UVODNIK 
Spoštovani člani in članice! 
V tokratnem poljudnem članku boste spoznali, daje perje ptic življenjsko okolje za 
mnogo, velikokrat s prostim očesom skoraj nevidnih živali. Imenujemo jih zunanji 
zajedalci, nekateri med njimi so Vam že znani, nekateri so znani le strokovnjakom. 
Članek je napisal izvrsten poznavalec zunanjih zajedalcev pri pticah in sesalcih -
raziskovalec dr. Tomi Trilar. Ornitološki potopis opisuje Etiopijo, ki se ponaša z 
velikim številom endemičnih vrst rastlin in živali. Od 860 zabeleženih vrst ptičjih je kar 
16 endemičnih! Pred nami je poletje in v rubriki Ornicološki izlet Vam predstavljamo 
Strunjanske soline. Morda jih obiščete, ko boste že naveličani poležavanja v gneči na 
plaži. Seveda so Strunjanske soline zanimive tudi v drugih letnih časih. 
V DOPPS-u smo izpeljali pomemben projekt - izdali smo knjigo Mednarodno 
pomembna območja za ptice v Sloveniji. Knjigo je uredil biolog Slavko Polak, ki je 
dolga leta vodil in koordiniral projekt IBA. Slavko seje temu delu popolnoma predal 
in z njemu lastno voljo in vztrajnostjo projekt tudi zelo uspešno dokončal. Njegovo 
delo bo nadaljeval mladi biolog Luka Božič. Slavku se iskreno zahvaljujemo. 
Celotna številka Sveta ptičje tokrat bolj naravovarstveno obarvana. Svetovni dan 
okolja smo proslavili 5. junija. Letošnji Svetovni dan okolja je bil posvečen ugibanjem, 
kakšno je pravzaprav stanje okolja, ali okolje še omogoča kvalitetno preživetje 
človeku, živalim in rastlinam. Zahteve človeštva do okolja postajajo neznosne: 
pridelava hrane se mora povečati, daje bo zadosti za dodatnih 3 milijarde ljudi v 
naslednjih 30 letih, trenutno ena tretjina svetovnega prebivalstva živi v pomanjkanju 
vode - v naslednjih 30 letih se bo število ljudi, ki bodo živeli v pomanjkanju vode, 
podvojilo; eni tretjini človeštva je les edini vir kurjave - v naslednjih 30 letih se bo 
potreba po lesu za kurjenje podvojila; v naslednjih 30 letih naj bi izumrlo 10 do 15 
odstotkov vrst. 
V naslednjih štirih letih bo porabljenih 21 milijonov dolarjev za študije, na osnovih 
katerih bodo ocenili, kolikšen je človekov vpliv na okolje. Te bodo tudi izhodišče za 
odločitev, kako popraviti storjeno škodo okolju in kako okolje varovati v prihodnosti. 
Največjo vlogo pri tem projektu bodo odigrali Združeni narodi in njihove agencije. 
Začetek študije je zelo obetaven. NASA je Združenim narodom podarila 16.000 
satelitskih posnetkov zemeljskega površja. Posnetki so dragocen vir informacij, kakšne 
spremembe so se zgodile v obalnih območjih, podeželju, gorovjih, mokriščih, na 
kmetijskih in urbanih površinah od leta 1992. Po pregledu satelitskih posnetkov so 
Združeni narodi 18. maja letos sporočili, da se ploden polmesec, ki sta ga ustvarili 
reki Tigris in Evfrat, zelo hitro izsušuje. Izsuševanje in zajezitve so uničile skoraj 90 
odstotkov mezopotamskih mokrišč. 
In kako je v Sloveniji? Nekateri bi se radi kar na hitro znebili živalskih vrst, ki so ji m trn 
v peti. Nekatere vrste pa izginjajo z manj hrupa, tako kot izginjajo njihova življenjska 
okolja. In tako kot izginjajo ptice, postaja vse bolj negotovo preživetje vrste Homo 
sapiens. 
Andreja Ramšak