Da so vas kljub temu imeli v rokah klerikalci, gre v glavnem na račun verske usmerjenosti prebivalstva. Oblastniki so se včasih morali poslužiti prav hudega pritiska, da so obdržali vajeti v »rokah, zlasti kadar je šlo za male kmete in delavce. Tako so nekoč pred volitvami pritisnili na male kmete na ta način, da so zagrozili s tožbo sedemdesetim malim kmetom, ki so bili zadolženi; tožbo so umaknili potem, ko so si na ta način zagotovili njihove glasove pri volitvah. Ze pred razpadom predapril-ske Jugoslavije, zlasti pa še po začetku vojne, se je pozna'o, da je v Gorjah nekaj let učitelje-val narodni heroj Stane Žagar. Upor se je začel takoj, ko so prišli okupatorji, pa tudi neuspela bohinjska vstaja ga ni mogla zavreti. Da je bil tudi klerikalni del vasi na partizanski strani, so zakrivili Nem- ci sami, ker so takoj v začetku izselili duhovščino. Sicer pa smo obilo gradiva iz partizanskih časov zbrali za Zbornik, ki ga pripravlja Zveza borcev na Bledu in ki bo kmalu izšel.« Spomladi 1949 so na Gorjah ustanovili Kmečko obdelovalno zadrugo. Janez Kocjančič je bil njen predsednik. O tem razdobju najnovejše gorjanske zgodovine nam je povedal, da je bila njihova zadruga edina daleč naokrog, ki je ob likvidaciji zaključila svoje poslovanje z dobičkom. Zdaj imajo KZ. Naj živahnejši je živinorejski odsek zadruge, največ dohodkov pa-ima lesni odsek. Zadruga je popravila zadružno poslopje, postavila odprt hlev za 40 govedi v Kranjski dolini na Pokljuki in skladišče za stroje in pridelke. Njen ženski odsek je ustanovil krpal-nico, ki pa zdaj šiva vse od kraja. Potrebovali bi krojačnico. »Kako pa kaj z mehanizacijo?« »Večji stroji za nas tniso primerni, za manjše pa je med kmeti precej zanimanja in jih tudi nekaj imamo.« »Kaj pa, če bi — saj ne rečem, da zdaj, ampak kdaj v prihodnosti — arondirali zemljišča, potem bi tudi pri va^ lahko v večji meri uporabljali stroje?« »Bi. Ampak za zdaj z arondacijo ne bo nič. Ljudje niso za to.« Potem je pogovor nanesel na delo političnih organizacij v vasi. Socialistična zveza spi. oblastnimi forumi? »Mogoče je to res, ne vem kako je drugod,« je dejal Janez (Kocjančič, »mogoče je tu res premalo povezave.« Potem je pogovor zavil na delikatno pot: vprašali smo ga, kaj misli o razpravi o odstavitvi predsednika blejske občine, o Čemer je bilo pred meseci marsikaj izgovorjenega, pa v javnosti ničesar napisanega. »O tem vam lahko povem samo eno: vsi občinski odborniki brez izjeme smo bili proti temu, da bi sedanjega župana zamenjali. Pa :še to: med ljudmi je zelo priljubljen. Seveda ni nihče brez napak in tudi on jih ima. Smo pač ljudje.« Dolgo uro smo Bedeli y senci set Nemcev je padlo, od naših le dva. Neki Nemec je hotel uiti, toda ujeli smo ga in ga likvidirali. Nato smo pregledovali plen. Skupaj s Pečnikom sve se ustavila pri nekem Nemcu in mu pobrala opasač in orožje. Vtem je pritekel mlad partizan in potegnil izpod trupla Nemca nekaj puški podobnega. Začudeno je gledal orožje in dejal: ta puška ima pa odbito cev. In vrgel jo je proč. K sreči je bil nedaleč stran Jože Gregorčič, sedaj narodni heroj, ki je velel fantu, naj mu jo prinese nazaj. Ko mu jo je ta prinesel, je rekel: fantje, to je pa čisto navadna brzostrelka . . .« EDIJNI, KI ŠE ŽIVI Janez Zvan v pogovoru z našim novinarjem PRI DELU Kocjančiča na Gorjah sva dobila, ko je spravljal žito v kozolec »Saj je menda povsod tako,« je rekel tovariš Kocjančič. Ljudska mladina tudi spi. Nismo se strinjali s tem, da politične organizacije povsod spijo. V pogovoru smo izrazili misel, da je položaj v blejski občini v tem pogledu slabši, kot ponekod drugod. Da je mogoče temu krivo tudi premalo sodelovanja in povezanosti med političnimi in pod njegovim kozolcem. Potem smo se poslovili in Janez Kocjančič je začel zlagati žito v kozolec. Janez Zvan se je ravno pripravljal, da bo odšel v Ra-dovno sekat drva, ko smo ga obiskali. Poleg sestre je edini od družine preživel vojno. Trije bratje so padli, oče je umrl v logorju. Sedeli smo na klopi pred hišo in kramljali. Otroci so se igrali, od časa do časa pa je tudi nje pritegnil pogovor. Spominov je bilo dosti. Morda še preveč . . . SPOZNALI SMO, KAJ JE BRZOSTRELKA Enainštiridesetega leta je bilo. V Rovte smo prišli še pred dnevom. Snega je bilo do kolena. Nismo se še prav utaborili, ko nam je stražar javil, da se vzpenja navkreber četa Nemcev. Naštel jih je bil enainpetdeset. Nad cesto smo šli v zasedo. Nihče ni smel streljati prej — tako nam je bilo naročeno — dokler ne bo ustrelil vodnik Alojz Pečnik. Toda kot nalašč mu je naboj zatajil. Ko pa so se Nemci le preveč približali, smo bili prisiljeni užgati po njih. Sedeminštiride- vvan dela v jeseniški žele-7 zarni,' v prostem času pa tudi doma na terenu. Ko smo se pogovarjali o njihovi terenski organizaciji SZDL, nam je priznal, da ni ravno aktivna. Niti ne bi mogel povsem točno povedati, zakaj. — Morebiti tudi zato, ker občina ne razpolaga z dovolj sredstvi, da bi lahko uresničila želje vaščanov iz Go-rij. Mogoče tudi zato, ker mnogi ne kažejo dovolj zanimanja za razne probleme, ki bi jih bilo treba v vasi rešiti. Drži eno: šolo bi vsi radi imeli, saj že hodijo otroci zaradi pomanjkanja učilnic v šolo. v dveh izmenah. O tej šoli je govora v Gorjah že petdeset let, toda stvar se še ni premaknila z mrtve točke. i Vsaj za načrte bi potrebovali denar, tako da bi lahko tudi terenska organizacija SZDL začela aktivneje delati in uresničiti vzpodbudo, ki je prišla iz vrst samih vaščanov. Kaže, da povsod tam, zlasti na vasi, politične organizacije bolj ali manj životarijo, če nimajo pred seboj nekih konkretnih nalog. Te naloge pa si je treba zadati in potem ustvariti pogoje za njihovo uresničitev. Krajevni prazniki KAKO BODO PROSLAVILI OBČINSKI PRAZNIK V KRANJSKI OBČINI Letošnja proslava praznika občine Kranj bo vsebovala politične, gospodarske, kulturne in športne prireditve. V političnem delu je zajeto obnavljanje spominov na NOB, razvitje prapora terenske organizacije ZB NOV Huje-Klanc, odkritje spominske plošče na Klancu, kjer je delala prva ilegalna tiskarna v Kranju ter spominske plošče v spomin padlim borcem na Pnm-skovem. Gasilsko društvo Hrast-je—Prebačevo bo 28. julija razvilo' prapor. V kulturni program proslave spada »Veseli večer« Radia Ljubljane, dne 2(7. t. m. Društvi »Partizan« in Stražišče bosta priredili 31. t. m. v Savskem logu telovadno akademijo, kluba Triglav iz Kranja in Mladost iz Zagreba plavalno tekmo, razen tega pa bo tradicionalni 3-dnev-ni namiznoteniški turnir ter dvoboj v judo športu med ekipami Gorenjske in Štajerske. ObLO Kranj se bo ob otvoritvi občinskega praznika sestal na slavnostno sejo. Dne 4. avgusta pa bo otvoritev trsteniške-ga vodovoda. KRAJEVNI PRAZNIK V NAKLEM V dneh 26., 27. in 28. julija praznujejo prebivalci bivše občine Naklo svoj krajevni praznik. Dne 26. julija 1941. leta je odšlo v partizane 22 tovarišev iz tega okoliša. Ze naslednji dan je bila v vasi Cegelnica ustanovljena prva kranjska partizanska četa, ki je nekaj dni po tistem doživela hude boje z okupatorjem. Pred spomenikom, ki so ga postavili na kraju, kjer so Nemci postrelili 59 talcev, se bodo 27. julija zvečer zbrali številni domačini in tujci in se poklonili žrtvam, med katerimi so tovariši iz Dupelj, Zadrage, Pristave, Brega, Bistrice in Ljubnega. Okupatorji so se 1942. leta znesli nad civilnim prebivalstvom, ker niso uspeli dobiti v roke partizanov, ki 96 pri napadu na sovražni avtomobil ubili 4 policiste in zaplenili na črte za veliko hajko na Jelovico. R. C. NEUREJENA POT Naša slika je posneta z najlepše razgledne točke v Škofji Loki. Lep razgled bi prav gotovo privabil še več ljudi, če bi bila pot do njega bolje urejena ... STROJI PREMAGUJEJO STENE Se letos bo dograjena 13km dolga cesta iz Bohinja preko Petrovega brda na Primorsko — Cesta bo velike važnosti predvsem za gozdarstvo — Enote JLA dosegajo z mehanizacijo nepričakovane uspehe Nad Sorico so se tisti dan podili temni in težki oblaki. Kdaj pa kdaj je zagrmelo, potem pa je bilo v vasi spet vse mirno in tiho. Domačinov skoro ni bilo opaziti. V tem letnem času prebijejo polovico svojega življenja na polju. Zemlja jih kliče... Po ozki cesti je zdrvel proti Železnikom vojaški džip. Kmalu za tem se je ustavil pred Zadružnim domom v Cesta bo ponekod tudi 900 m visoko Sorici vojaški kamion. Posamezni vojaki so prihajali in odhajali. Vsem se je zelo mudilo. Kam? Na delo, nad Sorico, kjer gradijo cesto, ki bo vezala Gorenjsko s Primorsko. -o- Vas Sorica leži 816 m nad morjem. Človeku, ki jo prvič obišče, se zdi, da je vas odrezana od ostalega sveta. Pa ni tako. Sorica je dokaj znan letoviški kraj, v bližnji in daljnji okolici so tudi bogati gozdovi in rodovitna polja. Letos bo Sorica še pridobila na svojem pomenu. Nova cesta, ki jo gradijo iz Bohinja preko Petrovega brda na Primorsko, bo povezala po najkrajši poti tudi Sorico s Primorsko in Gorenjsko. Pa kaj bi v tem času v vasi. Na gra-dilišču nad Sorico je vse več življenja. Ze od daleč so se slišali odmevi krampov in lopat. Kamioni so neprenehoma odvažali pesek, telesa so se sklanjala in zravnavala, kopala, ravnala, metala zemljo, buldožerji so rili, kompresorji vrtali... Tako je na gradilišču vsak dan. Vo-jaki-inženirci, tu s praktičnim delom preizkušajo in dopolnjujejo svoje teoretično znanje. »Prvič gradijo večji objekt v Sloveniji,« je med drugim pripovedoval poročnik Vujovič, »in reči moram, da so '/ delom dokazali presenetljive uspehe.^ Buldožerji so rili, kamioni vozili, lopate so se pogrezale v vlažen ilovnat teren... »Odlično delajo, kajti delo na tem terenu ni lahko — mnogo znanja, iznajdljivosti in moči zahteva. Nikoli nisem verjel, da se lahko z buldožerji dela na takem terenu, kjer je vzpon 1:1. Razen tega pa je tudi teren tu izredno slab.« Ilovnata tla so bila prepojena z vodo. Čevlji so se pogrezali v blatna tla. Skupina vojakov je urejala mostič, pod katerim teče potok. Ponekod bo treba urediti tudi podporne zidove, drugje mostove in še druge ustrezne objekte. Vse to zamuja delo, toda kljub temu je polovico del že opravljenih, -o- Oblaki se niso zaman zbirali nad okoliškimi hribi. Zagrmelo je in dež se je ulil. Vojaki so stopili pod drevesa, kozolce, vsak;si je skušal najti čimboljšo »streho«. Mi pa smo porabili ta čas, da smo govorili o njihovem živijenju. »Lepo je tu,« je pripovedoval mlad vojak. »Kar žal nam je, ker že odhajamo.« Te dni bo prvo skupino vojakov, ki je urejala izkope, zamenjala druga skupina vojakov. Iz zagorelih obrazov je odsevalo zadovoljstvo. Delo ni niti tako naporno, ker jim pri delu pomagajo stroji. »Brez njih ne bi šlo tako hitro, če bi sploh šlo,« je podvomil poročnik. Celih 95 odstotkov dosedanjega dela so opravili s stroji. Se nekaj dni in srečali se bodo s skupino delavcev Gozdnega gospodarstva v Bleda, ki gradi cesto z druge strani. Vsa cesta bo dolga 13 km. In široka? »Hm. Projektanti so računali, da bo široka okoli 5 metrov, vendar kaže, da bo skoro povsod, če bo za to potreba, mogoče cesto razširiti na 7 metrov.« — Torej bo lepša, širša in 2 leti preje dograjena kot so predvidevali. Zares — presenetljiv uspeh, ki gre zanj zasluga enotam JLA in njihovi mehanizaciji. Temu pa lahko pridružimo še ostale koristi. Vojaki so s praktičnim delom ne samo izpopolnili svoje znanje, temveč pomagali dograditi objekt, ki ga Uprava za gozdarstvo OLO Kranj -z razpoložljivimi sredstvi v tem času ne bi mogla dograditi. Razen tega se je v teh mesecih tudi v Sorici marsikaj spremenilo. Življenje je postalo bolj pestro in zanimivo. Vojaki so domačinom pokazali del obiskovalcev —■ vojakov in domačinov. »Le predstavo Bakonja fra Brne, vaščani niso obiskali, ker jim je pred tem župnik oznanil, da ta film ni prida. Zdi pa se mi, da smo našli Buldožerji so njihovo glavno orožje novega življenja. Medtem, ko st ^pr-va nekako niso mogli sporazumeti, so si, kot pravijo vojaki, v teh dveh mesecih postali že precej bližji. Vaščani prihajajo v njihovo kantino, predvsem pa radi obiskujejo kino predstave. S kinoprojektorjem, ki ga je dala Uprava za gozdarstvo OLO Kranj, si krajšajo proste urice. Dvorana zadružnega doma je vedno polna Voda ne bo več tekla vsevprek. Vojaki urejujejo mostič na cesii nad Sorico skupno pot — graditi in dograditi tisto, kar bo koristilo nam vsem,« je pripovedoval poročnik in pogledal na blatno traso. »Sicer pa so ti ljudje v bistvu dobri, všeč jim je vse, kar je novega in koristnega.« »Le škoda, da smo tako daleč, preveč odrezani smo od ostalih krajev. Časopisi prihajajo največkrat k nam z zamudo, včasih bi si želeli, da bi nas obiskal kdo izmed vidnejših po-ltičnih ali gospodarskih delavcev. Sicer pa, sedaj ko bo vreme lepo, pričakujemo, da bo prišel k nam marsikdo — na »službeni« obisk/ se je pošalil poročnik. Kranjski kulturni delavci, člani Prešernovega gledališča so vojakom in domačinom pripravili z gostovanjem nepozabno doživetje. »Da bi le spet kmalu prišli!« -o- »Skušali 'bomo prebiti še zadnjo steno in končati izkope.« Potem bo na dalj evala delo druga skupina vojakov. Kompresorji so se znova zarili v trde skale, buldožerji so orali in odrivali, v gozdovih in skalah nad Sorico odmeva vsak dan delo, moč in volja obveznikov JLA. Kmalu — še letos — bodo buldožerji in kompresorji, lopate in krampi utihnili, njihov ropot bodo zamenjali avtomobili, predvsem tovornjaki, ki bodo prevažali les iz tamkajšnjih gozdov, Gorenjska bo z novo 13 kilometrsko cesto- povezana s Primorsko in — tudi Sorica ne bo več odrezana od sveta... ' Lj. Prebivalci Zirovskega vrha so poslali uredništvu našega lista pismo, v katerem sprašujejo, kaiko je z elektrifikacijo v njihovem kraju. V pismu med drugim pišejo: »Ze dalj časa se namreč vleče elektrifikacija Zirovskega vrha in sosednjih zaselkov. Drogovi že sV>jijo več let in na njih je opaziti že prve znake trohnobe. Za elektrifikacijo smo vložili že precej truda . . . Zahvaljujemo se vsem, ki so po svojih močeh pomagali prebivalstvu, vendar pa želimo, da bi se elektrifikacija, se pravi napeljava, vendarle premaknila z mrtve točke . . .« ( O elektrifikaciji Zirovskega vrha je razpravljal Okrajni ljudski odbor v Kranju ob sprejemanju družbenega plana že dve leti zapovrstjo. Vendar doslej ni bilo na razpolago toliko denarja, da bi lahko dokončali elektrifikacijo tega kraja. Tod na Zirovski vrh oblastni organi niso pozabili. Pri Okrajnem ljudskem odboru Je bila že vrsta sestankov predsednikov občinskih ljudskih odborov, na katerih so razpravljali o možnostih za dokončno elektrifikacijo vseh krajev na Gorenjskem. Nekatere analize so tudi pokazale, da je treba za začetna dela, s katerimi bi lahko elektrifikacijo dokončali, 71 milijonov dinarjev. Vprašanje je sedaj, kje dobiti ta denar. Občina Gorenja vas ima sicer nekatere možnosti črpanja sredstev, ki so ji preostale še od lanskega leta in sedaj proučujejo možnosti, da bi ta sredstva uporabili za elektrifikacijo Zirovskega vrha in okoliških naselij. Stvar je torej v teku in prebivalci Zirovskega vrha lahko pričakujejo, v skladu z možnostmi, ki jih imajo za to občinski ljudski odbori, da jim bo kmalu zasvetila električna luč. qorcnj»l e ^ 1 b« No, pa smo se malo pohladili vsi skupaj, kaj? Saj je bilo tudi potrebno, to malo dežja. Ampak ponekod ga je padlo pa več — toliko ga je padlo, da ima moj dolgi jezik spet dovolj dela... A Menda ga je največ padlo na Oreh-ku. Ja, na Orehku pri Kranju. Tako je deževalo, da je s trgovine odplavilo napisno desko, pa še izložbe jim je opustošilo, da žalostno zijajo prazne. Zlobni jeziki sicer pravijo, da tiste table tam že dolgo časa ni in da so tudi izložbe že lepo dobo prazne — ampak jaz pravim, tega pa trgovci na Orehku ne bi storili, da bi imeli trgovino' brez napisne deske, tako nerodni pa menda j a niso! A Tudi v Podbrezjah je morala biti prava poplava. Tako sem vsaj. mislil, ko sem gledal tisto občinsko desko za oglase, ki stoji na glavi... Rom pompom, če še enkrat pridem tja, pa bo deska še vedno na glavi, bom *še ves Krajevni urad na glavo postavil! Saj, .ne rečem, vse skupaj je malenkost, ampak take malenkosti včasih dajejo kraju spričevalo malomarnosti '— pa naj kdo reče, da ni tako! A Vem, da imajo naši zdravniki dela čez glavo — ampak včasih pa tudi ušpičijo kakšno tako, da ne morem * biti tiho. Tako se je zadnjič zgodilo mojemu znancu, ki dela v Iskri v Kranju, da si je pri delu močno poškodoval prst. V obratni ambulanti so mu lepo povezali tisti štreelj, potem pa so ga poslali (štreelj in njega) v kranjski Zdravstveni dom. Strela, saj človek ne bi verjel — v Zdravstvenem domu ni dežurnega zdravnika od 18. do 20. ure. Kaj pa, če bi v tem „ času pripeljali tja človeka, ki je potreben takojšnje zdravniške pomoči?! Dežurna bolničarka ga ne bo mogla obvarovati izkrvavitve! A Se eno moram povedati na račun Zdravstvenega doma. Saj sem že rekel: vem, da imajo zdravniki dela čez glavo — ampak, ali ne bi mogli nekako urediti, da ne bi pregledovali otrok na tekočem traku kot elektroštevce v Iskri? Otrok je navsezadnje tudi človek — aH pa mogoče ni? »Malo peni-cilinčka, naslednji, prosim!« — mamice pa užaljene, da njihovih bolnih malčkov ne pregledajo pošteno. Dajmo no, nekako se bo pa že dalo urediti! A Na kranjsko kinopodjetje sem se pa v zadnjem času nekajkrat pošteno razjezil. Saj veste, v gostilne ne zahajam — saj bi šel, ampak kdo 'bo potem namesto mene Marjano poslušal! — teater je poleti zaprt, pa mi ne ostane drugega kot kino. Gledam reklamne deske: »Premiera filma . ..« Grem v kino, pa že koj od začetka besen ugotovim, da sem. ta isti film videl že pred (letom dni in pol. Po mojem je tako s to rečjo: »premiera« lahko kinopodjetje zapiše samo takrat, kadar gre za film, ki ga v Kranju šc niso predvajali. Drugače pa naj napišejo, da je film ameriški ali italijanski ali kakršen že, o premieri pa naj bodo lepo tiho, sicer bodo ob ves kredit pri gledalcih! Nekako pač moramo vedeti, ali je film nov ali ni — in če nas bo kinopodjetje še vnaprej napačno obveščalo o teh rečeh, kdo naj nam potem pove ta pravo? Drugače bomo rekli, da pri kranjskem kinopodjetju nekaj velja samo polna blagajna, o poštenem trgovanju pa bomo rajši tiho. A V začetku sem rekel, da smo ponekod imeli prave poplave; za konec bom tako poplavo zaželel še Tržiča-nom, da jim bo z napisne table pred vložiščem občine odmočila napis »MLO Tržič«. Mogoče se bo potem našel kdo, ki jim bo naslikal pravi napis: »ObLO Tržič«. Lep pozdrav Vaš Bodičar MNOŽIČNO STRELSKO TEKMOVANJE OB DNEVU VSTAJE Za proslavo Dneva vstaje bo tudi letos v naši republiki množično tekmovanje za spominsko značko »Dneva vstaje«. Za to tekmovanje se že dalj časa intenzivno pripravljajo tako okrajni kakor tudi občinski strelski odbori in strelske družine po Gorenjskem, ker hočejo odseči, da se bo letos tega množičnega tekmovanja udeležilo večje število državljanov, kakor lani. V lanskem letu so na Gorenjskem tekmovali na petih krajih in z vojaškim orožjem, kar je bilo vzrok, da tekmovanje ni bilo tako množično. Z ozirom na to, ker letos primanjkuje tudi vojaškega streliva, se je Strelska zveza Slovenije odločila, da bo letos to tekmo- vanje z zračnim orožjem, ker je tudi zračna puška bolj dostopna ljudem kot vojaška. Tako bodo letos na Gorenjskem v vseh 43 strelskih družinah pripravili strelišča za to tekmovanje. Strelci pričakujejo, da se bo letošnjega tekmovanja udeležilo najmanj 30% vsega prebivalstva na Gorenjskem, kajti možnost udeležbe bo imel vsak, od pionirja do najstarejšega državljana. Streljalo se bo na razdaljo 10 m na zračne tarče samo v stoječem položaju od 50 možnih krogov. Kdor bo od tega števila možnih dosegel 35 krogov, si bo s tem osvojil tudi lično medaljo Dneva vstaje. Cena za ■ enkratno streljanje bo 50 dinarjev. Kdor bo izpadel iz prvega tekmovanja, bo lahko to tekmovanje ponovil večkrat, kar bo ugodno vplivalo verjetno tudi na tiste, ki bi radi te medalje osvojili, pa niso tako vešči v streljanju. S tem množičnim strelskim tekmovanjem hoče strelska organizacija vzbuditi zanimanje za strelski šport, kar bi bila seveda na- loga tudi ostalih športnih društev in organizacij. JESENIŠKI STRELCI OSVOJILI POKAL NARODNIH HEROJEV GORENJSKE V nedeljo je bilo na Gorenjskem končano okrajno strelsko prvenstvo z vojaškim in malokalihrskim orožjem. Skupno je letos na tem tekmovanju nastopilo 300 najboljših tekmovalcev in tekmovalk Gorenjske, kar je izredno veliko število, če pomislimo, da je bila letos zelo pozno razdeljena municija po družinah. Rezultati letošnjega okrajnega prvenstva so bili izredno dobri, zlasti pri pionirjih in članicah. Letošnje okrajno strelsko prvenstvo je bilo za pionirje v Kranju, z vojaško puško in pištolo na Jesenicah, za ma-lokalibrsko orožje pa v Tržiču. Borba med ekipami kakor tudi posamezniki je bila zelo huda. Ekipno so na vojaški puški osvojili prvo mesto jeseniški strelci pred tržiškimi in zasluženo osvojili lep prehodni pokal narodnih herojev Gorenjske, ki ga je za prvo- plasirano ekipo pripravil Okrajni odbor ZB Kranj. V TRZlCU JE BILO TEKMOVANJE ZA ČLANICE IN MLADINCE Na malokalibrskem orožju so v nedeljo na tržiškem strelišču zaključili okrajno prvenstvo za članice in mladince. Rezultati so bili izredno dobri. Tako je Marija Perko iz Tržiča s 247 krogi premagala državno repre-zentantko Minko Bertoncelj iz Kranja, ki je imela letos na tem tekmovanju izredno smolo, saj je dosegla le 241 kro.gov. Zelo dobro se je uvrstila tudi Helena Smolnikar z Jesenic, saj je z 244 krogi od 300 možnih osvojila drugo mesto. Pri mladincih je zasluženo osvojil prvo mesto Janez Otrin z Javor -nika z 229 krogi pred Jožetom Bizjakom, ki je dosegel 223 in Sergejem Cernetom (oba Primskovo), ki je dosegel 221 krogov. Cr. Kranj, dne 19. julija 195» Glas Gorenjske SNEG IZ BELJAKOV — RAIILJALNO SREDSTVO Sneg iz beljakov je tudi eno izmed sredstev, s katerimi rahljamo razno testo, predvsem testo za pecivo. Trd sneg stepemo le, če so jajca sveža in beljaki ohlajeni. Pridenemo ščepec soli. Stepamo na hladnem kraju v čisti posodi in s čisto metlico ali spiralo, vedno v isti smeri. Prav tako ne smemo obračati sklede, ker se nam sneg lahko pokvari. Ako pustimo, da narejen sneg dlje časa stoji, rad zvodeni. Zato premislimo, kdaj ga bomo potrebovali. V testo ga zmešamo narahlo in previdno. Rahljalna moč snega je v tem, da s stepanjem vtepemo v beljake veliko količino zraka, ki se pri pečenju segreva in razširja in tako napravlja v testu luknjice. V pravilno vroči pečici se naredi na vrhu takoj skorjica, ki preprečuje, da bi zrak ušel. Kadar pa je pečica premalo topla, najde zrak .pot iz testa, ki nam zato upade. VESELO PRAZNUJ! Tovarišica Vera rada pripoveduje o dogodkih iz preteklosti. Pozdravi nekdanjega varovanca iz tujine jo vedno spominjajo na njene najtežje, pa tudi najlepše dneve v življenju. Po poklicu je delavka. Poročila se je zelo zgodaj, vendar v zakonu ni bila zadovoljna. Zaradi svojih naprednih nazorov je morala neprestano poslušati očitke, da je »rdečkar«, četudi je .postala članica Partije šele mnogo pozneje, ko sta se z možem že ločila. Po delovnem času je redno obiskovala študijske sestanke, na katerih so se delavci izobraževali. V tekstilni stavki 1936. leta je pokazala tudi dobre organizacijske sposobnosti. Zaradi tega je po stavki izgubila službo. Mož se tedaj ni zmenil za njene težave, pomagali pa so ji drugi delavci, do- kler ni dobila dela. Potem je prišla okupacija. Vera se je takoj vključila v Osvobodilno fronto. Na njenem domu so zbirali najraznovrst-nejše orožje za prve partizane in ga v temnih nočeh odnašali v gozdove. Vera je dala tudi pobudo za zbiranje obleke in hrane. Hiša, v kateri je stanovala, je postala zbirališče upornikov v tistem okolišu. Tudi gospodar je bil na njeni strani. Nekaj časa so se v miru sestajali, kmalu pa so se začele preiskave. Gestapovci sicer niso našli ničesar, vendar so tovari-šico Vero med prvimi odpeljali v taborišče v Nemčijo. Nazadnje je bila v Mauthausenu, kjer je bilo za bodečo žico zaprtih tudi nekaj zidov: Nekoč je rešila smrti v krematoriju malega 5-letnega fantka. Oče je bil nem- NA TABORJENJU MED OTROKI PADLIH DORCEV Več let že odhajam v kolonijo Zveze borcev Kranj kot vodič in vedno s skritim strahom, ali bodo otroci zadovoljni s počitnicami in ali se bodo vsi zdravi vrnili. Napisala sem nekaj vtisov o skupnem življenju s temi otroki, s katerimi letujem. Taborimo na polotoku Veru-dica pri Puli. V bližini je tudi več drugih taborov, s katerimi smo navezali prijateljske stike. Ob večerih, ko sosedje zakurijo taborni ogenj, nas vedno povabijo zraven, da sodelujemo pri njihovem programu in se skupno z njimi zabavamo. Za zaključek bomo tudi mi pripravili kulturni spored in se ob tabornem ognju poslovili od tovarišev in našega lepega Jadrana. Kljiub vročini nam dnevi hitro minevajo. Jutranja telovadba nas razgiba, nato pospravimo taborišče in odhitimo k morju. Za kosilo nam kuharice zelo dobro postrežejo. Po eni uri počitka se spet odpravimo na kopanje. Prav prijetno je zlasti ob partizanskih urah, ko naši tovariši pripovedujejo otrokom doživljaje iz borb. Fantje in dekleta v našem taborišču so zelo pridni. Dekleta vsak dan pomagajo tudi kako urico v kuhinji, fantje pa poskrbijo za to, da smo ponoči dobro zastraženi. Vodiči spremljamo vse to s tihim veseljem, zvečer pa se z upravnikom posvetujemo o načrtih za prihodnji dan. Kar hudo nam bo, ko se bo naša 150-članska družina razšla na svoje domove. SONJA STEP AN ški Zid, zato so nacisti hoteli spraviti s sveta tudi otroka židovskega porekla. Za fantka je tovarišica Vera lepo skrbela in ga po vojni pripeljala na svoj dom. 10 let ga je vzgajala in mu pomagala poizvedovati za sorodniki. Fant se je nanjo zelo navezal. Potem so zvedeli zanj njegovi stari starši. Povabili so ga domov, da bi prevzel očetovo obrt. Fant je dolgo okleval, ker pa so starši na vsak način želeli, da se vrne, je odpotoval, a ne sam: Spremljala ga je Vera. Nekaj mesecev je ostala pri njem, potem pa je odšla. Zdaj imata samo še pismene stike. Pozdrave od varovanca dobi ob vsakem prazniku v spomin na junaške dneve našega ljudstva med vojno. Fant ji tedaj vedno zaželi nekaj lepega in g prijetnega. -ey MODEL POLETNE OBLEKE IZ VZORCASTE SVILE IZ REVIJE »MANEKEN« RECEPTI JEDILNIK -Karfijolna juha Telečja pečenka z gobami Ribezov sok Juha: 2 litra juhe, 1 karfijola, 10 dkg maščobe, 8 dkg moke, osminka litra smetane, 2 jajci, sol, poper. Karifjoli, ki si jo skuhala v slani vodi, primešaj svetlo prežganje iz maščobe, moko, sol in poper. Temu primešaj še rumenjake in smetano. Juho postavi z opraženimi kruhovimi kockami na mizo. Telečja pečenka z gobami: pol kg telečjega mesa, sol, poper, 3 dkg masla, 1 koren, peteršilj, malo zelene, 1 čebula, muškatov orešček, limonina lupi-nica. Drobno zrezano korenje in čebulo prepražimo na maslu, dodamo nasoljeno meso in začimbe ter pokrito dušimo do mehkega. Posebej raztopimo še žlico maščobe, dodamo žlico moke in zelenega pe-teršilja ter zalijemo z juho in mesnim sokom. Dobro prevretemu prežganju dodamo še 15 dkg dušenih gob in na cvetke razdeljeno cvetačo. Omaki pridenemo nato malo smetane in jo polijemo po zrezanem mesu. Na mizo postavimo s krompirjevim pirejem ali dušenim rižem. Ribezov sok: pol kg ribeza, pol litra vode, 20 dkg sladkorja. Ribez prevri z vodo in ohladi, nato pretlači, dodaj sladkor in zmešaj. PRAKTIČNI NASVETI Trdovratne madeže, ki jih ne moremo odstraniti s tkanine, najprej omehčamo. Najprimernejše sredstvo za to je glicerin. Ko z njim prepojimo madež, ga pustimo več ur pri miru. Nato ga odstranimo s tem ali onim čistilnim sredstvom (bencin, čist terpentin, salmiak in tako dalje). Glicerin ne škodi tkaninam, ker ne kvari vlaken, niti ne razjeda barv. Lahko ga tudi izperemo, in sicer z mlačno vodo. Soljenje mesa pri kuhi Teletina, jagnjetina, svinina in ribe so bolj sladkega okusa, zato potrebujejo več soli kot govedina in divjačina. Mastno in staro meso bolj solimo kot pusto in mlado, prav tako ribe bolj kot meso klavnih živali ali perutnino. Mesne jedi, ki jih dolgo kuhamo, zahtevajo manj soli od onih, ki so hitro pripravljene. Večino na olju pečenih morskih rib solimo, ko so že pečene. Konzerve, bodisi mesne, sadne ali zelen jadne izprazni takoj, ko so odprte in jih uporabi vsaj v 24—32 urah. M*3*4 do£^ SMRT POD MANGARTOM Mangart se v zadnjih sto letih ni spremenil. Le tam, kjer teče danes Jugoslovansko - italijanska meja in vlada vsenaokrog puščoba, so bili še lepi pašniki in obsežni temni gozdovi- Na pašnikih sta čuvala rateško govedo brata Miha in Gašper. Strme stene Mangarta, s katerih so drveli pomladi plazovi v dolino, in globoko jezero s skrivnostnimi tolmuni — vse to ju ni plašilo. Strašili so ju edino mogočni medvedje, ki so vladali v man-Sartskih gozdovih. v vročem majskem dopoldnevu so muhe postale le preveč sitne in živina e jim je umaknila v senco ter mir-no prežvekovala. Gašper in Miha sta edeia p0a Kranj Priporočamo svoje tehnične gumene izdelUe, transportne trakove, plošče za pod in pnevmatiho Delovni kolektiv tovarne obutve želi ob Dnevu vstaje vsem delovnim ljudem novih uspehov v izgradnji socializma in jim pošilja svoje borbene pozdrave QlxLi napredek tx kimlitetnl &hutai i L aalefle a izhranih. modnih az&reJk na ćfaurtfjkem se/mu futebiaaleem eeMita &k (Dtieau Mlaje Okrajni ljudski odbor Kranj Ob Prazniku vstaje, 22. juliju in občinskemu prazniku občine Kranj 1. avgustu čestita Zadružna mlekarna Čirce*' Čestitamo It Dnevu vstaje Izdelujemo telečje, goveje in konjske bokse vseh vrst in barv, ovčine, šovret, oblačilno usnje itd. Se priporočamo našim odjemalcem Tovarna usnja Ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva in ob občinskem , prazniku občine Kranj, čestita delovni kolektiv tovarne „TISKANINA", tovarna tiskanega blaga KRANJ telefon: centrala 173, komerc. odd. 175 Naši proizvodi: cici«, kretoni, deleni, flanele, barhenti, deftini, moltoni, krepi, tkanine za žensko perilo in rokavina so zaradi odlične kvalitete priznani doma in v inozemstvu Priporočamo se! Obiščite naš paviljon na Gorenjskem sejmu! n Kranj Delovni kolektiv podjetja čestita k Dnevu vstaje 22. juliju in občinskemu prazniku občine Kranj Deset let uspešnega dela je najboljše priporočilo za naše podjetje U Prodajalna Vavieks Kranj se pridružuje čestitkam ob Prazniku vstaje, 22. juliju Prepričajte se o kvaliteti naših izdelkov! Delovni kolektiv Usnjcirne Železniki čestita ob Dnevu vstaje Za 22. julij, Dan vstaje, in 1. avgust, občinski praznik mesta Kranja čestita in želi novih delovnih zmag vsem naprednim ljudem Kolektiv tovarne „ISKRA" Kranj ObišCite našo razstavo na Gorenjskem sel mu in si oglejte izdelke delovnega kolektiva Iz panog: telefonije kinoakustike mernih instrumentov avtoelektrike stikal usmerni kov Čestitamo ob Prazniku vstaje Komunalno podjetje Ceste in kanalizacija Kranj podjetje za razdeljevanje električne energije in montažo elektropostrojenj visoke in nizke napetosti gradimo daljnovode visoke in nizke napetosti izvršujemo montaže trafo-postaj in vsakovrstne električne instalacije čestitamo vsem svojim odjemalcem za Dan vstaje in za občinski praznik občine kranj Delovni kolektiv Tovarne sukna Zapuže čestita k Dnevu vstaje, 22. juliju »Če bi bili močni, bi šli za tistim, kar hočemo,« je pritrdil stric. V kuhinjo je prišla Urša z žehtarjem mleka. »Kar v temi?« se je začudila in iskala posodo, da bi prelila mleko. Ana je prižgala luč. Mračne sence so pobegnile, z njimi vred je izginilo vse tisto težko, o čemer je govorjl starec. Zdaj je spokojno sedel pred ognjiščem in čakal večerje. Takoj po večerji se je družina razkropila, Miklavž in dekla spat, Joža je stopil še k »puklastemu Blažku« po tobak in na kozarec pelinovca. Ana je v kuhinji zagrebla žerjavico s pepelom, potem pa iz navade pogledala na dvorišče, če je vse mirno. Preden je zaklenila, pa je pod lopo bevsknil pes in na pesku šo zahreščali koraki. Dominik se je vrnil. »Dober večer, Ana.« »Ti si?« se je začudila in hkrati razveselila. Zaklenila je vezna vrata in mu prinesla jesti. »Nisem mislila, da boš prišel tako pozno, zato ti nisem hranila večerje. Samo tole je ostalo.« Razmišljeno je prikimal, prijel žlico, potem pa nenadoma vprašal: »Ali sta se domenila z Globočnikom? Spotoma sem ga srečal.« »Nisva. S stricem se bosta pogodila.« Vidno se je oddahnil, zajel v skledo in jedel. Žvečil je hlastno, da so se mu mišice ob ustih stisnile v vozel. Ani se je zdelo, da je v načinu, kako uživa hrano in sploh v njem samem nekaj surovega. Bilo ji je, kakor da to ni tisti Dominik, ki ga ljubi. V njenih sanjah je bil vse lepši, čisto drugačen. Za trenutek jo je obšlo, da se je zagledala vanj samo zato, ker se ji hoče ljubezni, ker se hoče odškodovati za samotno mladost in da bi bila vzljubila kogarkoli, če bi se ji le malo skušal približati. Dominik je med jedjo odsotno strmel v luč in nekaj razmišljal. Potem je postrgal skledo, jo odrinil in se naslonil na stolu. »Torej se vidva z Globočnikom nista še nič domenila?« »Nič. Saj niti ne vem, koliko bi cenila. Ali misliš, da je mnogo vredno?« Zasmejal se je na svojski, hrupen način. »Zame je danes vredno tisoče!« Izvlekel je iz listnice zganjen list in ga položil na mizo. »Tole poglej! Bolje znaš nemški kot jaz, boš še razumela.« Sklonila se je bliže k luči in razgrnila pogodbo. Medtem ko je brala, ji je položil roko ,okrog pasu in ji smeje gledal v obraz. Njegova roka jo je žgala, čutila je, kako ji kri buri po žilah in kuje v sencih, da je komaj razumela, kaj bere. »Kaj praviš na to, Ana?« »Mnogo je,« je za jecljala. »Stotisoče kladivc... moj Bog!« Izpustil jo je, vzel pogodbo in jo spet skrbno shranil. »Mnogo,« je rekel. »Toda vse sem preudaril. Če mi prepustiš veliki vigenc, bom zmogel.« »Jaz že, toda stric in Globočnik? Kaj bosta rekla?« Čutila je žgoč sram, ker mu ni mogla zatrdno obljubiti. Dominik je zamahnil z roko. »Nič ne skrbi! Jutri piši stricu, da sem vigenc vzel jaz! Če me potem ne bodo pustili v miru, se jih bom že znal otresti, ne boj se!« Njegova odločnost jo je čisto prevzela. Zazdela se je sama sebi nespametna. Čemu se vedno boji strica? Kaj ni več ne-dorastlo dekletce in končno gre za njeno premoženje! Menda bo smela ravnati z njim po svoji volji! »Prav,« je rekla. »Sporočila mu bom. A ti, kako si prišel do tolikšnega naročila? Saj sem komaj svojim očem verjela, ko sem brala.« Ni treba pobrskati daleč v preteklost, pa je bila Pokljuka tujskemu prometu še domala neznana. Tedaj sta pela tod svojo pesem le sekira in žaga, ki sta neusmiljeno trebili in čistili, številni vozniki pa so po slabih cestah prevažali les v dolino. Razen gozdnih delavcev in voznikov ni nihče zahajal v te odročne in neobljudene hribovske kraje. Toda redki prvi planinci so kmalu spoznali izredno ugodne pogoje za razvoj turizma in zimskega športa. Počeli so z urejanjem in označevanjem gozdnih poti na razne izletniške vrhove kar na lastno pobudo. Hitro so zrasle številne gozdarske in lovske koče ter planinska zavetišča, med njimi tudi eden najmodernejših hotelov, sedanji ŠPORT - HOTEL POKLJUKA, ki stoji v osrčju smrekovih gozdov na prijetni sončni jasi 1250 m visoko nad morjem. Danes so po pobočjih in planotah Pokljuke razpredene številne dobre ceste in gozdne poti ter planinske steze. Najpomembnejša je vsekakor cesta, ki vodi z Bleda skozi Gorje do Mrzlega studenca in od tod v odcepkih mimo Šport-hotela do Rudnega polja, in od Mrzlega studenca do pod Lipance ali levo po zgornji bohinjski dolini skozi Cešnjico in Srednjo vas v Bohinj. Zgradba šport-hotela je zidana v planinskem slogu, ki se prav lepo ujema z okolico. Sončne terase omogočajo gostom prijetno sončenje in razgled po okolici. Drugače pa je hotel moderno in sodobno urejen. S skupnimi ležišči, ki so sicer namenjena bolj za zimski čas, v hotelu lahko prenoči 120 gostov, toliko je namreč ležišč v zgradbi. V vseh sobah je napeljana topla in mrzla voda, centralno gretje, električne signalne in zvočne naprave, v vsakem nadstropju pa po več kopalnic itd. V zgradbi je tudi kavarna in planinsko opremljena kmečka soba s knjižnico. Vsako leto v predsezonskem času letujejo tod invalidi, ki nekako izpolnijo vrzel med zimsko in letno sezono. Za julij in avgust predvidevajo zelo dober obisk; prostori bodo domala vsi zasedeni. Podjetje navadno že vnaprej sklepa pogodbe s turističnimi agencijami doma in v tujini, da si tako zagotovi zadovoljiv obisk. Pogosti inozemski obiskovalci so Francozi in Italijani, katerih bo zlasti letos precej. "Vse kaže, da se bodo izdatki, namenjeni za propagando, bogato obrestovali. Letos je namreč podjetje izdalo za to nad pol milijona dinarjev. Kljub temu pa je zaključilo v pretekli sezoni računsko 'bilanco z dobičkom. Šport-hotel tudi ne bi bil športni hotel, če ne bi mogel obiskovalcem nuditi primernega športnega .razvedrila. Tako pa ima lepo urejeno igrišče za tenis, za odbojko, namizni tenis, balinišče in razne druge naprave za športno razvedrilo. Poleg tega pa je dom tudi primerno izhodišče za izlete na vrhove in planinske postojanke, kako.r na Triglav (čez Draški vrh mimo Vodnikove koče), na Lipansko planino k Blejski koči, ki je vse leto dobro oskrbovana in lahko nudi prostor za prenočišče 25 potnikom hkrati. Od tod ni več daleč na Debelo peč in Lipanski vrh, od koder je čudovit razgled na gorske orjake in nazaj v radovljiško kotlino, na Bled in drugam. Po novourejeni avtomobilski cesti od Šport-hotela tudi ni več daleč v Bohinj ali na Bled, v dolino Ra-dovne, v Vintgar, v Kranjsko goro in drugam. Tako se je Pokljuka iz nekdanjega gozdarskega žarišča Gorenjske zelo hitro razvijala v turizmu in planinstvu te,r postala kmalu znana tudi s te plati, hkrati pa z novourejeno cestno mrežo tudi dostopna. Med NOB pa je bila zibelka partizanstva v tem delu Gorenjske in ni v tem pogledu nič manj znana kot Jelovica ali Mežaklja. POKLJUKA SI UTIRA POT Besnica se prvič omenja leta 1002 v pismu cesarja Henrika II. brižinskemu škofu Gottschal-ku, lastniku Loke, s katerim mu je podaril posestvo Stražišče in ves svet med Lipnico, Savo in Soro. Tako je prišlo vse ozemlje šmartinske župnije, in z njim tudi Besnica, pod loško gospostvo. Svet v šmartinski župniji je ibil večinoma gozdnat in le malo obljuden, zlasti še v besni-ški okolici. Po naših in tudi drugh krajih je v tistih časih imela prvo besedo pest. Močnejši je obvladal slabšega in nihče ni bil varen svojega imetja. Po gozdovih ob cestah so roparji neprestano prežali na svoje žrtve. Kar so ti počenjali v malem, so v večjem obsegu delali vitezi roparji, ki so iz svojih težko pristopnih gradov napadali večje posestnike in sosednje graščake ter povzročali na njihovih posestvih mnogo škode. Da bi pregnali to zlo, so brižinski škofje začeli izsekava-ti gozdove na svojih posestvih in jih naseljevati. Tako je dobila svoje naseljence tudi Besnica, ki nosi ime po istoimenskem potoku, ki ob hudih -nalivih besni po svoji strugi Po okoliških bregovih javor-niškega in besniškega gričevja ter v dolinah potokov so gozdovi ostali in nudili še v 19. stoletju varno zavetje raznim rokoma vhom. Omembe vreden je zlasti gozd Utcenk ali Lucenk, ki je dobil ime po kolibah (utah), ki so jih v njem zgradili rokovnjaiči. V tem gozdu je bilo skrivališče zloglasnega ro-kovnjača Franca Ziherla, po domače Dimeža, in njegovih šestnajstih pomagačev: Pepelnaka, Fajdige, Muhna, Jurčka, Trav-novega Janeza, Benedka, Idrij-čana, Planinca, Marinovca, hudega pretepača Lončka, Smrdo-volarja, Vrgelcarja, Smarčana, Cesarja in drugih. Najznamenitejši med njimi je bil vsekakor njihov poglavar Dimež, čokat, črnikast človek, srednje postave in kodrastih las, rojen na Gorenji Savi pri Kranju. (Pisatelj Josip Benkovič je Dimeža opisal v svojem spisu Crtice o rokovnjačih kot sina plemenitaške rodbine iz Karpatov. To pa ne bo držalo, ker so ga starejši Besničani iz začetka tega stoletja dobro poznali kot domačina. Poznali so tudi njegovo mater, ki so jo klicali Dimca.) Dimežu se je okoli leta 1830 pokorila skoraj vsa Gorenjska, zlasti kranjska in radovljiška okolica. Bil je pretkan in namazan z vsemi zvijačami. Da ga niso zasačili, se je pretvarjal in preoblačil, nastopal kot berač, starček, mešetar, gospod in celo kot ženska. V družbi orožnikov je večkrat popival po gostilnah in zvedel, kaj mu podtikajo in kje ga nameravajo iskati. Ta njegova premetenost in ženske rokovnja-čev, ki so jih s koščki blaga po drevju opozarjale na pretečo nevarnost, je Dimežu in njegovim pajdašem pomagala, da jim oblast zlepa ni mogla do živega. Poskrili so se po votlinah v Besnici, predvsem v takrat zelo težko dostopno jamo v bregu nad Savo, kjer se še danes vidi kamnita miza z v skalo vdelanimi klopmi. Svojim rokomavhom je bil Dimež pravičen in strog poglavar. Vsako nepoštenost ali podvig na svojo pest je prizadeti grenko občutil na lastni koži. Besničani so se klatežev sicer bali, ker ,pa jih niso preganjali in ova-jali, jim ti niso storili nič zalega in so živeli z njimi v miru. Po žalostnem koncu Dimeža, ki se je s Pepelnakom vred zadušil v Šunkarjevi opekarni v Trzinu, so polovili in pregnali tudi ostalo bratovščino. Delovanje in življenje besniških to-kovnjačev je ovekovečil tudi Anton Cerar - Danilo v svojem igrokazu Dimež, strah kranjske dežele (predelana ljudska igra Jakoba Alešovca: Sicherl, vulgo Dimež, der Schrecken -von Krais), O o Dečka sta mucoj pripravila Toma obilen zajtrk s slanino in ribo in ko so posedli, da bi se ga lotili, je Tom pripovedoval svoje prigode. Ko je končal svojo ponoćno zgodbo, so bili vsi trije na moč domišljavi in gizdavi junaki. Potem pa se je Tom skril v senčnat kot in spal do poldneva, medtem ko sta Joe in Huck odšla ribarit in kot običajno raziskovat otok. Po kosilu so odšli vsi trije iskat žel-vina jajca na obrežje. Vtikali so palice v pesek in kjerkoli so naleteli na zrahljano mesto, so pokleknili in kopali z rokami. Včasih so iz ene same jame dobili tudi petdeset do šestdeset jajc. Zvečer so imeli pravo gostijo, vendar je jajc kljub temu ostalo še za zajtrk. Ko so pozajtrkovali jajca, so razsajali in kričali po obali, prevračali drug drugega in nadaljevali s šalami v plitvi vodi. Zdaj pa zdaj so se brizgali in prerivali toliko časa, dokler ni najmočnejši potisnil svojega soseda pod vodo. Ko so bili dovolj izčrpani, so stekli na suhi vroči pesek, polegli in nato spet znova poskakali v vodo. In tako vedno znova. Toda nebrzdanega veselja je bilo spet kmalu konec. Potikali so se ob obali, se pogrezali v otožnost in pogledovali čez široko reko tja, kjer je ležalo zaspano mestece v soncu. Tom se je zasačil, kako je pisal s palcem na nogi v pesek: Be-cky. Brž je zbrisal in bil jezen sam nase zaradi svoje »slabosti«. Ker je videl, da sta tudi oba prijatelja — »pirata« otožna, je skušal rešiti položaj: »Fantje, stavim, da so bili na tem otoku že pred nami pirati. Še enkrat ga moramo raziskati!«