Letnili "V. "V GJ-orici, dn6 31. julija 1897. Številka. 33. JL ..Primorski List" izhaja vsaki 1., lO., in SO„ dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. ORSKI LIST (§oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse za vero, dom, cesarja ! JL Uredništvo in npraraiStro mu je v Gorici, Nunska ulice št. io. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konzorcij »Primorskega Lista“. Tiska: Hilarijanska tiskarna. V premislek! Večkrat smo v našem listu že razpravljali o loži na Primorskem, o njeni moči in vsestranskem vplivu na italijanski živelj naše pokrajine. Nič manj kakor 10 lož je na Primorskem, ki netijo v ljudstvu sovraštvo proti katoliški cerkvi, Avstriji ter cerkvi in Avstriji zvesto udanim Slovencem. — V nič manj kot 100.000 iztisih se dan za dnem ložin evangelij oznanuje širšim slojem. Se je tedaj čuditi, da je vse izobraženo in napolizobraženo italijansko prebivalstvo pod vplivom lože in nje glasil ? Zmaga progresovcev pri zadnjih državnozborskih volitvah v Trstu nam ie jasen dokaz. Celo tako imenovani tržaški konservativni poslanci so izginili iz političnega površja. Na celi črti zmagali so progresovci in za njih tržaškega kandidata v 5 kuriji so glasovali celo mnogi katoličani in hiperklerikalci 't. j. menda tržaški italijanski duhovniki, kakor je svoječasno poročal „Ecov“ tržaški dopisnik. Loža je brez vsakega odpora zmagala na vsej črti. Med delavci pa je posebno živahno agitacijo pričela socijalna demokracija. Mnogobrojne delavske čete v Trstu in Miljah je že vlovila v svoje mreže. V svoj tabor mami in vabi delavce z raznimi obljubami o zboljšanju njih gmotnega stanja. Vceplja pa jim smrtno sovraštvo do vsega krščanstva. Kako vko-reninjena da je v Trstu že socijalna demokracija, pokazala je tržaška državnozborska volitev v 5 kuriji. Socialistični kandidat Učekar dobil je 4459 glasov. Pač je žalosten položaj v naši Primorski, sosebno v Trstu. Peklenske sile delujejo z vsemi močmi, delujejo vstrajno po svojem načrtu — brez vsakega odpora. Ni mož, ni listov, ki bi se odločno in na celi črti vprli pogubnemu toku Žalostnega tega položaja ne tajijo niti italijanski konservativni listi sami. Tak *je bil položaj dosedaj. Je-li upanja, da se razmere zboljšajo ? Pač. V zadnjem času pojavili so se med tržaškimi katoličani prvi znaki krščanskosocialnega gibanja. Mogoče, dasi pozno, sevsij nekoliko še zajezi brezverski tok v meščanstvu in delavstvu.. Osnovali so namreč v Trstu krščansko socijalno društvo (Lega sociale cristiana). Njeni smoter, kakor povdarja osnovalni odbor v objavljenem pozivu, je braniti vero, pobijati zmoto, okrepiti nravnost in čednost,, varovati resnico, braniti pravico, priboriti delu pošteno plačilo, pomagati trpinom, utrditi človeško družbo na krščanski podlagi itd. Tudi se hoče novo društvo s pomočjo poštenega tiska boriti proti slabim časopisom. Dobro, vrlo dobro! Smoter njihovega podjetja je gotovo vse hvale vreden. Da bi ga le z vspehom izvrševali ! Priznavamo pa tudi, da čaka težavno, o-gromno delo novo krščansko - socijalno organizacijo tržaško. Zato se nam nehote vsiljuje- vprašanje, je-li bodo Italijani sami zmogli to ogromno delo ? Povdarjali smo že v našem listu, da imajo katoliška načela, če morda izvzamemo Furlanijo, prav malo zaslombe v italijanskem življu, ki ga je po ogromni večini okužilo liberalno časopisje. Težko in le polagoma si bode torej krščanska organizacija priborila pristašev med okuženim meščanstvom in delavstvom. Zato pa je gotovo, da sami nikdar in nikoli ne bodo strli ložiriih sil. Treba jim tedaj iskati zaveznikov, sobojevnikov. A kje? Slovenci, v ogromni večini zvesto udani katoliški veri in Avstriji, so naravni zavezniki v boju proti brezverskim in brezdomovinskim liberalcem in demokratom. Gospoda! ako hočete zaveznikov, evo vam jih r Slovencih. Zakaj pa Slovenci dosedaj niso šli z vami ? Ker resno niste iskali zaveznikov v boju za krščansko misel, ker ste prezirali njih pravice, ker ste še raje bratili z liberalci, nego ste priznavali opravičene zahteve Slovencev. Neodkritost vaša bila je kriva, da vam Slovenci niso zaupali in ne zaupajo. Strah pred narodno nestrpnostjo, ki jo je zasejala loža med ljudstvo, vasje zadrževal, da se niste upali ziniti niti besedice v prilog tlačenim Slovencem, mariveč celo se protivili njih pravičnim zahtevam. f Gospoda osnovatelji! ^kfl^-v^m je resno za krsčansko-socijalilci organizacijo v Trstu, bodite tudi v dejanju krščansko pravični. Ne prezirajte slovenskega življa v Trstu in njega okolici, javno priznajte Slovencem njihove v nravnem in božjem pravu utemeljene pravice. Bodite pravični; saj imate obrambo pravice v svojem načrtu. Ali mari zahteve tržaških Slovencev niso pravične ? Je zahtevanje slovenske šole za slovensko deco krivično ? Gospoda, kedar bodo Slovenci uvideli, da ste jim pravični, da ste z novim delovanjem popravili stare pregrehe, spod-bili stare predsodke, potem se vam bodo rade volje pridružili v boju proti loži in socijaini demokraciji. V svoj načrt si privzemite besede skupnih avstrijskih škofov o narodnosti: „Vsakteri ima pravico, da goji in razširja svoje narodno življenje, a noben narod naj ne žali druge poleg njega živeče narodnosti v njenih pravicah. Ljubezen do lastne narodnosti bodi vedno združena s pravičnostjo do drugih na-rodnostij !“ Ako bodete tako ravnali, potem bode vaša organizacija res socijalna, to je : družilna, potem bode vaš boj proti sovražnim silam vspešen. potem bode zavladal narodni mir! Toliko v premisleki Naše občinske volitve. iii. Rekli smo zadnjič, da je dan danes znamenje časa, da gredo v nekaterih krajih v volilni ooj z geslom : „črne suknje11, „farjev“ nočemo v občinski zastop. Kako pa utemeljujejo nasprotniki duhovnov ta svoj bojni klic ? Poslušajmo. Kaj se duhovni vtikajo v občinska opravila, pri katerih nimajo nič opraviti ? Duhovni naj ostanejo v cerkvi, naj učijo božjo besedo, naj spovedujejo, delijo sv. zakramente, poučujejo otroke, obiskujejo bolnike, vse druge svetne zadeve naj pa pustijo, ker jim niso nič mar. Tako govoričijo naši najnovejši »narodnjaki". Prav, odgovorimo mi, ako bi vedno in povsod občinski načelniki vestno in v duhu vere in morale izvrševali svojo nalogo in spolnovali svoje dolžnosti, potem se prav srotovo nobeden duhovnik ne bode „mešal“ v njihove posle, če tudi jed-nega ali drugega obložijo kot posestnika z občinskimi nakladami, da se pod njih težo kar všibuje. Vprašamo pa, ali imamo povsod takih občinskih predstojnikov, kateri se ravnajo po načelih sv. vere in katerim je v skrbi posebno redarstvo glede dostojnega in nravnega vedenja v občini? Zal, da moramo to zanikati. Naj dušni pastir „ropota" na leci kolikor mu ljubo zoper pohujšljive plese, ponočevanje, pijančevanje, motenje ponočnega miru, prepovedane igre, ostajanje v krčmah med službo božjo in zoper druge nerednosti, ki se dogajajo posebno ob nedeljah in praznikih, za vse to se malo ali nič ne zmenijo nekateri občinski zastopniki, osobito, ako so „liberalnega“ mišljenja. Kajti taki, ali ne hodijo poslušat svojega dušnega pastirja, ali, če ga tudi poslušajo, se potem prav ..moško* odrežejo: „e kaj, to so same kvante". In vse ostane pri starem. Ako je pa dušni pastir v občinskem zastopu, predlaga, kar se mu zdi potrebno, svoje predloge ntemeljuje, starešine prepričuje, prosi in — izkušnja uči — ne vedno zaman. Kajti še se najdejo, hvala Bogu, dobromisleči možje, kateri se potegujejo s svojim duhovnim pastirjem za dobro stvar in, hote ali nehote, nasprotniki se morajo — udati. Dalje je duhovnik vsled svojih študij jeden najizobraženejših mož v občini in, more kot tak dati v vseli rečeh dobra in potrebna navodila, pa tudi najboljše svete. In takih so ne malokrat občinski vbditelji zelo potrebni. Vzemimo n. pr. le dolžnost, katero imajo obč. načelniki, da po mogočnosti mirnim potom poravnajo pravue prepire, ki nastanejo med Občinarji. Kdo zamore prepirajoče prej spraviti nego dušni pastir ? Res, da duhovnik lahko v cerkvi o tem ljudstvo poučuje A v cerkvi more le splošno govoriti o ljubezni in spravljivosti, v posamenosti se pa ne more spuščati. V posebnih slučajih pa, ko se prepirajoče stranke povabijo, da bi se med seboj poravnale, ni ga moža, ki bi imel večji vpliv na nasprotnike, kakor dušni pastir. Tu jim govori na srce, jih svari, opominja, prosi, prigovarja, jim riše s živimi barvami hude posledice njehove tožbe in njihovega preprira. In reči se mora, da njegovo prizadevanje ostane maloke-daj brez povoljnega vspeha. O da bi le vedno in povsod h takim poravnavam klicali tudi dušne pastirje! Koliko manj tožb in pravd bi bilo med narodom ; koliko nepotrebnih stroškov bi se prihranilo ! Isto velja tudi o skrbi za uboge in za občinske dobrodelne zavode in ustanove. V predustavnem času je bila skrb zn uboge poverjena dušnim pastirjem in dvema tako imenovanima očetoma ubogih. Sedaj pa je ta dolžnost naložena občinskim zastopom. A kako jo ti poslednji izvršujejo ? Z mirno vestjo trdimo, da oni obč. zasopi, ko ji se, spuščajo v tej zadevi v dogovore s svojim dušnim pastirjem in saiL njim prijateljski povsvetujejo, svoje uboge pravično in nepristransko oskrbujejo in podpirajo. Kajti kdo bolje pozna uboge in sirote, reve in potrebe v občini, kakor dušni pastir, kateri bolne reveže obiskuje, zdrave pa vsaki dan na svojih vratih najde ? Ali ni torej prav, da ima dušni pastir v občinskem zastopu besedo, ko se posvetujejo o toli važni dolžnosti preskr-bljevanja ubogih ? Kdo more to tajiti ? Istotako lahko trdimo tudi skoro o vseli drugih opravilih in zadevah, katere vre-jujejo in izvršujejo občinski zastopi. V vseh zadevah more dušni pastir dati primerni svet in pouk. In tak svet ali pouk sprejemati ni nikaka nečast, kakor menijo oni, ki duhovnov nočejo v občinske zastope. Mariveč. kjer so občinski zastopniki nesebični, katerim je le blagor občine na srcu in nimajo nobenih drugih postranskih in nečistih namenov, tam si štejejo v čast, da imajo v svoji sredi tudi svojega duhovnega očeta in ga zatoraj z veseljem volijo za občinskega svetovalca. Politični pregled. Notranje dežele. Celjska slovenska gimnazija odpravljena, se je bliskoma razglasilo sirom Avstrije. To je zopetna zaušnica zatiranim Slovencem. In ta-korak je storil Badeui za časa slovanske-avtonomi-stične večine. Mislil je potolažiti vihar na severju, pa je provzročil novega na jugu. Slovenski državni poslanci sešli so se včeraj v Ljubljani da se pogovore o položaju ter določijo smer postopanju nasproti vladi. Avstrijski katoliški shod se letos ne vrši, gotovo pa se priredi prihodnje leto 1898. 1’ripravljavni odbor prosi vse avstrijske katolike, naj prirejajo deželne, škofijske ali okrajne shode. Radi jezikovnih naredi) še vedno med Nemci vlada umetno provzročena razdraženost. Trezneje o teh naredbah sodijo katoliki v Nemčiji. Kreuzzeitung med drugim piše: „Ako bi pretila Nemcem na Češkem in Moravskem kaka nevarnost, bi bili gotovo mi prvi, ki bi šli za nje v boj. Toda temu ni tako, o kaki nasilnosti na Nemce, o kakem poslovan-jenju nemških pokrajin v Avstriji ne mo- re biti govora. To je razvidno iz jezikovnih naredeb samih". Našim nemškim Miheljem nam pa so take krivice samih krivic zmedle glavo. Volitve za kongres ogerskih katolikov so izpadle večinoma ugodno. Posebno sijajno sta v Budimpešti zmagala vodje ogerskih katolikov grofa Ferd. Zichy in Moric Ečsterhazy. Jeza frama-sonov in liberalcev je radi tega nepo* pisna, kajti upali so, da bodo oni imeli prvo besedo na kongresu. V ogerskem državnem zboru še vedno opozicijonalci nagajajo vladi. Preprečiti hočejo zakon o sladkornem davku. V ta namen se poslužujejo vseh sredstev, da zavlačujejo razpravo. Le ne razsajajo še in se ne pretepajo, kakor naši ^mikani" Nemci. Ker pa žugajo s silo, rabi tudi vlada silo. Podaljšati hoče seje, določiti čas posameznim govornikom itd. Ako ne pride do sporazumljenja, slišali bodemo kmalu o viharnih sejah. Kakor pa kažejo znamenja, se vlada pobota z opozicijo. Vnanje države. Občinski zastop pariškega mesta je zopet pokazal svojo naklonjenost katoliški cerkvi, odvzel je' namreč 500 frankov letne podpore usmiljenim bratom, ki vodijo zavod za hrome dečke. Svota 500 frankov ne pokrije niti stroškov za dva izmej 300 takih nesrečnih otrok, ki jih vzdržuje krščanska usmiljenost. Mirovna pogajanja v Carigradu se vrše še vedno s „polževo hitrostjo**. Turška vlada se na vse možne načine prizadeva, da se vse kolikor m igoče zavlačuje. Vendar se je suiltan uda! grožnjam evropejskih velevlasti, ker vidi, da drugače ne more iz zagate. Kakor se poroča, se je turška vlada popolnoma podvrgla pogojem poslanikov. Določba o vojni odškodnini, ki jo mora plačati Grška, je vže rešena. Začeli so tudi v Tesaliji začrtavati novo mejno črto med Grško in Turčijo. Upanje je tedaj, da bodo homatije na vzhodu kmalu končane, ako sultan ne nastopi z novimi izgovori in ugovori. Poljakom na Pruskem se godi vedno slabeje. Da bi jih poprej ponemčili, vrgli so se z vso silo na poljska društva ter ua vse mogoče načine ovirajo njih delovanje. Toda vsi poskusi se bodo izjalovili. Poljskega življa na Pruskem ne zatre nobena sila. Sila le rodi odpor. Cerkveni letopis. Iz šentviškogorske planote. Na Pečinah obhajal se je letos shod 18. jul. res nenavadno slovesno. Vsled iskrene želje svojega ljudstva pripravil je preč. gospod vikar Bogomil Nemec — nov altar Matere božje. Vis. čast. gospod dekan Cerkljanski lv. Nep. Murovec pa ga je blagovolil blagosloviti ravno na današnji shod. Veličastno je pač bilo gledati procesijo od vikarij^ke hiše v cerkev. Prekrasni kip Lurške Matere božje „Brez madeža spočete“ — češko delo iz Prage — bil je postavljen pred vik. hišo na primerno ozaljšanem prostoru. Okoli 10. ure pristopi ob asistenci čč. gg. sosednih duhovnikov vis. č. g. dekan, da kip blagoslovi. Na to ga privzdignejo belo oblečena dekleta na nosilnici. Marijo, vzor devištva in nedolžnosti pa spremljajo male domače deklice v nedolžno - beli obleki in se šopki v ročicah — vsa druga starejša dekleta z venci ua giavi. Zraven pa domači pevci pozdravljajo z veselo pesmijo svojo nebeško Mater. Da, čaroben in ganljiv bil je ta - le sprevodi Saj mnogoštevilno ljudstvo, stoječe kraj pota je poklekalo pred divnim kipom časteč in moleč Marijo, prečiito devico. Po procesiji stopi na prižnico domači dušni pastir ter v prisrčnem govoru kaže na Marijo, da je vsemogočna,, ker ona je Božja mati ; da je pa tudi za nas dobrotljiva: prikazala se pač radi tega v Lurdu na Francozkem — da bi nas peljala v nebesa. Svoj govor konča s tem, da slovesno izroči svojo mladež deviški Materi — „saj je ona sama zdaj stopila med vas v podobi — njo glejte! — njo posnemajte!“ Da ostal bode v spominu ta-le lepi dan trajno v spomina vsakomur, kdor je bil navzoč, sosebno pa domačim Pečanom. Le v čast jim je, da so si napravili v domači cerkvici altar Matere božje. Le v milost jim bode, ker ljudstva, ki Marijo tako časti — Marija ne zapusti. Največa zasluga pa pred Bogom in ljudmi je pač za preč. g. domačega vikarja^ ker iz prečiste ljubezni do Boga ljubi lepoto njegove hiše. Saj v kratkem času je popolno prenovil in okusno okrasil domačo cerkvico sv. Mohora in Fortuuata. Marija je stopila zdaj med nas ter nas vabi, da trezno in pošteno Sivimo — kakor njeni ljubi otroci, le ubogajmo jo. Novi altar z groto je izdelal kle-sarski mojter g. Konstantin Novelli v Gradiški. Naredil Je že pred 3 altarje v Nemški rut. Za Št. Viškogoro, obhajil-nik, tabernakelj in križ vrli altarja. Njegovo delo je okusno in po ceni. Priporoča toraj mojstra najbolj njegovo mojstersko k ceno delo. Desklje, dne 19. julija. — Malo minut pred sedmo uro zjutraj smo tudi v Deskljah čutili dne 15. t. m. potres. Še zvonovi so se bili oglasili. V nedeljo po sv. Mohorju in Fortunatu doživeli smo pri nas redko slovesnost. BI. g. M. Boltar iz Zagore daroval je bil 600 gld., da bi se napravil altar na čast lurški M. B. To je dalo povod velikemu delu. Preložili smo stranska altarja. Bili sti le mizi z eno samo stop-njico. Preložili smo tudi prižnico 1. 1896. Kar je bilo starega j« predelal, po eno stopnjico, priložil, nad mizama po uradno potrjenem načrtu iz marmorja ka-rarskega dovršil altarja g Oulot v Gorici. Visoka st-, altarja sedaj po pet metrov. Županstvo je dalo robot in voženj ter materijala, kolikor je bilo treba. Žene in dekleta so kupile kip Ilirske Matere Božje. Letos smo imeli vže prve šmarnice ob obilnrm vsakdanjem obiskovanju ljudstvu. Fantje so zložili lepo svoto, še več je podaril g. župan, da smo dobili od kiporezca g. J. Runggaldier-a (Tirolsko, Grodln), kipe sv. Mohorja in Fortunata, ter sv. Lucije, 105 cm. visolte; sv. For-tuuat, ki stoji zraven sv. Mohorja v al-tarju ima le 95 cm. Altarja sta bila namreč prvotno posvečena na čast sv. Luciji eden, drugi na čast sv. Mohorju in Fortunatu. Vsaki altar ima tudi tabernakelj s posrebrenimi in pozlačenimi vraticami. Eden se rabi za šmarnice, eden za božji gi ob. Omenim tu, da imamo v naši cerkvi od nekdaj opravila velikega tedna, blagoslov krstne vode ter velikonočne sveče. Duliovnija je dejanski neodvisna šteje čez 1000 duš, obsega dve šoli, je razširjena od Morskega pri Kanalu do Bat, sv. Gore in Solkana, in vendar Deske lj niso povz iignili v kuracijo. — Včeraj smo dokončali težavno delo v cerkvi s blagoslovljenjem kipov. Mladeniči so napravili pred cerkvijo zeleno lopo. Tam so čakali na mizi, vže na nosilih, trije kipi. Blagoslovil jih je preč. g. župnik kanalski. 4 belo oblečena dekleta so nesle sv. Lucijo, 4 mladeniči sv. Mohorja, 4 sv. Fortunata v sprevodu med petjem okoli cerkve na nove altarje. Preč. g. župnik je iz prižnice pohvalil ljudstvo, vneto in požrtvovalno za lepoto hiše božje, opominjal je tudi naj dekleta posnemajo sv. Lucijo, vsi sv. Mohorja in Fortunata, neprestr&šena spričevalo* sv. vere. Tako bo, kar so dobrega storili, še le pravo ceno zadobilo in obilno plačilo našlo. L. 1870. so pripravili Deskljani tri zvonove težke čez 23 kvintalov, 1. 1886 so dozidali novo, prav lepi. cerkev, I. 1893. so kupili nov križev pot. Dva nova altarja staneta vsak čez 1000 gld. Ne računim miz vže poprej izdelanih, večidel tudi iz marmorja. Pri slovesni sv. maši asistovala sta govorniku čč. gg. gor. poljski vikarij in avški novomašnik. Neutrudljivi č. g. vikarij avški in utrujeni domači vikarij, sta bila prosta. Po maši sledila je običajna procesija z Najsvetejšim. 4 altarji. posebno altar hiše g. A. Ivančiča, so bili okusno z velikim trudom postavljeni. Po procesiji je bil „Te Deum“. Zares, Bogu čast in hvala, da se je vse delo srečno dovršilo. Bilo je tudi nevarno, posebno pri prižnici in strehi prižnice. V vikarijevem stanovanji smo ozdravljali posledice tri ure dolge slovesnosti. Bilo je v cerkvi res vroče posebno zavoljo obilnega ljudstva, ki je tudi iz bližnjih duhovni j prišlo veselit se z Deskljani lepega dneva. Pri mizi sta sedela na strani preč. g. govornika gg. župan A. Konjedic in podžupan A. Ivančič, trije že imenovani duhovniki, ki so blage volje prišli povišat slovesnost, oba ključarja, domači g. učitelj, (plavski je bil zadržan), cerkve-. nik kanalski zraven domačega vikarija, pozneje je prišel še mož iz stare trdne „Žganjarjeve“ rodbine, da nas je bilo 12 različnih aposteljnov. Prva napitnica se je glasila na zdravje gospoda župana, dobrotnika naše cerkve in gospoda govornika ob enem, druga, da bi še dalje trajala edinost med gg. županom in vikarijem, katera rodi tak lep sad, tretja na edinost med duhovniki in učitelji. Osek, 25. julija. — Kako to, da je danes Osek tako ozaljšan in okrašen, čemii ono vedno pritrkovanje zvonov, one trobojnice skoro pred vsako hišo, na stolpu, v cerkvi in kaj pomenja oni mogočni slavolok na „trgu" pred cerkvijo ? Tu bereš napis: „Tvoje daritve sc mi prijetne na mojem altarju“, tam pa: „Ti si duhoven po redu Melkize-deka“, in zopet tu : »Pozdravljen, ki pride v imenu Gospodovem !“ Komu veljajo te besede, komu vsa slovesnost ? No, ne povprašuj toliko, radovedni tujec, poglej rajši, ker uprav sedaj se pomika sprevod iz župnišča proti cerkvi — glej pred sprevodom križ, zastave vmes, poglej možč s svatovsko cvetko na prsih in ženske v najlepši obleki ter družic desetorico pa gospodnunskih parov pet, in zdajci pazi — sredi očeta in matere stopa ponižno in s šopkom v roki novo-mašnih, e. h zaslepljencev v svoji sredi. Njim se pridružimo tudi mi in vskliknemo ž njimi vred: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo k^j delajo" S Krasa. V predzadnjem P. L. omenjal je dopisnik s Krasa, kaj je vse šolski mladini postavno prepovedanega. Govori zlasti o plesu, kot največjem pohujšanju šolske mladeži in sploh mladine. Z dopisnikom se popolnoma vjemam. Da se na to velevažno, temeljno bi rekel, postavo, premalo pazi, je pač res V štirinajstih dneh bila sta na spodnjem Krasu v okolišču ene ure dva javna plesa, pri katerih je bilo vse polno otrok do pozne noči. Veliko njih z »dramo *‘ v ustali! Kdo bo kriv strašanskega pohujšanja? Kdo bo dajal odgovor? Kdo se bo izgovarjal radi razuzdanosti otrok že v mlečnih letih? Da se otrokom daje vsa prostost, vse dovoli, to je pa preveč. Po Ave Mariji bi otrok ne smel več spod strehe. To je bilo nekdaj v navadi, in bili so otroci, bila je mladina dobra, ubogljiva, mirna in delavna. Glejmo sedaj! Še dobro hoditi ne zna, ne hlač no- siti in že ti ve in zna, kar nekdaj ni zaal mladenič 24. let. Odkod to? Odprimo vendar enkrat oči! Postava je, delajmo toraj po postavi! Kar je prepovedano, kar postava obsoja, obsodimo tudi mi! Otrokom naj se dotična prepoved prebere v šoli vsako leto enkrat, dvakrat in na to v cerkvi. To naj velja enkrat za vselej. Vsak prestopek naj se kaznuje. Ne pomaga to, toži naj se take otroke na c. kr. okr. šolski svet, itd. Ne izdil še to nič, kaznuje naj se tudi malomarne stariše. Kdor ima mladino, ima prihodnost, pa tudi ojstro odgovornost, kako se jo je učilo. ]z krapinskih toplic 26. julija. (Izv. dop.) — Čudom se bode cenjeni mi »Prim. List“ čudil, da prejme celo iz lepega hrvaškega Zagorja, v varaždinski županiji, te vrstice iz peresa Vašega starega prijatelja. Pa kaj naj bi pisal za čitatelje Vašega lista, kar bi jih moglo najbolje zanimati ? Gradiva mi za to ne dostaje. Da bi vam te kopelji in \rso velikansko zgradbo treh kopaliških poslopij, v katerih je 163 snažnih, suhih sob za kopališke goste, in kopališče samo obširno opisal, mi ne dostaje niti časa, niti bi bilo to za Vaš še pretesni list, ki mora imeti svoje predale odprte še za druge potrebnejše predmete. Toraj kaj naj Vam za prvikrat iz kraja te bratske hrvaške zemlje pišem? Pač bi bilo potreba, da bi bile te prekoristne krapinske toplice (Akratotherma) bolj znane Slovencem, da bi si jih v potrebi bolj posluževali*); kajti prav čudodelni so vspehi istih za razne, sicer težko o-zdra vljive bolezni. Sicer se je tudi v minulih letih mnogo Slovencev tukaj kopalo, in tudi letos nas je več in to iz Štajerskega, Kranjskega in Primorskega (6), nekaj jih je tudi iz Dalmacije ; med njimi en kat. župnik, in eden že 75 let star razkolniški eksarli (predstojnik) mo-nastira (samostana) iz Kistenja, po imenu Neofit Njeguš; dalje dva Črnogorca in 2 Černogorke, ti so : Gospodin Miloš Radovič, „kapetan stalne voj>ke“ v Cetinju na Crnogori, ter Vido Ivanesevič, trgovec tamo ; pa gospa Marica Plaine-nac, soproga vojnega ministra, z gospico hčerko. — Med tednom hodijo oni okoli v meščanski ("naši) obleki ; včeraj v nedeljo 25. t. in. pa so se ysi štirje oblekli v svojo lepo narodno obleko, da jih je bilo lepo videti. Hrano imajo z nami v gostilni, kjer se toči pristno vino tu-kajšnega prijaznega župnika č. g. J. Rukavine. Vsi štirje so prav prijazni ter govore svojo čisto srbščino (ali hrvaščino) le omenjeni kapitan umeva nekoliko švabščino (nemško) in italijanščino. Kopališki gostje so zbrani iz vseh vetrov, se ve da večina jih je Hrvatov sploh in Zagrebčanov še posebej; tudi kak primorski Italijan se sem zgubi in celo en Rus s svojo soprogo biva v tukajšnem kopališču**), ki pa poleg ruščine govori tudi druge jezike (10), znamenje da Rusi niso tako surovi kakor jih grajajo zlasti nemško-čifutski in maž.irski listi. Zato so pa v veliki bralni sobani razni časniki na razpolago kakor nemški, (teh je seveda največ) hrvaški 3—4, laški irredentovski tržaški „Piccolo“ in reška „Bilancia“, in celo 3 mažarski, iu sicer 2 dnevnika: „Pesti Naplo“ in „Pesti Hirlap“, akoravno ta čas ni tu nobenega gosta iz „Magyar-Orszaga!“ Ker je tudi nas Slovencev primerno število, smo se pritožili pri ravnateljstvu ter je prosili, da naj tudi nam preskrbi kak slovenski dnevnik. — In glejte g. ravnatelj Ig. Badl je takoj ugodil naši opravičeni zahtevi terr je dne 25. t. m. kar telegrafično naročil „Slovenca“ iz Ljubljane, kar tudi nekaj pomeui. Pri tej priliki naj opozorim one potnike, ki semkaj iz Primorja in Kranjskega, oziroma tudi Štajerskega čez Zidanimost potujejo, naj zahtevajo vozni listek do Zaprešiča, (2 postaji pred Zagrebom) lijer se začenja nova ogerska državna zagorska železnica. Tu v Zapre-šiču naj pa zahtevajo izrecno do zadnje postaje, ki se imenuje: „Zabok, Krapinske toplice4* ; kajti trg Krapina leži dve postaji naprej. Za toplice pa se izstopi na postaji v Zabolcu, odkoder se pelje s poštnim vozom za 80 kr. v dobro vožnjo uro oddaljene krapinske toplice po precej ravni cesti. Krapinske toplice ležč le 159 m. nad morsko gladino, blizo meje šta-jersko-hrvaške v kaj krasnem dolu, katerega omaka potok Kostelj, in se ime-uuje »Topličina dolina’1. Župnija šteje nad 5000 duš z 10 vlastelini (grajščaki). Ima lepo, v gotič-nem slogu sezidano župno cerkev, po- *) One nam pričajo velikost stvarnika v svojem čudnem stvarjenju. Fis. *•) Dotihmal j« bilo nad 1400 kopalcev, tačas pa jih je okoli 90 — loO. Pii- ■svečeno sv. Trojici, katere prelepo in veliko sliko za velikim altarjem je darovala cerkvi neka Dunajčanka v zahvalo za čudovito ozdravljenje njenega soproga. 'Cerkev je skorej tik zdravišča, kar je prav ugodno za kopališke goste-mašnike. Župnik, g. Rukavina je kaj prijazen in zgovoren ter šaljive narave, ima za toliko duš (5000 duš) le enega pomočnika, kajti tudi po zagrebški nadškofiji je veliko pomanjkanje duhovnov. Tu je tudi lepa šolska hiša: ,,pučka učiona", z nad 400 šolskih otrok v 4 razredih. Opaziti pa je, da na Hrvaškem uimajo prisilne šole, ter se otroci postavno ne silijo h obiskovanju šole; pa saj so mnoge hiše tudi preoddaljene! Poleg velikanskega zdravišča je tudi stalna z vsim popolnoma preskrbljena lekarna; dalje brzojavni urad in poštni urad, odkjer se listi in vožnja pošta po Škrat na dan naprej odpošiljajo. Ves okraj zdravišča je zlo obljuden; v svojih večidel revnih hišah živ6 Hrvatje še primitivno priprosto ; obožali so vsled uničenja vinogradov po trtni uši, pa ljudje so dobri, prijazni in verni. To kažejo s svojim pobožno-lepim obnašanjem v cerkvi, v katero dohajajo v precejšnem številu tudi ob delavnikih, kakor imam priliko vsak dan opazovati. Govori pa lepoglasno kajkavsko narečje, tako da jih vsak Slovenec lehko razume; vere so izjemno rimsko katoliške. — H koncu še nekaj o kopališču. Rabijo le poglavitni vrelci za kopanje, ki dajejo v 24 urah množino od 80.000 lil. vode s temperaturo od 30°-3o° R., ki se nikdar spremeni. Kopališki prostori, — na številu jih je 5, — so sezidani prav nad vrelci ter se na-polnujejo z vodo, ki naravnost vun iz tal vre. Le kadne (kačne) kopelji dobivajo toplo vodo po ceveh. Ti poslednji, kakor Jakobova in Marijna kopel j leže na severni strani ter so sklenjene naravnost z zdraviliščem (Curhaus) ter so z d<»-tičnimi sobami zvezani z zaprtimi hodniki. Za bolj uboge so še tudi lastne kopelji ,,ljudske kopelji“ imenovane, ki pa imajo enako lastne vrelce, in so tudi dovolj obširue. Toliko za danes o tem velepomembnem hrvaškem zdravilišču. Kako’velikanske so vse naprave istega, je razviditi iz tega, da je nedavno še ponujalo neko angleško društvo sedaj-nemu lastniku krapinskih toplic g. Ignac Badlu za nje 2 miljona for. A on jih ni hotel dati. Vsi napisi so na prvem mestu V hrvaškem jeziku, na drugem pa nemški. Ordinarius toplic je gospod dr. Pavao pl. 'Oreškovič, Hrvat z dušo in telesom, saj ima samo hrvaški napis na svojem stanovanju ! M. V. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. — Ljubljanski župan Ivau Hribar je bil vsprejet od cesarja. — Pri Krškem je 17 letni Martin Kačič našel topničarsko krogljo. Nese jo domov, tolče na šrapnel, krogla se razleti in mladeniča raztrga. — V Tržiču je 20 leten mladenič z možem nabodel starega moža pred njegovo hišo. — Na Vrhuiki je orožniit ustrelil v trebuh de lavc.a Mediča, ko je pomagal miriti pre-tepalce. Umrl je kmalu potem. — Toča Je po raznih krajih, sosebno po Dolenj skem naredila mnogo škode, — V Klečah pod Ljubljano je utonil posestnik Jemec pri napajanju konj. Padel je raz konja v globočino ter izginil. — Ljubljanski grad kupi mesto. Vsaj se ne bodo Ljubljančani senčili v senci kakega kiivega nosu. — V Slavini je vlak povozil Andreja Vadnov-a. — V Smledniku je ubila strela posestnika Čebašeka. Na Štajerskem. — Sv. oče so imenovali veleč, semeniškega vodjo g. K. Hribovšeka tajnim komornikom. — Nevihta in toča sta napravili mnogo škode po Štajerskem. — v Lučah je ubilo bruno nekega Čevljarja, ko je stal pod odroin. — „Slov. Gospodar11 se prav piidno bori proti nemškim napisom. Pokažimo javno, da smo Slovenci. — Na Mariborski gimnaziji je 12 Slovencev z odliko napravilo zrelostni izpit. Na Koroškem. — Potres se je čutil po mnogih krajih na Koroškem. — Strela je užgala streho podružne cerkve V Jadovcah. — Obesil se je v Celovcu agent J. Pečar iz Vetrinja, star 27 let. Zmešalo se mu je. — Dne 11. jul. se je sam usmrtil 33-letni posestnik J. Linder-mut na Branici pri Brdu. - ■ Dne 8. t. m. se je v Celovcu ustrelil narednik 17. pešpolka L. Klopčič. — Meščanska šola v Celovcu je obhajala dne 9. julija 25-letuico svojega obstanka. -■ V Beljaku .je ustrelil iz neprevidnosti 18-Ietni' mesarski učenec V. Švare 11-letno dekle L. Povašnik, na ktero je pomeril z nabasano puško. Puška se je sprožila in .■dekle takoj obležalo mrtvo na tleh. — Dne 11. t. m. so se kopali 3 fanti iz Čač v Zili. Eden izmed njih ni znal plavati in je utonil. Tudi njegov tovariš, ki ga je hotel rešiti, je našel smrt v hladnih valovih. Gorica. Prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu se zdravje stalno boljša. V kratkem se povrne ozdravljen v domovino. Neutemeljena so tedaj poročila o nevarni bolezni v raznih listih. f Jožef Sovdat, dijamantni maš-nik, je umrl dne 20. t. m. v Vrtovinu v 90 letu svoje starosti. Svetila mu večna luč ! Premeščen je deželni šolski nadzornik g. Leschanofsky in sicer na Tirolsko. Za njim pač ne bodo žalovali Slovenci. Dr. Aleksij Rojic odšel je z družino za nedoločen čas na letovišče v Cepovan. XII. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bode v četrtek dne 5. avgusta v Škofjiloki. Ponesrečil se je veleč. g. vikarij Ivan Kumar iz Ravnice, ko se je peljal po noči previdavat na Ternovo. Prevrnil se je voz in gospod je strmoglavil kakih 6 metrov pod cesto. Upamo, da blagi gospod kmalu okreva. Novo mašo daroval bode v Ilirski Bistrici v nedeljo dne 8. avgusta č. g. Ličen, bogoslovec goriški in prvi alojzuik. Čestitamo! Potres v Ljubljani. Dne 15. t. m. ob 7 uri se je v Ljubljani zopet pojavil velik potres, katerega smo sicer tudi tukaj čutili. V Ljubljani je zopet mnogo hiš poškodovanih, okoli 130 dimnikov je padlo raz streli „Narodni dom", poštuo poslopje sta precej hudo poškodovana, okoda velika je tudi pri cerkvah. Vsa škoda znaša nad pol milijona gold. Potres je bil ravno tako močan, kakor 1. 1895., le k sreči, da je trajal le 5-6 sekund. Šibe potresa reši nas o Gospod ! Fotografija p re vzvišenega pokojnega knezonadškofa se dobiva pri fotografu Jerkiču in sicer v velikem formatu za 4 gld. — v malem formatu za 90 krajcerjev. Župan goriški dr. K. Venuti je dobil najvišje potrjenje. Vipavska železnica. Pretekli teden so se odpeljali po Vipavski dolini ob progi bodoče železnice gg. nadinžeuir Lukrič z Dunaja, veletržec Gorup iz Trsta in drž. poslanec Alfred Coronini, da si ogledajo železniško črto. V kratkem prične prirejanje podrobnih načrtov z goriške postaje. Oproččeni so bili oni Goričani, ki so v Vizinalu onkraj meje peli Garibaldijevo himno in klicali: „Viva Italia“. Sodišče jih je oprostilo, ker se je to godilo na laških tleli. Dež nam je po dolgem času zopet namočil zemlje suho obličje. Hvala Bogu! Ogenj, ta klic je vzdramil nas Solkance v sredo ob 12l/2 po noči iz spanja. Udarila je namreč strela v hlev Franceta Bitežnika. Hlev bil je naenkrat v ognju, ker je bilo v njem mnogo sena. Ljudstvo je prav pridno gasilo, obvarovalo sosedna poslopja, ter tako celo vas strašnega požara. Ob tej priliki čutili smo živo pomanjkanje brizgalnice. Upamo, da se slednjič zganejo, ter dobimo jeden-krat toli potrebno biizgaluico. Pogorelec je bil zavarovan za malo svoto, a škoda je precejšna, Prihodnjič kaj boij veselega. Iz Solkana. Ker zadnja „Sentinella„ trdi, da so goriški ognjegasci omejili og*uj, moramo resnici na ljubo povedati, da so došli ognjegasci potem, ko je bil °£eiJjv, že omejen. Omejili pa so ogenj domačini ki so pridno nosili vodo ter polivali sosednjo hišo in kopo slame, da se ogenj ni razširil. Vsakemu svoje ! Zato čast Solkancem, ki so tako nevstrašeno 1 v dežju gasili. Solkanec. Lepa ljubezen ! blago sočutje ! V Kostanjevici na Krasu so kaj živahno plesali v nedeljo, ko so premilostljivi knezo-nadškof na parah ležali! Nič ni pomagala prošnja in nauk vrlega g. vikarja. Sramota! Pač lepi občinski predstojniki! Oče na parah, otroci pa rajajo! Še ajdje imajo sočutje do umrlih in neverni zamorec tuguje pri ležišču umrlega glavarja. Mesto goriško je enoglasno tirjalo, naj se godba, ki je imela svirati na trgu, ustavi, in tu in tam je ples prenehal, ko se je zaslišala tužno-žalostua novica, v Kostanjevici se pa za to niso zmenili. Sramota! Vol je pohodil posestnika Makuca iz Via Leoni. V četrtek pa je ponesrečenec umrl, zapustivši vdovo in 4 o-troke. T- , , ■ . -n* V > A) * < *•<"> .*• <•» . - ,,, ' *> ..t'-1* V' y\ Pogorela je v Dolenji shramba nekemu kmetu, v Št. Ferjanu pa vse posestvo Andreja Vogriča. Škode ima 2000 gld. Bil je zavarovan. Otroški vrt v Pevmi je sklenil leto z malo skušnjo in razstavo ročnik del. Vseli otrok je bilo vpisanih 45. Dražba užitnine. Dne 20. avgusta bode v Sežani dražba užitnine za ta o-kraj. Klicna cena za vino in mošt je 10.000 gld., za meso 1700 gld. Ponižna prošnja. Dne 12. t. m. je izgubil neki ubogi kmet iz Komna — v Sežani ali blizo Sežane proti Komnu 105 fl. Kmet je ubogi revež, vendar d A- ^ dr. Rybar in dr. Gregorin. Na shodu se je razkrival žalostni položaj primorskih Slovanov, sosebno tržaških Slovencev. Sprejele so se tudi razne resolucije. Predsednikom je bil zopet voljen g. prof. Mandič. „Narodni Dom“ v Trstu. Primorski osobito tržaški domoljubi, kakor „Edi-nostu poroča, resno mislijo na to, da si v Trstu zgrade skupen ,.Narodni Dom1*. Na zadnjem občnem zboru „Edinosti“ se ni obravnavalo o tem vprašanju, ker ni dostajalo časa; toda še letos se bodo sklicali zastopniki raznih slovanskih društev v Trstu, da se razgovore o tem ve-levažnem vprašanju. Naknadni krediti za Primorsko. S ces. uaredbo se mej drugimi dovoljujejo naknadni krediti tudi za Primorsko, in sicer 3000 gld. za popravo cerkve sv. Antona starega, za pokončavanje trtne uši 30.000, za brezobrestna posojila revnim vinorejcem v svrho obnovljenja vinogradov 40.000, za razširjenje javnih skladišč v Trstu 165.000 gld. V Trstu so z včerajšnjim dnem peki podražili kruh od 14 na 16 kr. za kilogram. Opravičujejo se, da je cena moki poskočila od 12V« *11 13l/s na 17 in 17Vj kr. Starčevičev dom v Zagrebu je dr. Mile Starčevič podaril družbi sv. Cirila in Metoda za Hrvate v Istri. „Avita coltura“ v Rovinju. Vršiti se je imela razprava proti obtožencem zaradi dogodkov dne 18. marca v Pulju. Zagovornika sta bila dr. Laginja in dr. Wolf. O poludne zagovornika dr. Laginja in dr. Wolf v nobeni gostilni nista mogla dobiti obeda. Nekateri gostilničarji so se izgovarjali, da nimajo jedil, a drugi so rekli, da se boje demonstracij. Nekateri Lahom so res potem vprizorili demonstracije proti dr. Laginji, iu mestni župan je ukazal dva zapreti. Radi tega so nekateri nestrpneži v mestnem zboru se odpovedali odborništvu; občinski svet je sedaj nesklepčen. Vsled demonstracij dr. Laginja in dr. Wolf drugi dan nista prišla k sodni obravnavi, temveč vložila prošnjo, da se obravnava odloži. S tem najnovejšim surovim činom avite colture se ponašajo tudi goriški lahonski listi. No tako veselje jim pa vže privoščimo! Delavci pri trgovcih z lesom v Trstu so vstavili delo. Zahtevajo večjo plačo in 8 urno delo. Da bi se stvar le rešila v obojestransko zadovoljstvo. Openci pred sodiščem. Radi izgredov ob zadnjih državnozborskih volitvah se je pretekli teden zagovarjalo 8 Opencev pred tržaškim sodiščem. Obsojeni so bili od 8 mesecev do 3 tednov zapora. V Pulju je padlo 5 mornarjev iz čolna, ki so ga izpustili raz vojno oklop-uico „Custozza“. Dveh mož sploh niso mogli več udobiti, jeduega so odnesli v bolnico z razkrojeno glavo, dva pa sta se rešila. V Trstu sta se ubila zidarja Jož. Vekijet iu Ant. Lavrenčič, ki sta bila na delu v mestni holmci. Odpela se je kljuka visečega odra, ter sta padla v globino treh nadstropij. Tretji delavec pa je skočil skozi okno v sobo in si rešil življenje. 14-letna samomorilka. 14 - letna hči priprostega rokodelca se je v Trstu zastrupila, ker se je — naveličala živeti. O vzgoja brez vere! Dunajska /Leonova družba1* je minole dni zborovala v Celovcu. Zborovalcev se je udeležilo prav mnogo. V ime slovenske „Leonine‘' po/dravil jo je dr. Krek. Bog daj obilo blagoslova v korist katoliški vedi! Sestanek krščansko - mislečega di-jaštva vršil se je 28. t. m v Ljubljani. Udeležilo se ga je nad 110 slovenskih visokošolcev, abiturijeutov iu bogoslovcev iz raznih krajev Slovenije. Ljudska posojilnica registr. zadruga z neomejeno zavezo, (v Ljubljani, Gradišče št. 1.) Prometa (v 6 mesecih, od 1. januvaria do 20 junija 1897) gld. 1.515.801.58. Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/,°/o in sme vsakdo vložiti. Posojila se dajejo le članom. Tudi se sprejemajo vloge na tekoči račun in se ol dneva vložitve obrestujejo. Opozarjamo na bilanco, katera se nahaja v inseracij-skern delu našega lista. Iz Bosanske Dubice nam piše prijatelj, da je grško-turška vojska vznemirila tudi bosenske moliamedane. Mnogi so plačali globe radi njihovega dolgega jezika. — Tudi tam so imeli po 30° R y ro-čine. Imeli so tudi hud vihar, kije lomil drevje, razkrival hiše, ter vrgel vse pridelke po tleh. — 21. t. m. pa so imeli sv. birmo. Veliko je bilo veselje med tamoš-njimi katoličani. O beneških Slovencih se je da* 3. t. m. govorilo v italijanski zbornici. Žid Morpurgo, ki beneške Slovence zastopa v italijanski zbornici, je naglašal, naj vlada stori potrebne korake proti panslavizmu, ki se širi (v Židovi glavi 1) med slovenskim prebivalstvom na vzhodni meji italijanskega kraljestva. V ljudstvu, pravi žid, je sicer globoko ukoreninjeno italijansko čustvo, toda avstrijski Slovenci delajo propagando. V Celovcu je družba, ki vsako leto na tisoče knjig pošlje na Beneško ter vzdržuje slovensko mišljenje. In to panslavištiško propagando, patetično zakliče Morpurgo, pospešuje avstrijska vlada! Zato naj bi se pomnožile ljudske šole, učitelji pa naj so domačini, Ivi ZllrllO rilnVP.nsTH iPvib' Izpi* UP hi ki znajo slovenski jezik, ker sicer ne bi mogli učiti otrok italijanskega jezika. Naučni minister Gianturco izraža veselje, da se je sprožilo vprašanje v zbornici, ter nagl^ša, da hoče varovati na meji italijansko kulturo. Društvo „Dante Ali-ghieri“ mora razširjati svetlo luč italijanske omike ne le v mejah kraljestva, temveč tudi zunaj mej, koder prebivajo Italijani. (Znani iinbriani kliče: Bravo !) A mi upamo, da ta izjava italijanskega mistra še ne bode zatrla beneških Slo vencev. V frančiškansko cerkev v Ljubljani je prišel pretekli teden zločinec, rico in Trst, kjer je šol najbolj potreba v primeri z drugimi deželami — najmanje! Brezimna pisma. Kedar se hoče kdo razkoračiti nad urednikom, koga očrniti itd., ne podpiše svojega čestitega imena. V neki družbi »o se nedavno raz-govarjali o „vrednosti“ taki zlobnih pisem. Neki duhovit pisatelj reče konečno : „Ako strahopetnost to zapiše, kar mu narekava zlobna zavist, nastane brezimno pismo“. Velika lakota na Kitajskem. Na Kitajskem zlasti v središču cesarstva ob reki Jangtzekiang, razsaja huda lakota. Ljudje cepajo na tla in na stotine mrtvih leži na pobrežju reke vsaki dan. Vzrok lakoti je slaba letina lansko leto. Listnica uredništva: G. K. na Peč.: Smo prejeli Se poprej o slovesnosti drugi dopis, ki je bil že stavljen. Priporočamo se za prihodnjič. — Č. g. R. v. 13.: Hvala. Prihodnjič. zastopnik tvrdke N. Schad Monakovo Vrtna ulica št. 24. ki je šiloma odprl tri skrinjice, kjer pa ni mogel dosti dobiti, ker radi tatov se pogosto spraznujejo. Predrznil se je in odprl tabernakelj, vzel lunulo, sveto hostijo pa prilepil na steklo monštranee. — Zapustil je v cerki sekirico in zidarsko kladvo, oboje z zlomljenim toporiščem. Sklepalo bi se torej, da je zidar, ki ima sedaj, ali je imel lani opraviti pri cerkvi in samostanu in s» mu znani vsi koti. Bil je že jedenkrat v cerki, a takrat je le vlomil malo skrinjico; sedaj pa je dovršil grozni sakrilegij, ki je za dvema potresoma najhujša katastrofa. Stvar se je izročila mestni policiji, morda se posreči stakniti zločinca. Slovstvo. Izšla je te dni knjižica „0 stoletnici Vodnikovih, ,Lublanskih Noviz‘“, spisal Ivan Vrhovnik. Knjižica je jako zanimiva. Dobiva se za 1 krono pri bukyoyezu I. Bonaču v Ljubljani. Vsa skupljena svota je v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Olji namerava svoji delokrog raztegniti na slov. pokrajine in je v ta namen razposlalo poziv vsem slov. odvetniškim in notarskim uradnikom na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Spodnjem Štajerskem. — Z ozirom na važnost tega društva prosimo vse tovariše, še jedenkrat da nam v kratkem (vsaj do konca tega mesca) dopošljejo svoje opazke glede načrta društvenih pravil in pristopne izjave ter se kolikor mogoče udeleže občnega zbora dne 8. avgusta t. 1. — Pripomni se še da bode ta dan otvoritev „Narodnega doma“ in blagoslovijeuje sokolske zastave in pričakujemo obilne vdeležbe. Odbor. Bakreni drobiž po 1 in % krajcarja se odtegne zakonitemu prometu popolnoma s 1. julijem 1898. V zasebnem prometu ostane torej le še do 30. junija 1898 in od tega časa nadalje ga državni uradi ne smejo več izdajati, pač pa ga morajo vsprejemati pri vseh plačilih do 31. dec. 1899. Koliko so pridelali vina v Avstr ji 1. 1890. Statistično letno poročilo c, kr. poljedelskega ministerstva podaje sledeče številke. Pridelalo se je v Avstriji 1896. leta 3 485.121 liektol. vina. Lanski pridelek zaostaja za srednjim pridelkom zadnjih dvajset let, ki znaša 3,639.038 liektol., za 163.917 liki. ali za 4 2 odstotkov. V posameznih deželah pridelalo se je leta 1896 : V zdolnji Avstriji 698.270, na Štajerskem 387.917, na Koroškem 62, na Kranjskem 101.538, na Tirolskem 355.210, na Predarlskem 2118, na Goriškem 117. 713, v Trstu, oziroma njega okolici 10.500, v Istih 274.754, v Dalmaciji 1.354.980, na Češkem 14.150 in na Moravskem 167.999 hektolitrov. Prostor, nasajen s trto, znaša 248.325 hektarov in leži v 4875 katastralnih ali 2853 krajevnih občinah. Katastralni čisti donesek znaša 4.062.033 gld. Izvoz se je znižal za 26.156 meterskih stotov, uvoz povišal za 75.635 meterskih stotov. Da se je uvoz toliko in tako hitro povišal, temu je krivo, ker se je znižala caiina za uvoz italijanskih vin Nove šole. V Avstriji se je za vladanja cesarja Frana Josipa zidalo novih šol 9290. — Na Spodnje Avstrijsko jih spada 1132, Zgornje Avstrijsko 531, Sol-nograško 385, Štajersko 417, Koroško 311, Kranjsko 288, Istro, Goriško in Trst 217, Tirolsko 323, Češko 2128, Moravsko 816, Šlesko 443, Gališko 1785, Bukovino J£8 in Dalmacijo 147. — Za_lstro, Go- SC Kakor vsak trgovec, imam tudi jaz razna opravila, bodisi v mestu ali na deželi. Pripetilo se je že večkrat, da so odjemniki odšli brez da bi si blago ogledali, ampak je potem tudi drugod kupili, in to le zato, ker mene doma ni bilo, in ne vedoč, da imam popolnoma zanesljivo osebje, ki vedno vestno in točno postreže kakor jaz sam. Zato prosim slavno občinstvo, da se naj ne da motiti, ter naj se posluži, če bi mene slučajno tudi doma ne bilo, ker je postrežba vedno jednaka in cene najnižje. Z odličnim spoštovanjem JElcl^nvct JPavlin 9 GORICA, Nunske ulice št. 10. nasproti gostilne „B e I e g a zajca". priporoča slavnemu občinstvu bicikle reno-miranih tovaren Diir-kopp in „Swift“ Steyr. Specialiteta .Diana 21“, izvrsten stroj, lehak tek. Ti izdelki se ne strašijo nikake konkurence. Lastna kolesarska šola se nahaja v Dreherje-vem salonu. Vino na prodaj okoli 40 lil. pristnega belega Vipavca na debelo — vse h kratu, pa tudi v manjših, delih — ima v Kamnjah h. št. 56. prav po ceni. V GORICI v Nunski ulici Štev. 14-16. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda naznanja da je otvorilo društveno zalogo briških vin v ulici Barzellini. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna vina. Za pristnost se jamči. »t Januš a $elika zaloga šivalnih strojev in dvokoles raznih sistemov kakor tudi iz BOMBUSA. Lastna mehanična delalnica za popravljanje dvokoles in nikliranje. Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Gradišče št. 1. Semestralna bilanca dni 30. junija 1807. (lil mesečni obstanek). Posojila..................gld. 379.939-34 Naloženo pri hranilnicah, bankah, poštni hranil nici in gotovine . . Ddov 317 z vplačanimi deleži................... Hranilnih vlog . . . Reeskonipt pri banki . Reifeisnovim posojilnicam posodila................. Prometa v 6 mesecih, od 1. jan. do 30. jun. 1797 105.322-39 2.534 — 468.321 15 4.000'— vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju ustanovljena 1. 1840. Zavod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom. V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo: 101 800 oseb s 130,760.000 gld. ka-pitalajn 825.000 rente. * Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld. Na premijah (bonus) se je povrnilo 1,994.000. gld. Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča. a.) zavarovanje glavniče. ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseh vplačanih premij s 4% obresti, ako bi poprej umrli (Tarif 11. H.). b.) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedarje zavarovanec dosegel določeno starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif II. G.). Osrednja pisarna je na Dunaju I. J. PIPAN & COMP. slovenska tvrdka vstanovljena 1. 1876 v gmm Žonta St. 1. velika zaloga kave, riža, južnega sadja in vseh vrst olja. cdtlaja se le na debelo. Prvi fotografični zavod v Gorici poleg škofije prevzame vsa v fotografi-čno stroko spadajoča dela. Neprekosljivo delo jamči. Cene poštene. 145.004-09 1,515.801-58 Zaloga dežnikov in solčnikoy. Svečar 11 v Gorici Wipplingerstrasse 30 (Janushof). Zastop za Primorsko in Kranjsko v Gorici, Via Ponte Isonzo. Solkanska cestli št. 9. priporoča prečastitim cerkvenim oskrb- m y\f. vsi C. kr. priv. pekovski mojster na Kornu v Gorici ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebel no - voščene sveče-kilg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost teh sveč jamčim z 1000 kron.. V Trstu ima zastop in zalogo mojih sveč g. Iv. Lavrencicli trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti, Piazzct Piccola za palačo municipija v Trstu. Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe. krojni aparati krojaški mojster in trgovec y Gorici na Travniku h. št. 22 nižej loterije. Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifakturno blago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove možke obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi. Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko posluži vsakaterega in sicer za možke obleke do 80 kr. naprej, za celo obleko (3-20 m.) od gld. 2.50 naprej. Sprejema naročila tudi za izdelovanje raznih oblek ; odjemalcem blaga je prosto, si izgotoviti obleko tudi drugod. zvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejega za nove maše j n godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — (Anton (gon klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača Priporoča se za nje svojim rojakom v j vina ter postreže tudi z jako ukusnimi mestu in na deželi najuljudneje. ' jedili. Postrežba in cene jako solidne. NAJNIŽE CENE II Hill ID srebrar v ulica $Iorelli štev. 17. Priporoča se prečastiti duhovščini za izgotovljenje cerkvenih posod in orodja po najnovejih uzorcih in najnižji ceni* kot: monštranc, kelihov, svečnikov, itd. itd. Stare reči popravim ter jih v ognju posre-britn in pozlatim. Da si zamorejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se po želji preč. p. n. gospodov naročnikov stavijo prav ugodni plačilni pogoji. Strelovode iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe kakor tudi vsakovrstno enako popravo in pozlačenje priporočam po najnižjih cenah. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto < ca >N GG H- ca o o. < cc ca o o sred Semeniške ul.ee proti Placuti na desni h. št. 10. Velika pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelki. Knjige; molitvene, šolske, vpisovalne i- t. d. IBM i “O o cn 30 m Ne 00 >•