B. Kovačević Petrović, e. J. Gallardo-SaBorido, M. ŠaBec / contactoS e intercaMBioS entre laS literaturaS de euroPa central y del SureSte y de aMérica latina durante la Guerra Fría 5 DOI:10.4312/ars.15.2.5-10 Bojana Kovačević Petrović, Emilio J. Gallardo-Saborido, Maja Šabec Contactos e intercambios entre las literaturas de Europa Central y del Sureste y de América Latina durante la Guerra Fría La Guerra Fría ha sido leída tradicionalmente a partir de las confrontaciones (bélicas, ideológicas, económicas, etc.) que implicó, dividiendo gran parte del orbe en bloques antagónicos. No obstante, este conflicto global también debe ser entendido como un factor clave para propiciar el acercamiento entre naciones que históricamente no ha- bían mantenido contactos particularmente estrechos. En este sentido, resulta paradig- mática la plétora de intercambios de diversa índole que la Cuba revolucionaria tejió, desde bien temprano, con los distintos países europeos. Pero, además, las tensiones geopolíticas espolearon la visión del intelectual o del artista como un agente cultural comprometido, hermanado con luchas que adquirieron proyección mundial o, cuan- do menos, internacional. Determinados por este marco ideológico-cultural, durante estas décadas se suce- dió una amplia circulación de escritores latinoamericanos que visitaron el socialismo europeo al calor de toda una red de eventos, premios, intercambios… que actuaron como fermento de un nuevo campo cultural transnacional, de raíz socialista. Estos afanes coadyuvaron a la expansión de la literatura latinoamericana por otras latitudes y, por ende, al crecimiento del hispanismo en ellas. De este modo, se fortaleció paula- tinamente la situación de la traducción del español a un conjunto de lenguas dispares; y mejoró, igualmente, el estudio de las letras hispánicas en los centros de enseñanza superior de estos países. Desde esta óptica, la redefinición de las afinidades políticas mundiales erigió, qué duda cabe, telones y muros en el mundo de la cultura, exacerbando las tensiones ideo- lógicas en la esfera de la creación literaria, pero también sustentó una república mun- dial de las letras socialista. Esta se afanó, a través de organismos culturales de índole di- versa, en actuar como una suerte de consejo de ayuda mutua literaria que posibilitó la expansión de las literaturas nacionales (o, al menos, una selección de las mismas) en el campo socialista a través de los nuevos sistemas de producción y distribución del libro. Este monográfico persigue contar estas y otras historias que han sido aún poco transitadas por la crítica y que necesitan, por tanto, de empeños colectivos que nos permitan entender a cabalidad un fenómeno complejo, donde el campo cultural AH_2021_2_FINAL.indd 5 21. 01. 2022 09:18:11 B. Kovačević Petrović, e. J. Gallardo-SaBorido, M. ŠaBec / contactoS e intercaMBioS entre laS literaturaS de euroPa central y del SureSte y de aMérica latina durante la Guerra Fría 6 colude permanentemente con las esferas políticas e ideológicas, y donde el enfoque transnacional supone, más que una virtud, una necesidad. Por ello, se han agavillado diez textos preparados por autores de ocho nacionalidades distintas, bajo la dirección de los profesores Bojana Kovačević Petrović (Universidad de Novi Sad, Serbia), Emilio J. Gallardo-Saborido (Consejo Superior de Investigaciones Científicas, España) y Maja Šabec (Universidad de Liubliana, Eslovenia). Arranca el monográfico con el texto de Michal Zourek, que a través del análisis del discurso de los testimonios escritos desde Checoslovaquia trata los vínculos entre los intelectuales latinoamericanos y el bloque soviético durante los años 1948-1968. El investigador checo explora las obras escritas por miembros de los partidos comunis- tas, los reportajes de finales de los años cincuenta y la primera mitad de los sesenta − focalizando los de Gabriel García Márquez− y la obra de Roque Dalton, en el contexto del tema. Por su parte, Anna Szczepan-Wojnarska investiga la prosa del escritor An- drzej Bobkowski –«Querido Bob»−, buscando el sentido de la libertad a través de las comparaciones entre Europa y América en su obra y en su vida. El autor polaco con- sideraba la libertad y la independencia como los valores europeos más importantes, pero, al no poder encontrarlos en las Europa nazi y comunista, se vio impelido a elegir Guatemala como su segundo hogar. Los tres siguientes estudios aportan una interesante yuxtaposición de perspectivas histórico-políticas y literarias sobre el «estatus» de determinados autores hispanoame- ricanos en tres distintos países: Yugoslavia, Hungría y Rumania. Los planteamientos son convergentes en cuanto a uno de los autores que se encuentra en el centro del aná- lisis, Pablo Neruda, y al año, 1965 (sea como momento clave sea como punto de par- tida), y complementarios en la puesta en evidencia de los mecanismos que regían la acogida de los autores de notoria orientación comunista en cada uno de estos países, modulados asimismo por los presupuestos ideológicos prevalecientes en cada período de la evolución política del socialismo en estas naciones. Así pues, Maja Šabec y Ma- rija Uršula Geršak ofrecen una visión amplia de los acontecimientos que marcaron tanto la organización como el alcance político y simbólico del Congreso PEN Interna- cional de 1965 en Bled. Emerge claramente la posición de los intelectuales latinoame- ricanos y el rol que ocuparon en aquel encuentro las dos figuras principales presentes, Miguel Ángel Asturias y Pablo Neruda, por un lado, y el interés de los organismos del servicio secreto estadounidense por impedir su protagonismo, por el otro. El artículo de Zsuzsanna Csikós se enfoca en los estrechos lazos que unían a Pablo Neruda con Hungría y que se reflejan en sus numerosas visitas al país, en las amistades en los cír- culos intelectuales, en las traducciones de su poesía y, en fin, en una serie de escritos y poemas suyos relacionados con Hungría. La autora presenta un panorama de las ediciones húngaras del poeta chileno orientando a la vez la mirada no solo hacia el análisis estético, sino también al perfil político de Neruda. Por su parte, Ilinca Ilian, AH_2021_2_FINAL.indd 6 21. 01. 2022 09:18:11 B. Kovačević Petrović, e. J. Gallardo-SaBorido, M. ŠaBec / contactoS e intercaMBioS entre laS literaturaS de euroPa central y del SureSte y de aMérica latina durante la Guerra Fría 7 partiendo de un análisis cuantitativo de las traducciones de Pablo Neruda y de las lec- turas críticas de su obra en Rumania, examina el proceso en el que las sucesivas polí- ticas culturales rumanas se disputaron la figura del poeta. La autora demuestra que, si en las primeras décadas del totalitarismo los agentes culturales se valieron princi- palmente de su posicionamiento como militante comunista, en la etapa del deshielo la atención se reorientó sobre los valores estéticos de su poesía, que resistieron también a su instrumentalización en el período del dogmatismo nacionalista ceausista. El mayor resultado de trabajo de Barbara Pregelj y Francisco Tomsich es una lista retrospectiva de traducciones, reseñas y artículos sobre autores latinoamericanos y/o sus obras literarias publicados entre 1960 y 1970 en la lengua eslovena, apoyada en datos y estadísticas más recientes. El artículo de Víctor Manuel Sanchis Amat ofrece una visión panorámica de la recepción de la literatura mexicana en Checoslovaquia durante la Guerra Fría. Partiendo de las relaciones institucionales y culturales entre ambos países, el autor investiga las principales obras mexicanas publicadas en Checo- slovaquia, dentro de una cronología de publicaciones de los diferentes géneros. La Revolución cubana no solo cambió el mapa geopolítico del Caribe, sino tam- bién permitió a los soviéticos tener una puerta de entrada a la región y a la vez repre- sentó un riesgo para los intereses estadounidenses. Partiendo de este hecho, Damaris Puñales-Alpízar investiga la producción, la distribución y la traducción de publica- ciones periódicas del bloque oriental que influyeron en la población cubana a la hora de crear una subjetividad social específica y remodelar el imaginario ideológico en el área. Investigando las relaciones culturales cubano-búlgaras, Jesús Gómez-de-Tejada y Emilio J. Gallardo-Saborido se centran en la literatura criminal socialista de Bo- gomil Rainov y Arnoldo Tauler López, concretamente en libros publicados en Cuba durante la década de 1970, decenio clave en la irrupción y desarrollo de este género en la isla caribeña. A través de un análisis comparativo, Juan Pablo Bertazza investiga las obras argentinas vinculadas con la temática checoslovaca con enfoque en la figura del inmigrante checoslovaco en los relatos de los autores argentinos Abelardo Castillo y Alberto Laiseca, señalando tanto las diferencias como algunas semejanzas entre los contextos literarios de esos dos autores. En suma, el curioso lector tiene ante sí un conjunto de textos críticos que apues- tan decididamente por ahondar en una lectura transatlántica de la literatura europea y latinoamericana, prestando especial atención a las relaciones culturales mantenidas en el seno de la comunidad letrada socialista internacional. AH_2021_2_FINAL.indd 7 21. 01. 2022 09:18:11 B. Kovačević Petrović, e. J. Gallardo-SaBorido, M. ŠaBec / contactoS e intercaMBioS entre laS literaturaS de euroPa central y del SureSte y de aMérica latina durante la Guerra Fría 8 Bojana Kovačević Petrović, Emilio J. Gallardo-Saborido, Maja Šabec Stiki in izmenjave med književnostmi Srednje in Jugovzhodne Evrope in Latinske Amerike v času hladne vojne Uveljavljeno pojmovanje hladne vojne temelji na vojnih, ideoloških in gospodar- skih spopadih, ki jih je implicirala in ki so razdelili velik del sveta na dva nasprotna bloka. A ta globalni konflikt je treba razumeti tudi kot ključni dejavnik zbliževa- nja med narodi, ki zgodovinsko niso imeli posebno tesnih stikov. V tem pogledu je paradigmatična množica najrazličnejših izmenjav, ki jih je že zelo kmalu po re- voluciji spletla Kuba z nekaterimi evropskimi državami. Geopolitične napetosti so tudi spodbudile pogled na intelektualca ali umetnika kot angažiranega kulturnega posrednika, močno predanega boju, ki je prerasel v svetovni ali vsaj mednarodni pojav. V takšnem ideološko-kulturnem okviru so ta desetletja pomembno zaznamova- li latinskoameriški pisatelji, ki so obiskovali evropske socialistične države prek cele mreže dogodkov, nagrad in izmenjav, s katerimi so države spodbujale nastanek no- vega transnacionalnega kulturnega polja s socialističnim predznakom. Ta kolektivna vnema je pripomogla k širjenju latinskoameriške književnosti v druge regije in s tem k tamkajšnjemu razmahu hispanizma. Počasi se je povečalo in okrepilo zanimanje za prevajanje iz španščine v najrazličnejše jezike in univerze so vpeljevale študij španske- ga jezika in književnosti. Gledano iz te perspektive je novo definiranje svetovnih političnih povezav nedvo- mno postavilo zavese in zidove na kulturnem področju in zaostrilo ideološke nape- tosti na področju literarnega ustvarjanja, a obenem je tudi ustanovilo in vzdrževalo socialistično svetovno literarno republiko. Ta si je prizadevala, da bi na socialističnem polju prek različnih kulturnih organizmov delovala kot nekakšen svèt za vzajemno po- moč pri širjenju nacionalnih literatur (ali vsaj njihovega izbora) prek novih sistemov knjižne produkcije in distribucije. Pričujoča tematska številka revije želi spregovoriti o teh in drugih vidikih, ki se jim je dosedanja kritika malo posvečala in ki terjajo skupinsko obravnavo, da bi lah- ko bolje razumeli kompleksni pojav, pri katerem kulturno področje nenehno zadeva ob politične in ideološke sfere in pri katerem transnacionalni pristop ni le kvaliteta, temveč nuja. S tem namenom smo se povezali uredniki Bojana Kovačević Petrović (Univerza v Novem Sadu), Emilio J. Gallardo-Saborido (CSIC – Španski nacionalni znanstvenoraziskovalni svèt) in Maja Šabec (Univerza v Ljubljani) in zbrali deset pri- spevkov, ki so jih napisali avtorji osmih narodnosti. AH_2021_2_FINAL.indd 8 21. 01. 2022 09:18:11 B. Kovačević Petrović, e. J. Gallardo-SaBorido, M. ŠaBec / contactoS e intercaMBioS entre laS literaturaS de euroPa central y del SureSte y de aMérica latina durante la Guerra Fría 9 Monografski sklop se začne s člankom Michala Zoureka, ki prek analize diskurza pričevanj iz Češkoslovaške republike proučuje vezi med latinskoameriškimi intelek- tualci in sovjetskim blokom med letoma 1948 in 1968. Češki raziskovalec se v tej luči posveti delom, ki so jih napisali člani komunističnih partij, reportažam Gabriela Gar- cíe Márqueza, reportažam s konca 50. in iz prve polovice 60. let in delu Roqueja Dal- tona. Anna Szczepan-Wojnarska v proznih delih Andrzeja Bobkowskega razčlenjuje pomen svobode v njegovih primerjavah med Evropo in Ameriko. Za poljskega avtorja sta svoboda in neodvisnost najpomembnejši evropski vrednoti, a ker ju v nacistični in komunistični Evropi ni našel, je za svoj drugi dom izbral Gvatemalo. Naslednje tri študije prinašajo zanimivo jukstapozicijo zgodovinsko-političnih in li- terarnih pogledov na status nekaterih hispanoameriških avtorjev v treh državah: Jugosla- viji, Madžarski in Romuniji. Prispevke povezujeta eden od obravnavanih avtorjev, Pablo Neruda, in leto 1965 (bodisi kot prelomni moment bodisi kot izhodišče), dopolnjujejo pa se v razkrivanju mehanizmov, ki so v vsaki od teh držav urejali in spremljali pristop do deklarativno komunistično usmerjenih avtorjev. Maja Šabec in Marija Uršula Ger- šak razgrneta širok pogled na dogodke, ki so zaznamovali organizacijo ter politično in simbolno razsežnost Kongresa Mednarodnega PEN leta 1965 na Bledu. Pri tem se na eni strani jasno izrišeta položaj latinskoameriških intelektualcev in vloga, ki sta jo na tem sre- čanju odigrala glavna navzoča predstavnika celine, Miguel Ángel Asturias in Pablo Neru- da, in na drugi prizadevanja organov tajne službe Združenih držav, da bi preprečili njun protagonizem. Prispevek Zsuzsanne Csikós pa se osredotoči na tesne vezi Pabla Neruda z Madžarsko, ki se zrcalijo v njegovih številnih obiskih te države, prijateljstvih v intelektual- nih krogih, prevodih njegove poezije in nizu njegovih zapisov in pesmi, povezanih z Ma- džarsko. Avtorica predstavi pregled madžarskih izdaj Nerudove poezije in hkrati usmeri pozornost ne le na estetsko analizo, temveč tudi na pesnikov politični profil. Ilinca Ilian izhajajoč iz kvantitativne analize prevodov Pabla Nerude in kritičnega branja njego- vega dela v Romuniji prouči proces, v katerem so si zapovrstne romunske kulturne politike lastile lik čilskega pesnika. Avtorica prikaže, kako so se odločevalci v kulturni politiki v prvih desetletjih totalitarizma oprli predvsem na njegovo vlogo komunistič- nega aktivista, nato se je v času otoplitve pozornost preusmerila na estetske značilnosti njegove poezije in te so kljubovale tudi instrumentalizaciji pesnika in njegove poezije v obdobju nacionalističnega dogmatizma Ceauşescujevega režima. Članek Barbare Pregelj in Francisca Tomsicha prinaša retrospektivni seznam prevodov latinskoameriških avtorjev, recenzij in člankov o njihovih delih, ki so iz- šla med letoma 1960 in 1970 v slovenskem jeziku, in iztočnice za nadaljnje raziskave tega vprašanja. Prispevek Víctorja Manuela Sanchisa Amata je panoramski pregled recepcije mehiške književnosti na Češkoslovaškem med hladno vojno. Avtor izhaja iz institucionalnih in kulturnih odnosov med državama in se nato osredotoči na izdaje glavnih mehiških del različnih zvrsti v češčini. AH_2021_2_FINAL.indd 9 21. 01. 2022 09:18:11 B. Kovačević Petrović, e. J. Gallardo-SaBorido, M. ŠaBec / contactoS e intercaMBioS entre laS literaturaS de euroPa central y del SureSte y de aMérica latina durante la Guerra Fría 10 Kubanska revolucija ni le spremenila geopolitičnega zemljevida Karibov, temveč je tudi omogočila Sovjetom vstop v regijo in s tem ogrozila interese Združenih držav. Damaris Puñales-Alpízar razišče produkcijo, distribucijo in prevajanje periodičnih publikacij vzhodnega bloka, ki so vplivale na kubansko prebivalstvo pri ustvarjanju specifične družbene subjektivnosti in pri preoblikovanju njegovega ideološkega ima- ginarija. Jesús Gómez-de-Tejada in Emilio J. Gallardo-Saborido pa se posvetita so- cialističnemu kriminalno-vohunskemu pripovedništvu Bogomila Rainova in Arnolda Taulerja Lópeza, konkretno njunim delom, ki so izšla na Kubi v 70. letih, ključnem desetletju za pojav in razvoj te zvrsti na karibskem otoku. Juan Pablo Bertazza s kom- parativno analizo proučuje argentinska dela, povezana s češko tematiko. Posebno po- zornost nameni liku češkoslovaškega priseljenca v zgodbah argentinskih pisateljev Abelarda Castilla in Alberta Laisece in opozori tako na razlike kot na nekatere podob- nosti med njunima literarnima kontekstoma. Bralec ima torej pred sabo zbirko kritičnih besedil, katerih avtorji stavijo na po- globljeno transatlantsko branje evropske in latinskoameriške književnosti in se pri tem posebej posvečajo kulturnim odnosom, ki so jih imeli izobraženci v mednarodni so- cialistični skupnosti. AH_2021_2_FINAL.indd 10 21. 01. 2022 09:18:11