Slovensko-nemška slovnica z berilom za obrtne šole. Sestavil Anton Funte k. Cena vezani l-tnjigi 3S kr. Na Dunaji. V e. kr. zalogi šolskih knjig. 1891. Slovnica. 0 glasnikih. Slovenski jezik šteje 25 glasnikov; vse skupaj imenujemo abecedo. Nemška znamenja (črke) za te glasove so: a, 6, c, b, e, f, g, tj, d), i, j, f, cf, 1, m, rt, o, p, q, r, a b cd ef gh h i jkklm n opkvr f, ff, t, U, O, IT), f, t), g. ssssstuvv— -z. Velike črke so: a, 33, e, 2), & 6f), 3, a SČ, s, 3«, % €>, % O, SR, ABCDEFGHH I J K L M N O PKvR S, U, S, 28, X, % S T U V V--Z. Veliko začetno črko pišemo v slovenščini v začetku govora, za piko, vprašajem, klicajem in dvopičjem; poleg tega se tudi svojska imena in beseda «Bog» pišejo z veliko črko. V nemščini pišemo prav takö veliko črko v začetku govora, za piko, vprašajem, klicajem in dvopičjem; poleg tega se vsi samostalniki pišejo z veliko črko. Posamične nemške črke se izgovarjajo takö: Črka C se izgovarja pred a, 0 in u kakor slovenski k; n. pr. Kapital glavnica, (Sonto račun, Saljtešcitrs letni tečaj; pred e in i pa se glasi kakor slovenski c; n. pr. (Sentrum središče, circa okolo. Časih se druži c s črko f) ali f. Iz početka besed se d) izgovarja kakor k, sredi besed pa kakor h; cf se vselej izgovarja kakor k; n. pr. (Sfjcr kor, Sod} luknja, (Me ogel. Funtek, Slovensko-nemška slovnica z berilom. 1 t) se izgovarja kakor h, samo meč je; n. pr. Igobel oblic, Jammer kladivo; q je vselej spojen z u (qu) in se izgovarja kakor kv; n. pr. quer povprek; f in S (koncem besede) se izgovarjata kakor z; n. pr. fagett reči, ©aitb pesek;* f) in ff se izgovarjata kakor s; n. pr. grofi velik, meffert meriti; D se izgovarja blizu tako kakor f; n. pr. SSatet oče; tO se izgovarja kakor v; n. pr. SBtttfef kot; j se izgovarja kakor ks; n. pr. iilljritš razkošje; t) se izgovarja kakor i; n. pr. Q)t)lltuafiutlt gimnazij; 5 se izgovarja kakor c; n. pr. $ange klešče, les. Za slovenski š in č rabi nemščina znamenji fd) in tfrf); n. pr. fdfjiagett tolči, jtoitfdjern čivkati; ž pa nima. Samoglasniki a, C, t, o, u se izgovarjajo dolgo ali kratko. Ce se izgovarjajo dolgo, pišemo pri o, E in o časih dvojen d rt, ec, oo; n. pr. <2naf dvorana, @ee jezero, sDcoož mah; časih pa za njimi postavljamo brezglasen 1); n. pr. 9lf)[e šilo, @et)ruuc] zajera, 83oI)rer sveder, Ufjr ura. — Če se i izgovarja dolgo, stavljamo ponajveč za njim brezglasen e; n. pr. nieber doli. Kadar se samoglasnik izgovarja kratko, stoji za njim podvojen soglasnik; podvajajo se pa samo b, f, g, f, I, lit, it, f), r, t, J. Vender pišemo^ namesto dvojnega ff in jj vedno cf in tj; n. pr. bie platte ploča, ba§ ©efteß stojalo, ba§ gimttter soba, bie SBotte volna, bie sD?utter mati, ber mesto, bie §acfe motika. Samoglasniki a, 0 in U se časih preglašajo v ti, ö in it; ä izgovarjamo do malega kakor ne, ü kakor oc, it pa kakor ui; n. pr. ©iige žaga, fdjöu lep, füllen polniti. Dvoglasniki so: et, eu, rti, ffu, iiu. Vzgledi dolge izreke: A. aa: ®er Stat jegulja, berSIar orel, bažlaž mrhovina, baS §aar lasje, baž 5ßaar dvojica, bie aitim goba, ber ©tamm deblo, bie ©timme glas; ber Sritttnen vodnjak, ber SRami mož, bie Santte jelka; bie Sa^e kapa, bie-Slappe zaklopnica, bie ^Sa^pe lepenka, bie ©uppe juha; ber £>err gospod, ber Sarren kola; bie (äffe vigenj, ba§ gaf§ sod, bie @affe ulice, bie treffe tiskalnica; ba§ S3rett deska, ba§ Slatt list, ber SBotttcf) kad, bie Sette veriga, ber ©attel sedlo; ba3 ducat, ber SIoi$ klada, batn)ort). Samostalnik pomeni osebe in stvari, ali njih svojstva in dejanja; n. pr. mojster, deska, lepota, risanje. Pri samostalniku pazi: 1.) na spol 2.) na število 3.) na sklon 4.) na sklanjatev. 1. Spol samostalnikov. — 6kfrt)lcd)t ber Hauptwörter. Spol samostalnikov je v slovenščini trojen: moški, ženski in srednji. Moškega spola so imena moških oseb ali samcev v živalstvu; n. pr. delavec, jelen; ženskega spola so imena ženskih oseb ali samic v živalstvu; n. pr. dekla, košuta; srednjega spola pa so iz večine imena mladih bitij, katerih spola prav za prav ne čislamo; n. pr. dete, jagnje. Samostalniki ženskega spola se navadno končujejo na a; n. pr. ploča; samostalniki srednjega spola pa vselej na o ali e; n. pr. kolo, breme. * * * V nemščini je spol tudi trojen: moški (tniittVt 11cf)e3 ©efdjlecfjt), ženski (toeibIicf)e§ ©efdjledjt) in srednji (fdcfjlictieš ©efdjlecfjt). Spol nam kažejo posebne besede, katere postavljamo pred samostalnik; imenujejo se člen (StrtiEet). 2)er ali ein kaže moški, bie ali cittc ženski in ba$ ali eitt srednji spol. Člen ber, bie, ba§ se imenuje določni člen (beftimmter Strtifel); ein, eine, ein pa nedoločni člen (unbeftimmter $frtifel). Določni člen rabimo, kadar je oseba ali stvar, o kateri govorimo, popolnoma določena; n. pr. o) ber £ijrf)ler mizar b) bie äd)er; bal gafl sod — bie gäffer; 4.) če izpremenimo sam6 člen, samostalnik pa neispremenjen zapišemo; to velja zlasti o mnogih samostalnikih moškega spola na er; n. pr. ber äJieifter mojster — bie SWeifter; ber ©ürtner vrtnar — bie (Partner. * bie ßinbe lipa ber Saunt drevö bie Sidje hrast bal Sifen železo bal Sftetalt kovina bas (Mb zlato bas ©let svinec bie fyicfjte smreka bal 9ßferb konj ber Iganbmerfer rokodelec ber Dtocf suknja bal SHeibunglftücf oblačilo bal les bal Saumaterial zi-divo ber €>tein kamen bas SKeffer nož bal SBerfjeug orodje ber Solarer sveder ber|)aužtf)eilhišni del ber §antmer kladivo bie @a6et vilice ber äftantel plašč bal $immer s0':,a icč) bin jaz sem bu Bift ti si er, fte, e§ ift on, ona, ono je aitcf) tudi tuaš kaj. ®u bift ein SEifc^fer. bal Sad) streha 1. Vaja. — 3rfj bin ein ,§uitötuerfer. granj ift ein ©d^toffer. ®ie Sinbe ift ein Saum. ®al (Solb ift ein Metall. ®as ®ifen ift aud) ein Metall. — SSal ift bas SSIei? SSal ift bie gierte? — SDer Dtocf ift ein tteibimglftücf. SBal ift ber SWantel? 2>aš ift ein Saumaterial. Ser ©teiu ift aud] ein Saumaterial. 2)al ÜJfeffer ift ein SBerfjeug. Sßal ift ber fjammer? SBal ift bie Sage? Sßal ift bie ©abet? $al ®acfj ift ein §aul= tljeil 2Sal ift bal Limmer? čevljar ber Scfjufter kovač ber ©djmieb zidar ber SJiaurer trgovec ber Sauf» mann* steklenica bie ^lafdje posoda bal ©efäfj pik bie geile oblic ber §obel dleto ber ÜReifjel breza bie Strfe vrč ber Srug kolar ber SSagner steklar ber (Slafer rezbar ber @erfer. SfrtcI) bie @cf)ni|er unb ©reeller finb §anbtt>erfer. — 2Ba§ finb bie göljre, bie 93udje unb bie Sinbe? SBal finb bal tupfer unb bal Oolb? SBal finb bie geile, bie @äge unb ber $obeI? SBal finb bie Pfanne unb ber Xopf? SBal finb ber (Serber, ber ©djneiber unb ber Jopfer? * * * 3. Sklon samostalnikov. — Ser galt ber .ftauptltiijrtet. Samostalnik se da v vsakem številu šestkrat izpremeniti; torej štejemo v slovenščini šest sklonov, namreč: 1. sklon ali imenovalnik stoji na vprašanje kdo ali kaj? 2" » » rodilnik » » » koga » česa? 3. » » dajalnik » » » komu > čemu? 4. » » tožilnik » » » koga » kaj ? 5. » » mestnik » » » kje » pri kom? 6. » » družilnik »s »s kom » s čim? Ako postavimo samostalnik v vse sklone jednine, dvojine in množine, tedaj samostalnik sklanjamo. Za sklanjanje moških samostalnikov nam rabijo vzgledi jelen, kralj, grad; za sklanjanje ženskih samostalnikov riba, nit, gos; za sklanjanje srednjih samostalnikov pa vzgledi mesto, polje in pleme. Moška sklanja. Po vzgledu «jelen» se sklanjajo samostalniki, ki dobivajo v rodilniku jednine a; po vzgledu «kralj» samostalniki z ozkim končnikom (c, č, j, š, ž); po vzgledu «grad» pa samostalniki, ki imajo v rodilniku jednine naglašen ü ali a. Jednina. 1. imen. jelen kralj grad 2. rod. jelen-a kralj-a grad-a (u) 3. daj. jelen-u kralj-u grad-u 4. tož. jelen-a kralj-a grad 5. mest. pri jelen-u (i) pri kralj-i (u) pri grad-u (i) 6. druž. z jelen-om s kralj-ein z grad-om Dvojina. 1. imen. jelen-a kralj-a grad-o-va (grad-a) 2. rod. jelen-ov kralj-ev grad-o v 3. daj. jelen-oma kralj-ema grad-ov-oma (grad-ema) 4. tož. jelen-a kralj-a grad-ova (grad-a) 5. mest. pri jelen-ih pri kralj-ih pri grad-ovih (grad-eh) 6. druž. z jelen-oma s kralj-ema z grad-ov-oma (grad-ema) Množina. 1. imen. jelen-i kralj-i grad-ov-i (grad-je) 2. rod. jelen-ov kralj-ev grad-ov 3. daj. jelen-om kralj-em grad-ov-om (grad-^m) 4. tož. jelen-e kralj-e grad-ov-e (grad-i) 5. mest. pri jelen-ih pri kralj-ih pri grad-ov-ih (grad-eli) 6. druž. z jelen-i s kralj-i z grad-ov-i (grad-mi) Op o m n j e k p o s amičnim skl onomv 1-) Moška imena oseb in drugih živečih bitij imajo v jednini tožilnik jednak rodilniku; pri neživih stvareh pa je tožilnik jednak imenovalniku. 2.) Samostalniki s polglasnim e v končnici ga največ izpahujejo; n. pr. kosec — kosca; slepec — slepca. Izjema so samostalniki mesec, jazbec, jezdec, mrtvec. 3.) Dvo- in mnogozložni samostalniki na k izpreminjajo ta končnik v imenovalniku in mestniku množine v c; n. pr. otrok —- otroci; vojak — vojaci, pri vojacih (pa tudi vojaki, pri vojakih). 4.) Mnogozložni samostalniki na ar, er, ir, or in ur dobivajo prirastek j; n. pr. cesar ■— cesarja. Izjeme so prepir, govor, javor, prapor, razor, sveder, šator, tovor, večer. Tudi «dež» dobiva prirastek j. 5.) Nekateri samostalniki na lj, posebno kar je tujih, radi dobivajo prirastek n; n. pr. apostelj, aposteljna, brencelj, brenceljna. Nobenega prirastka pa ne dobivajo: čevelj, kašelj, krhelj, parkelj, progelj, rogelj, šapelj, žebelj. 6.) Nekateri moški samostalniki dobivajo v množnem imenovalniku -je namesto -i, in sicer: a) samostalniki s končnikom b, d, t, f; n. pr. golob — go- lobje; sosed — sosedje; brat ■— bratje; škof — škofje;. b) ljudstvena imena na an; n. pr. Rimljan — Rimljanje. 7.) Samostalniki konj, las, mož, otrok, pot, rog, vol, voz, zob, penez, lonec, otrok se v rodilniku dvojine in množine ne izpreminjajo, pač pa se naglašajo zategnjeno, torej: konj, las . . . 8.) Svojska imena se sklanjajo kakor drugi samostalniki, vender je treba pomniti: a) domača imena na e dobivajo prirastek t; n. pr. Tine — Tineta; b) tuja imena na e dobivajo prirastek j; n. pr. Dante — Danteja. Ženska sklanja. Po vzgledu «riba» se sklanjajo ženski samostalniki na a in moški samostalniki na a; n. pr. sluga, vojvoda . . .; po vzgledu «nit» samostalniki, ki dobivajo v rodilniku jednine ne-naglašen -i; po vzgledu «gos» pa samostalniki, ki dobivajo v rodilniku jednine naglašen -i. Jednina. 1. imenovalnik rib-a nit gos 2. rodilnik rib-e nit-i gos-i 3. dajalnik rib-i nit-i gos-i 4. tožilnik rib-o nit gos 5. mestnik pri rib-i pri nit-i pri gos-i 6. družilnik z rib-o z nit-ijo z gos-jo — 10 — Dvojina. 1. imenovalnik rib-i nit-i gos-i 2. rodilnik rib nit-ij gos-ij 3. dajalnik rib-ama nit-ima gos-ema 4. tožilnik rib-i nit-i gos-i 5. mestnik pri ribah pri nitih pri gos-eh 6. družilnik z rib-ama z nit-ima z gos-ema Množina. 1. imenovalnik rib-e nit-i gos-i 2. rodilnik rib nit-ij gos-ij 3. dajalnik rib-am nit-im gos-em 4. tožilnik rib-e nit-i gos-i 5. mestnik pri rib-ah pri nit-ih pri gos-£h 6. družilnik z ribami z nit-imi z gos-mi Opomnje k posamičnim sklonom: 1.) Ženski samostalniki s končnico ev, el, em, en izpa-hujejo polglasni e; takrat imajo v družilniku jednine končnico -ijo; n. pr. cerkev — cerkve — s cerkvijo; misel; bolezen; redkev; 2.) ako se v rodilniku dvojine in množine nabere preveč soglasnikov, vtika se mednje polglasen e; n. pr. mravlja — mravelj, sestra — sester; časih pa stoji ä namesto e; n. pr. ovca — ovac; treska — tresäk; 3.) nekateri ženski samostalniki na a dobivajo časih v rodilniku dvojine in množine ä; n. pr. gora — gora; sestra — sestra; voda — voda. Srednja sklanja. Po vzgledu «mesto» se sklanjajo samostalniki na o; po vzgledu «polje» samostalniki na e; po vzgledu «pleme» pa samostalniki na e ali naglašen o, ki dobivajo prirastek n, t ali s; n. pr. breme, tele, kolo. 1. imenovalnik 2. rodilnik 3. dajalnik 4. tožilnik 5. mestnik 6. družilnik mest-o mest-a mest-n mest-o pri mest-u(i z mest-om Jednina. polj-e polj-a polj-u polj-e pri polj-i (u) s polj-em 1. imenovalnik 2. rodilnik 3. dajalnik 4. tožilnik 5. mestnik 6. družilnik mest-i mest mest-oma mest-i pri mest-ih z mest-oma Dvojina. polj-i polj polj-ema polj-i pri polj-ih s polj-ema Množina. plem-e plem-e-n-a plem-e-n-u plem-e pri plem-e-n-i (u) s plem-e-n-om plem-e-n-i plem-e-n plem-e-no-ma plem-e-n-i pri plem-e-n-ih s plem-e-n-oma 1. imenovalnik mest-a polj-a plem-e-n-a 2. rodilnik mest polj plem-e-n 3. dajalnik mest-om polj-em plem-e-n-om 4. tožilnik mest-a polj-a plem-e-n-a 5. mestnik pri mest-ih pri polj-ih pri plem-e-n-ili 6. družilnik z mest-i s polj-i s plem-e-n-i Opomnja 1. Srednji samostalniki dobivajo v rodilniku dvojine in množine vrinek e, kadar stojita ob konci dva soglasnika; n. pr. okno — oken. Opomnja 2. Srednji samostalniki, ki se v imenovalniku jednine končujejo na je, dobivajo v rodilniku dvojine in množine -ij; n. pr. bitje — bitij; ledje — ledij. Nepravilna sklanja. Nepravilno se sklanjajo samostalniki dan, gosp a, mati hči. Sklanja je taka: Jednina. a) 1. dan 2. dne, dneva 3. dnevi 4. dan 5. pri dnevi, dne Dvojina, dni, dneva dnij, dnev dnema, dnevoma dni, dneva pri dneh, dnevih 6. z dnem, dnevom z dnema, dnevoma h) 1. gospa 2. gospe 3. gospe 4. gospo 5. pri gospe 6. z gospo c) 1. mati 2. matere 3. materi 4. mater 5. pri materi 6. z materjo gospe gospa (gospij) gospema gospe pri gospeh z gospema materi mater materama materi pri materah z materama Množina. dnevi dnij, dnev, dan dnem, dnevom dni, dneve pri dneh, dnevih z dnemi, dnevi gospe gospa (gospij) gospem gospe pri gospeh z gospemi matere mater materam matere pri materah z materami hčere liččr, hčerij, hčera hčeram hčere pri hčerah s hčerami d) 1. hči hčeri 2. hčere hčerij, hčera 3. hčeri hčerama 4. hčer hčeri 5. pri hčeri pri hčerah 6. s hčerjo s hčerama Samostalnik človek se sklanja v jednini in dvojini kakor jelen, v množini pa tako: 1. ljudje, 2. ljudij, 3. ljudem, 4. ljudi, 5. pri ljudeh, 6. z ljudmi. Samostalnik tla se sklanja samö v množini, in sicer: 1. tla, 2. tal, 3. tlom, tlem, 4. tlä, 5. pri tleh, 6. s tlemi. Pri sklanjanji nemških samostalnikov imamo štiri sklone: 1. sklon (erfter fjatl) na vprašanje kdo ali 2. » (jtoeiter » ) » » koga 3. > (britter » ) » » komu 4. » (oierter » ) » » koga Člen se sklanja takö: Cg i n j rt ft I. raet6(ic£) bie, eine kaj (wer ober toa§)? česa (toeffett)? čemu (roem)? kaj (men ober toag)? männttd) 1. ber, etit 2. be§, etneg 3. bem, einem 4. ben, einen fädjlidj bag, ein be§, eine§ bem, einem ba§, ein ber, einer. ber, einer bie, eine »eJtrjalil. 1. bie* 2. ber 3. ben 4. bie Skianja je trojna: krepka (ftarf), šibka (fdjtüadj) in mešana (gemifcfjt). A. Krepka sklanja. — ©tarfe SsecltnuHoiu Krepko se sklanjajo öni samostalniki moškega in srednjega spola, ki dobivajo v 2. sklonu jednine končnico -S ali -tS, v 1. sklonu množine pa končnico -e, -er ali ničesar; nekateri dobivajo v množini tudi preglas. Krepko se sklanjajo tudi öni ženski samostalniki, ki dobivajo v 1. sklonu množine končnico -e ali pa preglas. a) Za moški spol. Jednina. 1. ber ber 9fcmb ber Spiegel ber ©tuf)l 2. beš Xxfdj-eS beš ^anb-eč beš ©piegel-3 beš <5tuf)t-eS 3. bem Sifdj-e bem ŠRanb-e bem Spiegel bem Stut)[-e 4. ben Stftf» ben 9tanb ben Spiegel ben @tuf)l * Nedoločni člen ein, eine, ein nima množine. Množina. 1. bie £ifd)-e 2. ber Sifö-e 3. ben Sifdj-cn 4. bie £ijci)-c bie 9iänb-cr ber ŠMttb-er beri 9tänb-ent bie 9Wnb-cr bie Spiegel ber Spiegel ben Spiegel-n bie Spiegel bie Stiif)l-e ber @tiif)I-e ben Stiif)l-en bie Stiif)l-e -Po vzgledu «ber Stifdj», miza, sklanjajo se: ber Slrm roka Sau zidanje 93erg gora ©rief pismo 2)ieb tat ®ienft služba gifd) riba greunb prijatelj ber (Sreiž starček ©riff ročnik §erb ognjišče £)itnb pes teil klin treiž krog Saib hlebec Slfonat mesec ber ^ßreil cena ^ßunft pika, točka Sfteif obroč Sting prstan ©c^iuieb kovač @d)uf) čevelj Stiel ročnik Stricf vrv. Po vzgledu «ber SRanb», rob, sklanja se le malo samostalnikov; n. pr. ber äRann mož, ber SBalb gozd. Po vzgledu «ber Spiegel», zrcalo, sklanjajo se: ber Slnfer sidro ber 93eutel mošnja ber £mfen kljuka Sefjrer učitelj gliiget perut tarpfen krap Somtner poletje (žngel angelj tragen ovratnik SBinter zima tegel stožec SBagen voz Säger lovec 9če0el megla Stienten jermen SJČiiller malinar Riegel opeka Spaten lopata. Po vzgledu «b ber 2Ir$t zdravnik Slft veja 33alg meh SBart brada Saitut drevo 831ocf ploh, klada ®ampf par SDraf)t žica gitf? n°ga @ang hodnik er StU 1)1», stol, sklanjajo se: ber ®runb dnö §al§ vrat §Ut klobuk tamm glavnik Sauf küp tnopf gomb Sto d) kuhar Hopf glava tranj venec trug vrč ber «ßfaljt kol ^ßflug plug SRaum prostor SRocf suknja Sacf vreča Saal* dvorana Saft sok Saum rob Sdjranf skrinja Span treska. * Množina: bte ©ttle. b) Za srednji spol. Jednina. 1. baš SBeit 2. be§ »eit-e« 3. bem 93eil-e 4. bai 23etf 1. bie 83eil-e 2. ber 93ei£-e 3. beri S3eit-eu 4. bie 93etl-e Množina. ba§ «Rab beš 9tab-e3 beut fftab-c baš «Rab bie ^äb-er ber 9tab-er bett fRäb-crtt bie fRäb-er Po vzgledu "bas 99eil», sekira, sklanjajo se: ba§ 23attb spona, v6z ba§ §aar lasje 93rot kruh SDutg stvar (£r§ ruda geh koža @ift strup mera ŠDieer morje 3Roo§ mah «ßferb konj 9tot)r trs ba§ ©cf)iff ladja @etl vrv @ieb sito Xfyor vrata SBerf delo 3iel namen. Po vzgledu «bas ab», kolö, sklanjajo se: bas 9lmt urad 83ab kopelj 93anb trak Slatt list ' Sltd) knjiga baž ®acf) streha bag hiša gad) predalo, stroka les @la§ steklo Sattb dežela @rab grob Sod) luknja ($ra§ trava SLxttf) suknö. c) Za ženski spol. Jednina. 1. bie fflonf* 2. ber «Bani 3. ber SSanf 4. bie Sani bie äJJutter ber 9Jh:tter ber «OJutter bie Butter * Samostalniki ženskega spola se v jednini sploh ne izpreminjajo. Množina. 1. bie öäitf-e 2. ber Sänf-e 3. ben Sänf-en 4. bie SöättC-c bie 9Wütter ber äftütter bert DJiütter-n bie äRütter to vzgledu «bie S3 a rt fklop, sklanja se le kakih 40 samostalnikov ; nekateri so: bie Sljt sekira gauft pest grud)t sad 9?af)t šiv ©djtiur vrvica Po vzgledu «bie stalnik bie Stocfjter hči. bie @tabt mesto ®an§ gos §anb roka §aut koža traft moč Euttermati, sklanja se jedino samo- bie Äunft umetnost Suft zrak ÜDJagb dekla STJac^t noč. B. Šibka sklanja. — ©djmacfje Scdination. Šibko se sklanjajo sam6 moški samostalniki. Po vseh sklonih dobivajo končnico -tt ali -ett. Jednina. 1. ber Sttabe ber 3Kenfd) 2. beš ftnabe-tt bes üftenfdj-ett 3. bem ftnabe-tt bem 9Jfenfcf)-en 4. ben Snabe-tt ben 3Jfenfcf)-ett Množina. 1. bie Snabe-it 2. ber Snabe-n 3. ben ftnabe-tt 4. bie Snabe-it Po vzgledu «ber Snabe», samostalnika ber Safe sir vsi moški samostalniki s končnikom e; n. pr. ber Slffe öpica ber §afe zajec ber 9tabe vran 93ote sel, poslanec "pirte pastir 9iiefe velikan 93urfd^e fant Sötte lev (SefeHe pomočnik bie 9flenfcf)-ett ber Sjženfcfi-ctt ben 9Jfenfdf)-en bie 3)?enf(f)-en deček, sklanjajo se razven Po vzgledu «ber Sftenfd)», človek, sklanjajo se: ber Sär medved ber gürft knez ber §err gospod ßfjtift kristjan ®raf grof (Solbat vojak. C. Mešana sklanja. — ©emifdjte Sedinatioii. Mešano se sklanjajo 6ni samostalniki moškega in srednjega spola, ki dobivajo v 2. sklonu jednine -3, -e£, -itS ali -eitžS, v množini pa -ett ali -rt; dalje do malega vsi samostalniki ženskega spola s končnikom e. Samostalniki ženskega spola dobivajo v množini -en ali -tt. a) Za moški spol. Jednina. 1. ber (Scfjmerj ber 9?ame 2. beg ©djmerj-ež bes, 9?ame-ttS 3. bem Scfjmerj-e bem 9?ame-n 4. ben @rf)merj ben 9Jame-n Množina. 1. bie ©djmerj-en bie 9?ame-n 2. ber Sdjmerj-en ber 9?ame-tt 3. ben ©djmerj-en ben 9?ame-n 4. bie ScJjmerj-en bie ^ame-n Po vzgledu «ber ©cfjmerj», bolečina, sklanjajo se: ber @ee jezero Sporn oströga Staat država gelž skala. Po vzgledu «ber Sfame», ime, sklanjajo se: ber griebe mir ber SBitfe volja gunfe iskra ©ebanfe misel ©laube vera .gnufe kopa @d)abe škoda @ame seme.* * Ti samostalniki se tudi lahko končujejo na n (ber gtiebeit, gunfefl Olau&eit . . .); tedaj se sklanjajo krepko. Fun tek, Slovensko-nemška slovnica z berilom. 2 b) Za ženski spol. Jednina. 1. bie grau bie Sette 2. ber grau ber ftette 3. ber grau ber tette 4. bie grau bie tette Množina. 1. bie grau-eit bie tette-n 2. ber grau-ett ber Slette-n 3. ben grau-ett ben &ette-n 4. bie grau-ett bie Sette-n Po vzgledu «bie grau», gospä, sklanjajo se: bie Saft teža bie Saat setev bie llf)r ura $oft pošta Sdjar tolpa število. Razven tega se sklanjajo po vzgledu «bie grau» vsi samostalniki s končnico ei, f)eit, feit, frfjaft, mtg, ttt. Po vzgledu «bie Äette», veriga, sklanjajo se: bie Sieue čebela bie £>acfe sekira bie Sage žaga SBritle na6čniki §iitte koča geile pila S8iicf)fe puška Stekle grlo Sdjule šola Sede strop ftirdje cerkev Stiege stopnice (Sidje hrast Glinge klina SBare blagö garbe barva ' fftiitbe skorja SBage tehtnica. c) Za srednji spol. Jednina. 1. baš Df)r 2. be§ Dfjr-eS 3. bem Dtjr-c 4. bal D()r 1. bie Dfjr-ett 2. ber D^r-en 3. ben £)f)r-en 4. bie Dljr-en Množina. ba§ §erj be§ §erj-en§ bem §>erj-ctt ba§ §erj bie §erj-en ber §erj-ett ben ^erj-ert bie £)er$-ett Mešano se sklanja samo sedem srednjih samostalnikov: baž Sluge oko — beg 2luge§ — bie Slugen 83ett postelj — bež Settes — bie 83etten (Jribe konec — bes GcnbeS — bie (Snbeit §emb srajca — be§ ipembeš — bie §emben §erj srce — bes §erjen§ — bie ^erjen ßetb gorje — bes Üetbes — bie Seibett D!)r uho — be§ Of)re§ — bie Oljrett. II. Pridevnik (Uas ©igeitfdjnftsniort). Pridevnik naznanja, kakšna ali čegava je oseba ali stvar; n. pr. lep, velik, raven, visok. Pri pridevniku pazi: 1.) na spol 2.) na število 3.) na sklon in 4.) na stopnjevanje. 1. Spol in število pridevnikov. — ©efdjfedjt uttb bie 3ere Arbeiten; (neka) lesena orodja — fptjerne SBerfjeuge. Kadar stoji pridevnik za samostalnikom, ostane za vse tri spole in obe števili neizpremenjen; n. pr. delavec je priden — ber Arbeiter ift fleißig; delavci so pridni — bie Arbeiter finb fleifjig; delavnica je čista — bie SBerfftätte ift rein; delavnice so čiste — bie Söerfftätten fiitb rein; kolö je okroglo — bog 3tab ift runb; kolesa so okrogla — bie Ütäber finb runb. ber Dfen peč treu zvest etfig oglat bie SKauer zid fd)tt)acf) slab bicf debel ber Saften omara Ijeif} vroč grofj velik feft trden gotben zlat fcf)Wer težek lang dolg runb okrogel glatt gladek. 4. Vaja. — ®er fefte Sau. (Sin fefter Sau. Xer Serg ift t)oc£). Gčin langer 33rief. ©in leidjter ®ienft. ®er treue greunb. 2)er @rei§ ift jcfjraadE). ®er fdjtt>ad)e ©reiš. ®er |>erb ift fyeijj. ®er Stiel ift tang unb runb. @iit fefter Stricf. SDer Ofen ift ecfig. ®ie bicfe unb fefte ŠDtauer. ®er Saften ift grof; unb fdjtter. ®až efter f)at ein neue§ 93ucf). Ser Sater ift glücflid); benn (er) Ijat folgfame Sinber. Ser neue @efet(e ift arbeitfant. Ser ar&eitfame ©efeße Ijat einen guten Sofjrt. Sas erf t)at einen golbenen Sobett. Ser SJfeifter t)at eine geübte §anb. Sa§ £>0(3 ber Otifje (hrastovina) ift Ijart, bas ber Sinbe (lipovina) ift meid). Ser föerr f)at einen treuen Siener. @Dtt ift ein unfidjtbarer (Seift; (er) ift einig. Ser §immri bat eine blaue garbe; bie SSotfen finb grau, bie (Sonne ift gelb, bie Sterne ftnb glän^enb. Ste SBerfftätte bež 9fctdf)bar<3 (sosedova) ift neu; (fie) ift geräumig, fjat fjofje genfter unb ift tjetl. Ser Seiter ift bunfet; (er) §at ff eine genfter. Sie Stnber fjaben einen guten Sater unb eine gute ÜJJittter. Ser ©rofjnater ift alt, aber (er) ift nocf) fräftig. ravnilo baž Sineat perö bie geber zob ber 3aljn pridnost ber gleiß svojstvo bie ©genfcfjaft čas bie ,geit lenoba bie gautfyeit učenec ber Schüler zvon bie ©tocEe glas ber Slang mladina bie 3ugenb pokoj bie 9luf)e vest ba§ ©etüiffen blazina ba§ 9?uf)efiffen mladost bie 3ugenb starost ba§ Sitter dika bie $ierbe telo ber ßeib duša bie Serie zaklad ber Sdja| zadovoljnost bie Qu* friebenfjeit bogastvo ber IReidj* tfjum nesrečen ungtüdticf) nevaren gefäfyrtidj nabrušen gefcfytiffen škodljiv fdjäbticf) pazen aufmerffam truden miibe rabel fanft vreden inert usmiljen barmtjerjig črn fdjttiarj zaslužen tterbient pošten eljrticf) čestit efjrroürbig srebrn ftlbertt človeški menfdjtid) potreben notfjftenbig umrjoč fterb(id) neumrjoč unfterblid) marljiv eifrig bister flor (vi) niste ifjr feib nidjt. 12. Vaja. — Škoda je velika; sosed je nesrečen. Iskra je majhna, toda nevarna. Brat ima lepo ravnilo, jaz imam novo perö. Zaga ima ostre zobe; nabrušena je. Delavec je ubožen, pa zadovoljen. Pridnost je lepo svojstvo. Cas je drag. Vi niste srečni, kajti niste zadovoljni. Knjiga je lepa; ona (e§) je tudi koristna in potrebna. Sosed ima zvestega prijatelja. Anton je pazen; dober učenec je. Cerkev ima nov zvon; novi zvon ima lep glas. Lenoba je mladini škodljiva. Trudnemu rokodelcu je pokoj potreben. Dobra vest je rahla blazina. Pridni delavec je vreden plačila. Ti si dober; imaš usmiljeno srce. Zasluženi in pošteni kruh je dober. Mladost je lepa, ali lepa je tudi čestita starost. Srebrni lasje so lepa dika. Človeško telo je umrjoče, duša pa je neumrjoča. Bistra glava je velik zaklad. Zadovoljnost je veliko bogastvo. Stopnjevanje pridevnikov. — Steigerung ber ßngcttfdjaftStoörter. Kadar hočemo povedati, v koliki meri se samostalniku prilaga svojstvo, tedaj pridevnik stopnjujemo. Pridevnik ima tri stopinje: prvo ali nasebno, drugo ali p r i m e r j a 1 n o, tretjo ali presežno. Nasebna stopinja kaže svojstvo brez vsake primere z drugim; n. pr. Hiša je lepa. Primerjalna stopinja naznanja, da se svojstvo osebi ali stvari prilaga v večji ali manjši meri; n. pr. Naša hiša je lepša od vaše. Presežna stopinja naznanja, da se svojstvo osebi ali stvari prilaga v največji ali najmanjši meri; n. pr. Naša hiša je lepša od vaše; sosedova pa je najlepša. Primerjalno stopinjo tvorimo: 1.) če pritaknemo deblu za moški spol -ši, -ejši; za ženski -ša, -ejša; za srednji -še, -ejše; 2.) če postavimo pred pridevnik besedo bolj; n. pr. bogat — bolj bogat. Presežno stopinjo narejamo: 1.) če postavimo pred pridevnik v primerjalni stopinji besedo na»]'; n. pr. lepši — najlepši; 2.) če postavimo pred pridevnik v nasebni stopinji besedo najbolj; n. pr. vroč — najbolj vroč; 3.) če zvežemo pridevnik v nasebni stopinji z besedami vele, silno, močno, jako, pre ...; n. pr. velemočen, silno lep, premogočen . ..; 4.) če pridevnik dvakrat postavimo; n. pr. visoka visoka gora. Stopnjevani pridevniki se sklanjajo kakor nestopnjevani. Nekateri pridevniki se stopnjujejo nepravilno; n. pr. velik — večji — največji; majhen — manjši — najmanjši; dober — boljši — najboljši; dolg — daljši — najdaljši. Nekateri pridevniki se ne stopnjujejo, ker že sami po sebi kažejo posebno mero; n. pr. mrtev, lesen, železen, materin, očetov, desni, levi, denašnji, cel.. . * * * Nemški pridevnik ima tudi tri stopinje (brei SSer = g I e i c£) it it i] S [t U f e rt). Drugo narejamo, če pristavimo pridevniku končnico -er; n. pr. fdjim lep — fdjöner; tief globok — tiefer. Nekateri pridevniki dobivajo pri stopnjevanji tudi preglas; n. pr. ber SSater ift alt, oče je star — ber (Srofjüater ift älter, ded je starejši. Preglasa nimajo n. pr. ti pridevniki: blafg* bled £)0lb drag runb* okrogel brati priden faljl gol fanft rahel bunt pisan farg skop fatt sit bunfel temen fnapp tesen fdjlanf vitek fa£)I bled lafjm hrom fd)mal* ozek falfcl) lažniv matt medel ftarr otrpel faul len morfd) trohljen ftolj ponosen frof) vesel nacft nag ftumpf top gerabe raven naf§* moker toll besen gefunb* zdrav platt plosk tioll poln glatt* gladek plump okoren jaljm krotek f)o£)I otel rol) surov jart* nežen. * Pridevniki z zvezdico * se časih tudi preglašajo, vender je bolje, če ne dobivajo preglasa. Tretja stopinja se nareja: t.) s končnico -fte, kadar stoji za pridevnikom samostalnik; 2.) s prednico am in končnico -ftcu, kadar za pridevnikom ni nobenega samostalnika; n. pr. bas (Si)en ift fcE)lt)er — železo je težko; bal Slei ift fernerer — svinec je težji; bal @olb ift am fcfymerftejt — zlato je najtežje; bal @olb ift bal fdjwerfte SKetall — zlatö je najtežja kovina. Nepravilno se stopnjujejo ti pridevniki: gut dober — beffer — am beften; oiel mnogo — meljr — am meiften; wenig malo — minber — am minbeften (pa tudi weniger — am wenigfteit) ber Stamm deblo ber 5£fyurm zvonik bal Sdjaf ovca ber Jammer kladivo bie Sinie črta bal SBaffer voda ber SBein vino bie SBeilljeit modrost bie Stanne jelka fcfjneH hiter ali nego, kakor, kot, od ift nid)t ni fo tako biefer, biefe, biefel ta, to jener, jene, jene! oni, ona, ono. 13. Vaja. — $er Stamm ift biefer ali* ber Slft. ®al £olj ber gitf)te (smrekovina) ift Weidjer al! bal ber Sidje (hra-stovina). ®a! 93(et ift nidjt fo fjart wie* ba! (Sifen. 2Sa! ift fernerer al! ba! (Sifen? ®er £f)urm ift f)bf)er al! ba! §aul. ®a! Scfyaf ift nütjlicljcr all bie Siene. ®iefe! Keffer ift ftfjärfer all jene!. 3)iefer Sdjloffer ift gefcf)icfter al! jener. SDiefer §ammer ift fernerer al! jener. ®a! SBaffer ift gefunber al! ber SBein. ®ie Sanne ift fcf)lanfer al! bie (Sidje. SDa! tupfer ift ein nit^lidjež SRetaH, aber ba! (Sifen ift nii^lidjer. SDiefe SSerfftätte ift fjeller al! jene. Wiefel ^immer ift größer al! jene!. SBeilljeit ift beffer al! ®olb unb Silber. * Kadar se dvema samostalnikoma prilaga svojstvo v isti meri, rabimo v nemščini tOtCJ če pa prilagamo jednemu svojstvo v večji ali manjši meri, rabimo dlŽ. nožice (škarje) bie Sdjere kosa bie Senfe kuhinja bie Mcfje 14. Vaja. — delo bie Arbeit poštenje bie @fyrlid)feit življenje baš Seben razum ber SSerftanb popir baš Rapier tanek bünn plemenit ebel sramoten fcfjihtblicf) Nožice so ostrejše nego nož, in nož je ostrejši nego kosa. Soba je svetlejša od (als) kuhinje. Ta popir je tanjši od önega. Kaj je koristnejše nego zlatö? Hrasto vina je trša nego smrekovina. To delo ni takö težko kakor (tüte) öno, pa je (es ift) lepše. Bolje poštenje nego sramotno življenje. To orodje je boljše od önega, pa je (eš ift) tudi dražje. Poštenost je boljša od bogastva. Zdravo telo, jasen razum in plemenito srce so boljši zakladi nego srebro in zlato. berSJabelbaumiglovec bie .gufriebenfjeit za- bie ©enügfamfeit za- dovoljnost baš (Setränf pijača ber ®iamant demant bas ©litcf sreča ber Stein kamen ber ^fetfj pridnost ber grit^iing pomlad bie Slrbeitfamfeit de- bie 3a£)re§jeit letni čas ber junger glad dovoljnost angenefjm prijeten warnt goräk fatt mrzel föftlidj drag Weit unb breit daleč na okrog lavnost ber ^Begleiter spremnik bas (Setuitrj začimba 15. Vaja. — ®ie Staune ift ber fcEjörtfte JJabelbaum. ®aš SBaffer ift baš befte unb gefunbefte ©etränf. ®er diamant ift ber f)ärtefte Stein. ®aš ©olb ift baš ebelfte letati. ®er grütjliug ift bie angeneijmfte Safjrešjeit. ®aš (Sifen ift baš niipd)fte SJČetaff. ÜRartin unb Sodann finb fleißig, ®eorg ift am fieifjigften. junger ift ber befte Sorf). ßufriebenfjeit ift baš f)öcf)fte ©tiicf. gleifr (Sf)rtid)= feit unb Slrbeitfamfeit finb bie beften Begleiter (spremnice). ®er Sommer ift bie wärmfte, ber SBinter bie fältefte Safirešjeit. @ott ift ber befte Sater. ©efunb^eit ift ber größte Sdjafe. ®ie föfttidjften ©emitrje weit unb breit finb Arbeit, junger unb ©eniigfamfeit. spanje ber Sd)(af srednji pot ber 9Jiit= jed bie Speife zdravilo bie Slrjnei telweg sodnik ber D?icf)ter potok ber Sad) pot ber 2Beg reka ber glufš pravičen geredjt kratek furj navaden gewöljnlid) vselej immer 16. Vaja. — Spanje je najboljše zdravilo. Bog je naj-pravičnejši sodnik. Dobra dela so najboljši prijatelji. Največje bogastvo je zdravje. Hiša je visoka, cerkev je višja, zvonik je najvišji. Pošteni kruh je najboljši. Srednji pot je najboljši pot. Potok je globok, reka je globočja, jezero je najglobočje. Najkrajši pot ni vselej najboljši pot. Zadovoljni človek je najsrečnejši. Kruh je najnavadnejša jed. Zaimki so besede, ki stoje za ime ali namesto imena. Zaimki so: 1. osebni — perfönlicfie ^ürWörter, 2. svojilni — befijaanjeigenbe ^ü^örter, 3. kazalni — f)inweifenbe gürlrörter, 4. vprašalni — fragertbe Fürwörter, 5. oziralni — be^iiglidje gürtoörter, 6. nedoločni — unbeftimmte gitrroörter. 1. Osebni zaimki. — ^erfönlic()e $iirlt)iirter. V govoru razločujemo tri osebe: prvo, katera sama govori (bie fpredjenbe ^Serfoit); drugo, s katero se govori (bie angefprocfjene ^ßerfon), in tretjo, o kateri se govori (bie befprocfyene ^3erfon). Slovenski osebni zaimki so^jaz, ti, on, ona, ono; midva, medve, vidva, vedve, onadva, onidve; mi, me, vi, ve, oni, one. — Ce ni posebnega poudarka na njih, ne rabijo se. Sklanjajo se pa tako: III. Zaimek (öcjö /untiort). Jednina. 1. oseba 2. oseba ti 1. jaz 2. mene, me 3. meni, mi 4. mene, me 5. pri meni tebe, te tebi, ti tebe, te pri tebi 6. z menoj (mano) s teboj (tabo) 3. oseba 1. on ona ono 2. njega, ga nje, je njega, ga 3. njemu, mu nji, ji njemu, mu 4. njega, ga njo, jo je (ga) 5. pri njem pri nji pri njem 6. ž njim ž njo ž njim Dvojina. 1. oseba 2. oseba 1. midva, med ve vidva, vedve 2. naju vaju 3. nama vama 4. naju vaju 5. pri naju (naji) pri vaju 6. z nama z varna 3. oseba 1. onadva onidve onidve 2. njiju, nju, ju njiju, nju, ju njiju, nju, ju 3. njima, jima njima, jima njima, jima 4. nja, ja nji, ji nji, ji 5. pri njiju pri njiju pri njiju 6; ž njima ž njima ž njima Množina. 1. oseba 2. oseba 3. oseba 1. mi, me vi, ve oni one ona 2. nas vas njih, jih njih, jih njih, jih 3. nam vam njim, jim njim, jim njim, jim 4. nas vas nje, je (jih) nje, je (jih) nja, ja (jih) 5. pri nas pri vas pri njih pri njih pri njih 6. z nami z vami ž njimi ž njimi ž njimi * * * Nemški osebni zaimki so: i d) jaz, bit ti, er on, f t e ona, es ono; tu i r mi, me, if)r vi, ve, f i e oni, one. Sklanja je taka: — 31 - Jednina. 1. oseba 2. oseba 3. oseba (erfte ^erfon) (Streite ^erjon) (britte ^erfon) 1. icf) bu er fte es 2. meiner beiner feiner ifjrer feiner 3. mir bir if)m if)r if)m 4. mid) bicf) if)n fie eš Množina. 1. mir ifjr fte 2. unfer euer ifjrer 3. un<8 eud) ifynen 4. un§ eucf) fte za vse tri spole. tcf) bin (jaz) sem bu bift (ti) si er, fte, ei ift (on, ona, ono) je ttrir finb (mi, me) smo iljr feib (vi, v6) ste fie finb (oni, one) so fraitf bolan traurig žalosten artig uljuden ftacl) pločat fpi|ig šiljast. 17. Vaja. — 3d) bin ein ©djüler. S)u bift ein ^anbtoerfer. ®eorg ift ein ©reeller; (er) ift fleifjig. ®ie ©djtoefter ift franf; (fie) ift traurig. ®a§ tinb ift fromm; (e§) ift artig. SBir finb efyrlicf). 31)r feib arbeitfam. ®ie 2Bei%uge finb flacf); (fie) finb anef) fpifetg- šivilja bie 9iäf)erm vezilja bie ©tieferin čislan geachtet. 18. Vaja. — Jaz sem rokodelec. Ti si tudi rokodelec. Brat je učenec; priden je. Sestra je šivilja; delavna je. Kladivo je orodje; potrebno je. Midva sva brata. Vidva sta lena. Medve sva učenki. Vedve sta vezilji. Peter in Jurij sta mizarja; čislana sta. Mi smo pošteni. Vi ste uljudni. Oni so rokodelci. ict) f)abe (jaz) imam bu fyaft (ti) imaš er, fie, e§ {jat (on, ona, ono) imä tüir fjaben (mi, me) imamo i£)r £)abet (vi, ve) imate fie I)aben (oni, 0116) imajo bas SOfufter vzorec bag ©pieljeug igrača. 19. Vaja. — 3cf) fjabe ein neueš 9?eifeeug; (eg) ift treuer. ®u f)aft gute gebern unb ein guteg Rapier. (Sr bat niipcfje SSiic^er. «Sie ift eine ge)d£)ictte ©ticferin; (fie) t)at fcfjötte SDiufter. ®ag ftinb t)at ein neueg ©pietjeug; (eg) ift gtiicftid). Sßir fyaben fleißige Arbeiter. $f)r tja bet ein (jofyeg ,&aus unb einen grofjen ©arten; (if)r) feib reicf). ®ie ©efetfen finb arbeitfam; (fie) tjaben einen guten Sotjn. 20. Vaja. — Imam oster nož. Ti imaš lepo obleko. Brat imä novo orodje; zadovoljen je. Sestra ima koristno knjigo. Dete je veselo, kajti imä novo igračo. Mi imamo svetlo delavnico. Vi imate tudi lepo delavnico, pa je manjša. Učenci imajo dober popir in dobra peresa. 2. Svojilni zaimki. — Sefiijimjetgenbe gürmörter. Svojilni zaimki naznanjajo, čegava je oseba ali stvar, in so: moj, moja, moje mein tvoj, tvoja, tvoje bein njegov, njegova, njegovo fein najin, najina, najino unfer vajin, vajina, vajino euer njijin> njijina, njijino it)r naš, naša, naše unfer vaš, vaša, vaše euer njih(ov), njih(ova), njih(ovo) if)r. Poleg tega imamo v slovenščini še povračalno - osebni zaimek svoj, ki se v nemščini izraža z gorenjimi svojilnimi zaimki. Slovenski svojilni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki; nemški pa kakor določni člen. Kadar stoje nemški svojilni zaimki s členom ber, bie, baS brez samostalnika, dobivajo v jednini končnico ige ali pa samö e ; v množini pa igen ali samo ett; n. pr. mein — ber meintgc, bein — ber beinige . . .; euer imä ber euere. O p o m n j a. Pridevnik za svojilnim zaimkom se sklanja v nemščini šibko; n. pr. moj dobri oče — mein guter SSater. * * * bie Jpobelbanf skobelnik ganj popolnoma bie 3eidt)nung narisek weniger menj fehlerfrei brez napake foft skoro feljr jako. 21. Vaja. — ÜJfein äfteffer ift fo fcEjarf wie ba£ beinige. ©ein SBerfjeug ift nidjt fo rein unb glänjenb wie bas meinige. llnfere ©efeöen finb fleißiger als bie eueren. ®ein $irfel ift Keffer al§ ber meinige, aber mein Rapier ift beffer als baS beinige. Sft (ali je) beine geber aud) fo gut wie bie meinige? Seine §obelbanf ift größer als bie meinige. SKeine 33üd)er finb immer rein; finb (ali so) bie beinigen audj fo rein ? Unfer SJČeifter ift ein geachteter SRann; feine SEBerfftätte ift grofe, unb feine ©efeHen finb fe^r ge= Riefte Arbeiter. (Suere ,Qeicf)nung ift nitfjt ganj fehlerfrei. @ute Sucher finb unfere beften dtefellfdjafter (družice). omara ber Saften podoba baS 33ilb blago bie SBare trgovec ber Kaufmann omara za orodje ber jang mizarski mojster ber 3eugral}men SEifcfjlermeifter roditelji bie @ltern kJe 100 stan ber ©taub prodajalnica ber ßaben skrhan ftumpf. 22. Vaja. — Moje kladivo je težko. Tvoje ravnilo je daljše od mojega. Vi ste poslušni in pridni; vaši roditelji so zadovoljni. Bog je naš najboljši oče. Naša dela so čislana; lepa so. Vaša dela pa niso lepa. Ti si len; tvoj oče ni zadovoljen. Zaga je skrhana; njeni zobje niso ostri. Naša miza je daljša od vaše, naša omara pa ni tako velika kakor vaša. Naš kruh Funte k, Slovensko-nemška slovnica z berilom. je bel, vaš pa je črn. Vajin strije je bogat trgovec; ima lepo prodajalnico in dobro blago. Naš oče je čislan mizarski mojster. Naš stan je tako lep kakor vaš; vsi stanovi so lepi in potrebni. Moja podoba ni tak6 lepa kakor tvoja, toda moji nariski so lepši. Njih orodje je že v omari za orodje. 3. Kazalni zaimki. — ^tntocifettbe $iirtuürter. Kazalni zaimki kažejo na osebe ali stvari in so: ta, to, tisti, tista, tisto — ber, bie, ba§, biefer, biefe, biefež, berfelbe, biefelbe, bagfelbe; oni, öna, <5no — jener, jene, jeneš, ber jenige, biejenige, bašjenige; tak,taka, tako — foltfjer, foldje, folcfjež. Kazalni zaimki se v slovenščini sklanjajo kakor pridevniki ; samo ta, to ima svojo posebno sklanjo, namreč: Jednina. Dvojina. Množina. moški ženski srednji ■ 1. ta ta to ta (ž. in sr. sp. ti) ti (ž. in sr. sp. ta) 2. tega te tega teh teh 3. temu tej temu tema tem 4. tega, ta to to ta (ž. in sr. sp. ti) te (sr. spol ta) 5. pri tem pri tej pri tem pri teh pri teh 6. s tem s to s tem s tema s temi * * * Nemški kazalni zaimki bie) er, biefe, bie ješ; jener, jene, j e n e s; f d (d) e r, foldje, ) o I cf) e s se sklanjajo kakor člen ber, bie, bal. Kazalni zaimek ber, bie, ba§ pa ima tako sklanjo: Jednina. Množina (za vse spole). 1. ber bie baš bie 2. be§, beffen ber, beren beg, beffen ber, beren 3. bem ber bem ben, beneit 4. ben bie baš bie Opomnja. Oblike beffen, beren, betten rabimo takrat, kadar stoje brez samostalnika. Kazalni zaimki berjenige, biejenige, boSjenige; berfelbe, bie= felbe, bažfelbe se sklanjajo kakor pridevnik z določnim členom: moški spol 1. berjenige 2. bežjenigen 3. bemjenigen 4. benjenigeti Jednina. ženski spol biejenige berjenigen berjenigen biejenige Množina (za vse tri spole). 1. bie jenigen 2. berjenigen 3. benjenigen 4. biejenigen srednji spol bašjenige bežjenigen bemjenigen bažjeitige ber §err gospod ba§ §eft pisanka bie greunbin prijateljica bie Sanf klop ber geiler napaka gerabe fo prav tako äl)nli(äj podoben nur samo mer kdo. 23. Vaja. — Siefer ÜJiann ift unfer Sfadjbar; (er) ift ein reidjer Saufmann. Siefe Strbeit ift nicEjt gut, beim (fie) fjat einen großen gefyler; bie unferige ift beffer. Sie ßeidjnung jenes <3djiiler§ ift fefjr fd^ön; ift (ali je) bie betnige aud) fo fcfjön? Senež tjo^e §aus ift unfer. 2Ber ift biefer r fdjön; fjabet iljr (ali imate vi) aud) folcfje Sifcfje unb foldje Sänfe? ®eib ifjr (ali ste vi) aucf) fo gefcf)idt wie jene Arbeiter? Unfere Arbeiten finb gerabe fo fdjön mie bie irrigen. Siefer §err ift meinem ©ruber fefyr äf>nlicf); nur ift (er) größer unb ftärfer. 2Sir fjaben reine §efte; ()abet ifjr (ali imate vi) aud) fotdje? urejen georbnet dobro ime guter 9?uf zatö besijalb svinčnik ber 93Ieiftift sin ber ©ot)U snažen rein trgovina ba§ ©efdjäft zakaj marum svetel blanf. 24. Vaja. — Naš sosed imä poslušne otroke; zadovoljen je; ona žena pa je nesrečna, zakaj njeni otroci niso (finb nicfjt) 3* poslušni. Ta trgovina je starejša od naše, pa tudi naša ima dobro ime. Naša delavnica je vedno snažna in orodje vedno svetlo; ali imate vi tudi tako delavnico in tako orodje? Moja omara za orodje je vselej urejena, öna pa ni urejena; zakaj ne? Ta svinčnik ni tako dober kakor 6ni; zato tudi tvoj na-risek ni tako lep kakor oni. Kdo je (Sni deček? Oni deček je sin našega trgovca; jako priden učenec je; njegove knjige in pisanke so vselej snažne. Ta vezilja ni tako spretna kakor ona; njena sestra je spretnejša. 4. Vprašalni zaimki. — gragenbe giirloörtcr. Z vprašalnimi zaimki povprašujemo po osebah ali stvareh. Vprašalni zaimki so: kdo Wer; kaj mal; kateri, katera, katero Welcher, treibe, Weisel; čegav,čegava, čegavo treffen; kakšen, kakšna, kakšno mal für ein, Wal für eine, tnal für ein? Slovenski vprašalni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki; kdo in kaj pa tako: 1. kdo kaj 2. koga česa 3. komu čemu 4. koga kaj 5. pri kom pri čem 6. s kom s čim * * * Nemški vprašalni zaimki welcher, weldje, weldjel; mal für ein, tnal für eine, mal für ein se sklanjajo kakor določni člen; tnal für ein imä v množini samö mal für. — 28 er in mal se sklanjata takö: 1. mer mal 2. meffeit weffen 3. wem wem 4. wen wal O p om nja. Namesto: ltieffen ift biefeš Sad) — čegava je ta knjiga, pravimo lepše wem gehört biefel Sud); in dalje tudi namesto: bit']es Sud) ift mein — ta knjiga je moja — biefe§ Sud) gefjort mir. * * * bas Stemmeifen dleto bie $tef)flitige strgulja bal .ßeidjenfjeft risanka ber @d)lü|er rezilnik bie 9teifjfcf)iene risarsko ravnilo f|ier | ber eI. 26. Vaja. —- Kakšno orodje imä, mizar ? Mizar imä oblič, žago, pilo, dleto, sveder, kladivo, šostilo. Tudi imä rašpo, strguljo, jerän, pilo, žagarico, šilo, jeralnik, klešče, izvijač, ključ. Moj prijatelj je lončar. Sin našega soseda je bogat trgovec. Katera pijača je najzdravejša? Katera jed je naj- navadne j ša ? Kakšne*obliče imate? Imamo kosmač, ličnik, dvo-reznik, sp&halnik, venčenjak, bräzdar, žlebnik, grabničar in utörnik. Kakšno orodje ima ključar? Ključar ima kladivo, klešče, pilo, nakovalo. Cegavo je to ravnilo? To ravnilo je moje. Cegava je 6na prodajalnica ? Ona prodajalnica je sosedova (gehört bem 9?acf)bar). 5. Oziralni zaimki. — SBesiigltcfje gürmörter. Oziralni zaimki se ozirajo na osebo ali stvar, o kateri je bilo govorjenje. Oziralni zaimki so: kdor mer, kar maž; kateri, katera, katero, kakeršen, kakeršna, ka-keršno roeldjer, meiere, eIc£)eS, ber, bie, boš. Slovenski oziralni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki; kdor in kar pa tako: 1. kdor kar 2. kogar (eegar) česar 3. komur čemur 4. kogar kar 5. pri komer pri čemer 6. s komer s čimer Nemška oziralna zaimka tu er in ma§ se sklanjata kakor vprašalna zaimka mer, maš; — ber, bie, ba§ in melcfjer, melefje meltf)e§ pa kakor določni člen. * * * 27. Vaja. — 28a§ (mir) fjabett, ift eine (Sabe ©otteg (dar božji). Unfere beften greitube finb jene, metdje un§ immer treu finb. äfteiu äfteffer ift nitf)t fo gut roie jenes, me(d)es bein Srnber f»at. Strtig ift nur jenes ftiub, roeldjes fotgfam ift. 28. Vaja. — Kar je prijetno ni vselej dobro. Kdor ni zvest, ni naš pravi (matjr) prijatelj. Srečen je 6ni, kdor ima zveste prijatelje. Najboljši kruh je tisti, ki je zaslužen. Najsrečnejši je tisti, kdor je zadovoljen. 6. Nedoločni zaimki. — Itnbcftimmtc giirtoörter. Nedoločni zaimki kažejo osebo ali stvar, katere ne moremo ali nečemo imenovati. Nedoločni zaimki so: kdo tner; nekdo jemanb; nikdo, nihče niemanb; malokdo f elten einer; kaj, nekaj etwaž; nič nic^tš; nekateri e 11 i cf> e; marsikateri mancher; malokateri feiten einer; neki ein gemiffer; vsak jeber; vsi, alle; nobeden feiner; malo men i g; vsakdo jebermann. Zaimki nekdo, nikdo, vsakdo, malokdo, marsikdo se sklanjajo kakor kdo; nekaj, nič kakor kaj; ostali pa kakor pridevniki. * * Nemška zaimka jemanb in n i e m a n b se sklanjata tako: 1. jemanb niemanb 2. jemanb(e)§ niemanb(e)3 3. jemanb(em) niemanb(em) 4. jemanb(ett) niemanb(en) Seberittann imä: 1. jebermann, 2. jebermannž, 3. jeber= mann, 4. jebermann. @ttt)a3 in nid)t§ se ne sklanjata; jeber, mattdjer, alte se sklanjajo kakor določni člen. V nemščini imamo še nedoločni zaimek man, ki se slo-veni najrajši s tretjo osebo množine ali pa tudi z drugo osebo j ednine. # * * bas 2) iti g stvar ber Strtfang začetek ber SDorn trn ber 93emof)ner prebi- ber üftiifnggang lenoba brausen zunaj valeč baš Safter grehota ebel plemenit bie ©tabt mesto ber Xob smrt gettrifg gotov ber SJädjfte bližnjik bie SRofe roža ofyne brez. 29. Vaja. — jemanb ift brausen. Niemanb ift ganj gliicf(icf). Sebermann ift feine§ (svoje) ©liicfes ©djmieb. 3ebeš ®ing f)at feine (svoj) geit. 2(I(e 9Kenfcf)en finb fterblicf). (Sinige SBemofjner unferer ©tabt finb reicf», etlicfje finb arm. ®ie Strbeiten einiger ©filier finb gut, anbere (draga) finb fefjferfjaft (pogreSna). Seber 9ftenfdj ift unfer «ttäd&fter. Stffe SKenfdEiert ijaben alleg. 9?iörter na vprašanje kolikraten wie üielfad); n. pr. dvojen jtoetiad); 5.) ponavljalni — 2Bieberi)oIung§jaf)I»ötter na vprašanje kolikokrat wie Oielmal; n. pr. dvakrat jroeimal. Najvažnejši nedoločni števniki so: vsi alle, nekateri einige, več mehrere, mnogi tiiele, malo wenige. Tudi nedoločni zaimki nam rabijo za nedoločne števnike. Najvažnejši glavni števniki so: 1 jeden, jedna, jedno eine, 2 dva, dve jroei 3 trije, tri brei 4 štirje, štiri uier 5 pet fünf 6 šest fed)§ 7 sedem fiebeit 8 osem ad)t 9 devet neun 10 deset gefyn 11 jednajst eilf 12 dvanajst j Wölf 13 trinajst bretjeljn 14 štirinajst oierjeljn 15 petnajst fünfjeljn 16 šestnajst fecfjjeljn 17 sedemnajst fiebjeljn 18 osemnajst adjt^eljn ein, 19 devetnajst neun^eljn ein 20 dvajset jtoanjig 21 jedenindvajset einunbjwanjig 22 dvaindvajset jtoeiunbjivanjig 30 trideset breifeig 40 štirideset oierjig 50 petdeset fünfzig 60 šestdeset fedfjjig 70 sedemdeset fiebrig 80 osemdeset acfjtjig 90 devetdeset neunjtg 100 sto tjunbert 101 stoinjeden ljunbertunbemž 200 dvesto jWeifjunbert 300 tristo breif)unbert 1000 tisoč taufenb 10000 desettisoč jefjntaufenb 100000 stotisoč fjunberttaufenb 1000000 milijon eine Million. Števnik jeden, jedna, jedno se sklanja kakor pridevnik; dva, dve, oba, obe, trije, tri, štirje, štiri se sklanjajo tak6: 1. dva, dve trije, tri štirje, štiri 2. dveh treh štirih 3. dvema trem štirim 4. dva, dve tri štiri 5. pri dveh pri treh pri štirih 6. z dvema s tremi s štirimi Števniki od pet do devetindevetdeset se ravnajo po vzgledu pet: 1. pet, 2. petih, 3. petim (petem), 4. pet, 5. pri petih, 6. s petimi (petemi). Števniki od je dne do pet se vežejo s samostalnikom v tistem sklonu, v katerem sami stoje; n. pr. jedna knjiga, dva učenca, tri risanke, štirje rokodelci; od pet dalje pa stoji samostalnik v drugem sklonu; n. pr. pet dnij, šest tednov, sto goldinarjev . . . Števnika sto in tisoč se navadno ne sklanjata. Vrstilni števniki razven prvi, drugi, tretji in četrti se narejajo iz glavnih števnikov, če pritikamo le-tem za moški spol končnik i, za ženski a, za srednji o; n. pr. pet — peti, peta, peto; dvajset — dvajseti, dvajseta, dvajseto. Sklanjajo se kakor pridevniki. Nedoločni števniki zahtevajo do malega samostalnik v rodilniku, in so pregibni ali nepregibni. Pregibni so n. pr. tema, sila, krdelo, ki nam rabijo kakor samostalniki; nepregibni pa so: mnogo, veliko, malo, več, menj, precej, dokaj, dosti, obilo i. t. d. * * * Glavni števnik ein, eine, ein se sklanja kakor nedoločni člen, ako stoji pred samostalnikom; kadar pa stoji brez samostalnika, dobiva končnico določnega člena; torej: 1. etner eine eines 2. etneS einer eines 3. einem einer einem 4. einen eine eineS Števniki jmei, brei in beibe (obä) se sklanjajo takö: 1. jttiei brei beibe ali bie beiben 2. jmeter breier beiber ber » 3. jtneien breien beiben ben » 4. jwei brei beibe bie » Kadar stoji pred glavnim števnikom določni člen ali zaimek s končnico določnega člena, števnika ne sklanjamo. Vrstilne števnike razven bet er [te prvi, berbritte tretji narejamo, če pritikamo glavnim števnikom do dvajset končnico te, od dvajset dalje pa fte; n. pr. fünf — ber fünfte; jroanjig — ber jmaitjigfte. — Sklanjajo se kakor pridevniki z določnim členom. Nemški nedoločni zaimki so večinoma pridevniki in nam tudi tako rabijo. ^ bnž 3af)r leto ber Sftonat mesec ber Sag dan bie ©tunbe ura bie 2Socf)e teden bie ©cfe kot baš Sreiecf trikotnik ber Sef)r(tng vajenec bas ©e(b denar ber ©Ulbert goldinar ber Sfyeil del baš Sud) suknö bie |)ittte koča bie Klaffe razred ber lejjte zadnji. 31. Vaja. — @in Safjr fjat jmöff Wionate. ©ttige Sftonate fjabett breifjig, anbere eiuunbbretfjtg Sage; nur ber SJJonat februar f)at ad)tunbjroanjig ober im @rf)altja£)r (v prestopnem letu) neun» ttnbjmanjig Sage. Sine Söodje £)at fieben Sage; biefe finb: ÜÄontag, Sienštag, üJiittwod), Donnerstag, Šreita9f ©ainStag, Sonntag. Gin Sag £)at merunbjteanjig ©tunben. Siefeš-Sineal Ijat brei ©den; (e§) ift ein ©reiecf. SBie Diel ©cfen f)at ein Sierecf? Sßie oiel Siter f)at ein ^eftoliter? Ser SÖZeifter f)at »ter ©efeften ttnb jmei Sefjr* ringe. (abe wer ©ulben unb fünfuttbjmattjig ®reujer. üftein ©ruber t)at metyr. Unfer Sater ift (imä) öterunbfünfgig 3afFe (aW- Secimeter ift ber jetjnte Stjeil eines ü)feter§. S)er mieüielte SfjetI eines ©utbenž ift ein Sreujer? S)a§ 3af)r f)dt gemöfjnlid) breiljunbertfünfunbfedjjig Sage, aber jebeš üierte ^safjr tjat einen Sag mef)r. Ser Kaufmann t)at zweierlei Sud); ba§ eine ift fdjroarj, bag anbere grau. 3ener §err ift fetjr reid); (er) t)at mehrere Käufer unb uiete ©arten. Unfer 9?ad)bar ift arm; (er) fjat nur eine fleine §ütte unb einen f(einen ©arten, «jranj ift fleißig; (er) ift immer ber erfte unferer ©laffe; tarl ift nadjläffig; (er) ift immer ber le|te. tabla bie Safe! delavnik ber Strbeitž» tag kvadrat ba§ Quabrat stranica bie (Seite črta bie ßinie prekötnica bie Sia= gonale oglišče bie ©de celota bas ©anje letni čas bie 3af)re§= Seit točka ber ^itnft deska bas S3rett štirioglat üieredig kocka ber SBürfel polovica bie §ätfte jednak gleidj. 32. Vaja. — Tabla je štirioglata; ima štiri oglišča. Miza ima štiri noge; nekatere mize imajo tudi samö tri noge. Teden ima šest delavnikov. Koliko minut ima ura? Mizar ima več obličev; kateri so to? Kvadrat ima štiri jednake stranice in dve jednaki prekotnici. Kocka ima osem oglišč; štiri zgoraj in štiri spodaj. Črta ima dve točki. Ura je štiriindvajseti del dneva. Leto imä štiri letne čase. Kateri letni čas je prvi in kateri je zadnji? Tisoč je desetkrat sto. Celota imä dve polovici. Ta deska je dva metra dolga. V. Glagol (t>ns ^dtwort). Glagol je beseda, ki naznanja, kaj kdo dela ali trpi, ali v kakem stanji je; n. pr. kovati fcf)mieben, oblati pöbeln, šivati näfjett, piliti feilen. Glagoli so prehajalni ali neprehajalni (bie $eit= Wörter finb übergefjenb ober nidjt übergebenb). Prehajalni kažejo dejanje, ki prehaja na osebo ali stvar; n. pr. Kovač kuje železo. ®er ©djmieb ftf)ntiebet ba§ @ifen. Neprehajalni pa kažejo dejanje, ki ne prehaja na osebo ali stvar; n. pr. Drevo rase. ®er Saunt wädjSt. Glagoli so dalje po vračal ni in brezosebni (bie $eit= Wörter finb weiter^ bejügtict) unb unperfönlid)). Povračalni glagoli naznanjajo povratno dejanje in se vselej vežejo s povra-čalnim zaimkom se; n. pr. Kar je dobro, hvali se samo. 2Ba§ gut ift, lobt fid) felbft. Brezosebni glagoli nam rabijo samo v tretji osebi jednine; n. pr. Grmi e» bonttert; sneži ež fcfjneit. Glede na čas in dobo dejanja so glagoli: 1.) d o vršni, ki naznanjajo dovršeno dejanje; n. pr. izpiti; 2.) nedovršni, ki naznanjajo nedovršeno dejanje; n. pr. nositi. Nemščina ne loči dovršnih glagolov od nedovršnih. Glagol se sprega (baš ßeitwort wirb eonjugiert). Pri spregi se oziramo: 1.) na osebo (bie s.ßerfon), 2.) na Število (bie ,ga£)l), 3.) na čas (bie ,8eit), 4.) na obliko (bie gor m), 5.) na naklon (bie §ht£f agemeife). Oseba je v slovenščini trojna: prva, druga in tretja. Število je tudi trojno: j ednina, dvojina in množina. Časov štejemo štiri: 1.) sedanji čas, ki naznanja, kaj se zdaj godi; n. pr. Roža cvete; 2.) pretekli čas, ki naznanja, kaj se je že zgodilo; n. pr. Roža je cvetela; 3.) predpretekli čas, ki naznanja preteklost dejanja z ozirom na drugo preteklost; n. pr. Roža je bila odcvetela, predno sem jo utrgal; 4.) prihodnji čas, ki naznanja, kaj se bode zgodilo; n. pr. Roža bode cvetela. Oblika je dvojna: tvorna in trpna. Tvorna naznanja, da oseba ali stvar, o kateri govorimo, sama kaj dela; n. pr. Mizar obla. Trpna pa naznanja, da oseba ali stvar kaj trpi, ali da se ž njo kaj godi; n. pr. Deska je oblana. Deska se obla. Pravih naklonov ima slovenščina štiri, namreč: 1.) določni naklon ali dolocnik, ki naznanja naravnost, kaj kdo dela ali kaj se godi; n. pr. Krojač šiva; 2.) pogojni naklon ali pogojnik, ki naznanja negotovo, pogojno, kaj kdo dela ali kaj se godi; n. pr. Krojač bi šival (ko bi imel kaj); 3.) želelni naklon ali želelnik, ki razodeva kako željo ali voščilo; n. pr. Krojač naj šiva; 4.) velelni naklon ali velelnik, ki naznanja, da se kaj veleva, opominja ali prepoveduje; n. pr. Krojač, šivaj! Naklonom prištevamo tudi: 5.) nedoločni naklon ali ne določni k, ki naznanja dejanje brez ozira na osebo ali stvar; n. pr. šivati; 6.) namenilnik, ki naznanja dejanje, katero se na-meija; n. pr. Krojač gre šivat; 7.) dele znike; deležnikov štejemo pet, in sicer dva v sedanjem času, tri v preteklem času; deležnik sedanjega časa* je ali pri slo v ni; n. pr. delaje, ali pride v ni; n. pr. delajoč; deležnik preteklega časa je ali pravi glagol ni; n. pr. do-delavši,** ali op is ovalni; n. pr. delal, ali tr pni; n. pr. delan; 8.) glagol ni k; n. pr. delanje. Kako se izobražajo časi in nakloni. Sedanjik se nareja s pomočjo osebil: Jednina. Dvojina. Množina. 1. oseba dela-m dela-va dela-mo 2. oseba dela-š dela-ta dela-te 3. oseba dela dela-ta dela-jo Velelnik se dela z obrazilom i, ki pa za samoglasnikom vedno prehaja v j; n. pr. pasem — pasi, delam — delaj. Deležnika sedanjega časa se napravljata z obrazilom e (je); n. pr. sede, delaje, in z obrazilom č, ki se pritika krajši obliki 3. osebe v množini; n. pr. grme — grmeč. Deležniki preteklega časa se napravljajo z obrazili ši, vsi, 1, n, t; n. pr. pad-ši, pusti-vši, dela-1, plete-n, bi—t. Namenilnik dobimo, če nedoločniku odbijemo končnik i; n. pr. delati — delat. Glagolnik nastane iz trpno-preteklega deležnika, ako se mu pritakne končnica je; n. pr. pisan — pisanje. * Dovršili glagoli nimajo ni prislovnega ni pridevnega deležnika sedanjega časa. ** Nedovršni g-lagoli nimajo pravega g-lagolnega deležnika. Ostali časi in nakloni se tvorijo s pomožnim glagolom biti. Ta glagol se sprega tako: Število ! oseba sedanjik prihodnjik velelnik deležniki 1. sem bodem, bom _ n) sed. časa: Jednina 2. si bodeš, boš bodi bodoč, a, e; 3. Je bode, bo bodi h) tvorno preteklega 1. sva bodeva, bova bodiva časa: I. bivši II. bil, a, o, c) trpno- pre- Dvojina 2. 3. sta sta bodeta, bosta bodeta, bosta bodita 1. smo bodemo, bomo bodimo teklega časa: bit; Množina 2. 3. ste so bodete, boste bodo bodite d) glagolnik bitje. Nedoločnik : biti. — Namenilnik: bit. Število oseba pretekli čas pogojnik želelnik pogojni želelnik Jednina 1. 2. 3. bil, a, 0 sem . si je bil, a, o bi naj bodem naj bode J naj bi bil, a, o Dvojina 1. 2. 3. bila, i, i sva sta sta bila, i bi naj bodeva naj bodeta j naj bi bila, i Množina 1. 2. 3. oŠ ' sT _ smo ste so j bili, e, a j bi naj bodemo naj bodo j naj bi bili, e, a * -v- -v- V nemščini je oseba glagolov trojna — bie ^ßerfott ber Zeitwörter ift brcifad): bie erfte ober bie fpredjenbe, bie zweite ober bie angefprodjetie unb bie britte ober bie befprocfjene ^erfon. Število je dvojno — bie gai)! ift jtueifad): bie Sinjot)! unb bie 9Jief)rjaf)I. Časov imamo šest — wir Ijaben fed)ž Reiten; biefe finb: 1.) bie ©egenwart (sedanji čas), 2.) bie äJJitoergangenfyeit (polpretekli čas), 3.) bie Vergangenheit (pretekli čas), 4.) bie 33oroergangenf)eit (predpretekli čas), 5.) bie $ufunft (prihodnji čas), 6.) bie SBorjufunft (predprihodnji čas). Nekatere čase narejamo samo z glagolom; taki časi so prosti časi: sedanji in polpretekli čas (fotc^e ^eitert finb ein» fadje Reiten: bie ©egenwart unb bie SDJitoergangenf)eit); n. pr. i d) je i d) ne risam; id) jeicf)nete risal sem. Pri drugih rabimo še pomožne glagole fjabert, fein, Werben. Taki časi so zloženi časi (;$ufamniengefe|te Reiten), in sicer: bie Vergangenheit — id) l)a6e gejeid)net risal sem; bie Vort>ergangenl)eit — id) fjatte gejeidjnet risal sem bil; bie .Qufitnft — id) werbe jeidjnen risal bodem; bie Vor^ufunft — idj werbe gezeichnet fyaben. Oblika je dvojna — bie gorttt ift jweifad): bie thatige (tvorna) unb bie leibenbe (trpna) gortti. Naklon je trojen — bie StuSfageweife ift breifacf): 1.) bie anjetgenbe Strt (določnik): ,geit ift ^ag Ijödjfte ©Ut čas je največje blago; 2.) bie oerbinbenbe SCrt (pogojnik): ®er SIrbeiter würbe arbeiten delavec bi delal; 3.) bie befefjlenbe Irt (velelnik): Arbeite! Delaj! Vrhu tega prištevamo naklonom: 4.) dva deležnika (jwei Mittelwörter), in sicer deležnik sedanjega časa (baä Mittelwort ber ©egenwart), ki se vedno končuje na b; n. pr. jeidjnenb rišoč, in deležnik preteklega časa (ba§ äftittelwort ber Vergangenheit), ki se končuje na t, et ali en; n. pr. gelobt hvalil, gezeichnet risal, ge= fungen pel. 5.) dva nedoločnika (jwei Nennformen), in sicer ne-določnik sedanjega časa (bie Nennform ber @ e g e n to a r t); n. pr. geidjnen risati, in nedoločnik preteklega časa (bie Nenn = form ber Vergangenheit); n. pr. gejeid)net haben. 1.) ako pritikamo glagolovemu deblu končnice; n. pr. bu jeidjn-eft risaš; er jeic^n-ete risal je; 2.) ako izpremenimo debelni samoglasnik; n. pr. i d) fdjretbe pišem — i d) fdjrteb pisal sem; 3.) s pomočjo pomožnih glagolov fyaben, fein, werben. Kako se tvorijo nemški časi. Casi se tvorijo: Sprega pomožnih glagolov v določniku. 1. (Gegenwart. id) bin bu bift »erbe wirft toirb »erben »erbet »erben habe haft hat haben habet haben er, fie, es ift »ir finb ihr feib fie finb 2. SRitüergangenheit. id) »ar bu »arft »urbe (»arb) wurbeft (»arbft) »urbe (»arb) hatte hatteft hatte hatten hattet hatten er, fie, es »ar »ir »aren ihr wäret fie waren würben würbet würben Fun tek, Slovensko-nemška slovnica z berilom. 4 id) bin bu bift er, fie, es ift Wir finb if)r feib [te finb gewefen 3. 9Sergangettf)eit. bin -bift ift finb feib finb geworben 4. SSoröergangentjeit. ict) mar bu warft er, fie, e§ war wir waren ifjr wäret fie waren gewefen war warft War waren wäret waren geworben t)abe Wt £>at fjaben fjabet fyaben t)atte fjatteft tjatte fjatten hattet flattert gehabt gehabt 5. ^ufunft. tdj werbe bu wirft er, fie, es wirb Wir werben ifjr werbet fie werben fein, werben, Ejaben id) werbe bu wirft er, fie, e§ wirb wir Werben ifyr werbet fie werben fei! feib! 6. Sorjufunft. gewefen fein, geworben fein, gehabt fyaben 7. Sefet)tenbe Irt. Werbe! !)abe! Werbet! EjabetI 8. Mittelwort. ©eg.: feienb werbenb fjabenb Serg.: gewefen geworben gehabt ©eg.: ju fein SSerg.: gewefen (ju) fein ber 9KitfcE)üter součenec bie ©loüen Slovani bie Reiben pagani bie Sfjriften kristjani mäßig zmeren 9. Siennform. (ju) werben geworben (ju) fein * * * jetzig sedanji trocfen suho fiiljl hladno fencf)t mokrotno ju §aufe domä geftent včeraj i (ju) fjaben i gehabt (ju) tjaben feilte danes ijeiter jasen bešljatb zato einftig nekdanji einmal nekdaj. 33. Vaja. — (3atte jwei ©öfjne; ber ältere. War fleißig unb arbeitfam, ber jüngere war träge. 8efu§ Ijatte jwölf SIpoftel unb jweiunbfiebeujig jünger. (3ßir) tjatten fdjöne Sßerfjeuge, aber (wir) Eiabett fie nicfjt (nimamo) mef)r. IXnfer SKeifter f)atte fünf @efe(Ien; (fie) waren alte fefjr fleißig unb Ratten einen guten Sofjn. žito bas (Setreibe vender bod) sadje ba§ Dbft ,. .. närod ba§ So« dlVJ1 ^ stanovanje bie 3Bof)nung ne — ne Weber — nod). 36. Vaja. — Ta kmet je imel letos dosti žita, pa malo sadja; nekateri kmetje so imeli mnogo sadja in malo žita; vender so bili vsi zadovoljni. Najstarejši närodje so bili divji; imeli niso ne stanovanja ne orodja. Naš sosed je imel vedno dosti dela; tudi zdaj je jako delaven. Tvoje delo je imelo veliko napako; zdaj je dobro. Prej smo imeli dobro orodje, zda,j imamo slabše. 37. Vaja. — ($d)) werbe fleißig fein. (3(}r) wäret fjeute auf= merffam; werbet (ifjr) morgen audj aufmerffam fein? Sie Stacht ift füf)l; ber Sag wirb nidjt warm fein. (SBir) waren Ijeute lange ba; morgen werben (Wir) nidjt fjter fein. 2öo werbet (ifjr) fein? (Sßir) Werben ju ipaufe fein. ber Sfjon ilovica fjart trd üieöeidjt morda baš SJiobell model fertig zvršen, gotov wafjrfdjeiltlicf) najbrž unmäßig nezmeren abenbš zvečer gar nidjt celö ne. nafž moker jwar sicer 38. Vaja. — ©ei nidjt unmäßig unb (bu) wirft wieber gefunb werben. Ser Sljon ift nafš; (er) wirb erft morgen troden unb f)art Werben. Ser Sifd) ift nod) nidjt fertig; (er) wirb erft Ijeute abenbš fertig werben. äWein ©ruber ift ©cfjloffer; idj aber Werbe ein ©rectaler werben. £>er ©efetle ift fleißig; (er) wirb balb SJfeifter werben. SDie ^etdjnung ift jwar nod) nic£)t gut, aber (fie) wirb balb beffer Werben. Sein ©ruber ift nacfjläffig; trielleidjt wirb (er) bod) fleißiger Werben. SBann wirb biefeš äftobell fertig werben? (©§) Wirb wahrfdjeinlicfj gar nicht fertig Werben, roetl (eg) nicht gut ift. bie Srnte žetev bie Sanbleute kmetje ftreng hud, strog. 39. Vaja. — (Set)) Werbe @elb fjaben; (id)) Werbe reich fein-Unfer Sehrimg ift fe£)r fleißig; (er) wirb balb ©efeHe werben unb Wirb einen guten 2of)n haben. SBirft (bu) morgen geit haben? (utegnil). ®ie Sanbleute finb jufrieben; (fie) Werben Wahrfd)einlid) eine fel)r gute (Srnte haben. ®a§ SBetter ift !alt; (wir) Werben üietleicht einen ftrengen Sßinter haben drevesce baš Säumchen prihodnje leto im näd)ften Qahre lani im öorigen Sahre nikoli nie. 40. Vaja. ■— Ali bodeš danes pazen? Bodi delaven, in srečen bodeš! Bodimo (feien Wir) pobožni in pošteni! Bog je bil, je in bode vselej; večen je. Ti si nezmeren; nikoli ne bodeš zdrav. Jutri bodemo najbrže doma, zakaj oče je bolan. — Ta drevesca so bila lani še majhna; letos so večja in prihodnje leto bodo še večja. Omara še ni gotova; jutri bode morda zvršena. Kdaj bode gotovo to delo? Moj model ni dober; morda celo ne bode zvršen. Moj součenec je priden; nekdaj bode dober delavec. — Zdaj imamo dosti dela, pa skoro bodemo imeli še več dela. Vreme je prijetno; jutri bodemo imeli morda lep dan. Bodi pošten, in imel bodeš dosti prijateljev. Moje orodje je slabo, toda skoro bodem imel boljše. * * * Sprega glagolov. — $te Sonjugation ber Bäumtet. ®ie Sonjugation ber Zeitwörter ift breifad); f d) Wach (šibka), ftar! (krepka) unb unregelmäßig (nepravilna). A. Šibka sprega. :rf)ttiicijc Smtjitgnrimt. Šibko se spregajo öni glagoli, kateri v polpreteklem času ne izpreminjajo debelnega samoglasnika in se v deležniku preteklega časa končujejo na t ali ct. Za vzgled bodi glagol loben hvaliti. (Gegenwart id) lobe bu lobft er lobt mix loben it)r lobet fie loben ÜJiitoergangentjeit id) lobte bu lobteft er lobte mir lobten if)r lobtet fie lobten Vergangenheit id) fjabe bu Ijaft er tjat mit fyahen iljr tjabet fie fjaben gelobt 93 ortiergangenljeit id) tjatte bu Ijatteft er fjatte Wir fjatten if)r tjattet fie Ratten getobt loben Vor jufunft id) werbe bu wirft er wirb wir werben itjr werbet fie Werben gelobt haben icf) werbe bu wirft er wirb wir werben iljr Werbet fie werben 93efef)Iform: lobe! lobet! Mittelwort ber ©egenwart: lobenb » » Vergangenheit: gelobt Nennform » ©egenwart: (ju) loben » » Vergangenheit: gelobt (ju) haben Opomnja: Do malega vsi glagoli dobivajo v deležniku preteklega časa prednico ge (b a ž Slu gm en t); sam6 glagoli, ki so zloženi s prednicami J>e, ent, er, gc, Der in jer ne dobivajo te prednice, dalje glagoli s končnico teren; n. pr. entfpringen ubeg-niti, izvirati, genieften uživati, crjäfylen pripovedovati, uergeffen pozabiti, gerfd)neiben razrezati; fpajieren izprehajati se. Prav takö kakor glagol loben, spregajo se tudi nastopni glagoli: acfjtett čislati acferit orati baben kopati se bauen zidati bellen lajati bereiten pripraviti bereuen kesati se beten moliti betteln beračiti blühen cvesti bohren vrtati borgen posoditi brauchen potrebovati bauern trajati beden kriti bienen služiti bremen vrteti broljen žugati brüllen tlačiti ehren častiti enben končati erben podedovati faften postiti se färben barvati fehlen zmotiti se feilen piliti fürchten bati se füttern krmiti gfiifjen beliti fjanbeln tržiti pöbeln oblati laufen kupiti fefyren pometati fleiben oblačiti flettern plezati ladjen smijati se leben živeti legen položiti lehren učiti se mahnen opominjati mauern zidati mifdjen mešati nähen šivati nähren živiti opfern darovati orbnen urejati * * * prüfen preizkušati rechnen številiti ruhen počivati fagen praviti fe^en postavljati feufjen vzdihovati fünbigen grešiti fcherjen šaliti se fcfjmeicheln laskati se fd)mieben kovati tabeln grajati taften tipati taufen krstiti trüben kaliti Perarmen obubožati oerfaufen prodajati machen čuti Weifjen beliti jähmen krotiti jetcf)nen risati jimmern tesati jmeifeln dvojiti. 41. Vaja. — Sch rechne. ®u jeidjneft. @r bohrt, ©ie näht. ®aš Äinb ift froh; (&) tacfjt. 2Sir fdimieben. Sh* jimmert. @ie hobeln. 42. Vaja. — Jaz se kopam. Ti vrtaš. On orje. Ona pometa. Dete je trudno; počiva. Mi pilimo. Vi barvate. Oni belijo. 43. Vaja. — 2)er ©rectaler bre^t. ®er ©cfjmieb feilt. ®er Zimmermann* jimmert. ®er Sauer acfert. SDer Maurer mauert. ®er Sehrer lehrt. ®er Schüler fdjreibt. ®er Kaufmann fauft unb Perfauft. * Množina: bie Qimmerteute. 44. Vaja. — Kovač kuje. Tesar žaga. Risar riše. Šivilja šiva. Učenec se uči. Deček pleza. Mizar obla. Krojač šiva. 45. Vaja. — ©e|et alle @ä|e ber 43. Übung in bie ! 46. Vaja. — Postavite vse stavke 44. vaje v dvojino in množino! ber geller vinar ber £f)Ci(et tolar ber §arnifcf) oklep 1)ie Siebe ljubezen bie Drbnung red bie 2Rii£»e trud fegnen blagosloviti fparen hraniti nach P° gegen proti in ©migfeit večno ju v - Nekaj pregovorov. bie ^rad)t krasota pflügen orati pflegen rediti mähren trajati gethan storjeno fcf)ii|en varovati 47. Vaja. — ©nige Sprichwörter. 1.) Morgen, morgen, nur nicht £)eutep fagen alle trägen Seute. 2.) 23er ben geller nicht etjxt, ift be§ wert. 3.) Söer ben Siefer pflügt, ben pflegt ber Siefer. 4.) @hrlid) (poštenost) mährt am längften. 5.) SJacf) gethaner Slrbeit ift gut ruhen. 6.) ®ein §arnifd) fchütst gegen ben Sob. 7.) Sebež SDing mährt feine $eit, ©otteš (božja) Sieb' in Swigfeit. 8.) 93et' unb arbeit', ©ott fegnet ju feiner 9.) Serne Drbnung, liebe fie, Orbnnng fpart bir 3e't unb Müh'. 10.) .gufriebeneš §erj, nicht ©olb nnb $ßracf)t, ift'3, roa§ ben Menfdjen glüdlich macht (osrečuje). sramota bie ©d)anbe iskati fudjen trgovina ba§ ©efchiift hiteti eilen kupec ber Käufer opreznost bie Vorfidjt krasen herrlich dokler folauge počasi langfam zajedno auf einmal opravljati t>errid)ten umeti oerfteljen 48. Vaja. — Nekaj pregovorov. 1.) Krasna obleka sramote ne pokriva. 2.) Človek se uči, dokler živi. bati se fürchten slabo fehlest škodovati fd)aben bogatiti bereichern nikjer ntrgenbž 3.) Dobra trgovina kupca ne išče. 4.) Dobro delo se samo hvali. 5.) Hiti počasi! 6.) Kdor devet rokodelstev zajedno opravlja, ne umeje nobenega (fein einzige!). 7.) Kdor se dela hoji, slabo živi. 8.) Lenoba ne bogati. 9.) Opreznost nikjer ne škoduje. ber üftoitb mesec befolgten obdarovati leudjten svetiti bie ©ötter bogovi t>eref)ren častiti grünen zeleneti ba! ©ewitter nevihta bonnern grmeti . , ^ ber iRegen dež bli^en bliskati se 06 ° ba! gelb polje ficf» öffnen odpreti se furcPar strašen bie SBiefe travnik ftrömen liti Blau modro 49. Vaja, — Ser Sijdjler pöbelte ein Srett. ®er Se^rer lobte ben gleifj feiner (svojih) Stfjüler; (er) belohnte bie fleifeigfteit. ®ie älteften Golfer waren Reiben; (fie) oereljrten ben äftonb, bie ie SBolfen öffneten fic£>, unb ber Stegen ftrömte (fyerab). Salb aber war ber Gimmel wieber blau; bie ©onne leuchtete geller al! toorfjer, unb bie gelber unb Sßiefen grünten fyerrlicf). 50. Vaja. — e fie fc^ort begonnen; (fie) Wirb noc^ heute fertig werben. SBir £)alfett bem Vater arbeiten. (Scfj) gab bent armen ßehrling ein ©tücf Vrot, unb (er) afs; bie äftutter gab ihm 9Md), unb (er) tränt ®er Sdjntteb glühte eine ©fenftange, legte fie auf (na) ben SlmbofS, nahm einen Jammer unb fdjmiebete fie. ©eftern fam mein Smöer, aber (er) fanb mich nidjt ju §aufe. (Sch) habe mein (svoje) SBerfjeug jit Saufe üergeffen; ich Werbe fuchen. SDie Zeichnung wirb bir nicht gelingen, weil (bu) nicht aufmerffam bift. ©einem Vruber gelang (fie) fef)r gut. ®er .paubwerfsburfdje fanb fein (svoj) (Mb. (SBir) werben nie öergeffen, wie freunblich (ihr) un§ geholfen habet. (SBir) fahen mehrere fertige Jifchlerarbeiten; (Wir) bemerften aud) einige ®d)(offer= arbeiten; alle waren fefjr gut gelungen. (Sdj) fam heute fchon jweimal; aber (bu) warft nicht jn ipaufe; (ich) Werbe üielleicf)t morgen noch einmal fommen. Sßer nahm meinen ßirfet unb mein Sineal? ®er Sruber nahm beibeä. £)er Kaufmann gewann oiel (Selb; (er) tier= faufte aber auch mx 9ute 2Bare. (mec0 heut' unb morgen liegt (je) eine lange grift; lerne fchnell beforgen, ba (ko) (bu) noch munter (boder) bift. grifd) gewagt (krepko pričeto) ift halb gewonnen. 1 effen imä v preteklem času namesto geeffert — gegeffen. 2 ftgert imä v polpreteklem času id) fafj; v preteklem času id) bttt gef effen. opomin bie (Srmafjuutig stroj bie 9Wafd)ine mogočen mächtig tvörnica bie gabrif do cela gčinjticf) poslati fdjtcfen. 58. Vaja. — Delali smo in peli; delo se nam je dobro posrečilo. Vaš pomočnik nam je pomagal; jako spreten delavec je. Zlomil sem šilo; kupil bodem drugo. Tvoje dleto je tudi zlomljeno; kdaj bodeš kupil drugo? Ta črta je predolga; vzemi šestilo in ravnilo in meri še jedenkrat. Pozabili smo opomine svojega (unferež) učitelja; naše delo je do cela skaženo; začeli bodemo drugo. Trgovec nam je poslal pismo; priporočil nam je svojega (feinen) vajenca. Kdaj pride (wirb fommen) tvoje orodje? Morda pride še danes; jutri pa pride gotovo. Videl sem tvornico; mogočni stroji so bili tam. * * s Za vzgled krepke sprege bodi dalje glagol biegen upogniti: ©egenwart 9ftitüergangenf)eit SBergangenfjeit ic^ biege bu biegft er biegt wir biegen ifjr bieget fie biegen ich bog bu bogft ' er bog wir bogen ihr böget fie bogen id) bu haft er h^t wir haben ihr habet fie haben gebogen. Kakor biegen se še spregajo glagoli: betrügen prevariti genießen uživati fcfjeren striči gießen liti heben vzdigniti friedjen* lezti lügen lagati metfen molzti quellen izvirati riedieit dišati faugen sesati bieten ponuditi brefdjen mlatiti erlöfchen* ugasniti flechten plesti fliegen* leteti fliehen* bežati fließen* teči frieren zmrzevati fdjießen streljati fdjtießen zapreti fchmetjen* topiti se fchwören priseči fieben 1 vreti berbrießen mrziti üerlieren izgubiti wiegen tehtati jiehen1 vleči. 1 fiebert imä v polpreteklem času fott, v preteklem času gefüttert; giefien pa jog, gebogen. bie Saft teža ber §od)ofen plavež ber Mutl) pogum bie @f)re čast bag ,Qimt ein (kositar) freuen veseliti. 59. Vaja. — (8dj) oerlor mein (svoja) SReifeeug, unb bag oerbrofg mid); (id)) fanb eg mieber, unb bag freute mief). (3d)) brauche ßinn; mirb (ali bode) eg balb f^meljen? @d)lie£e bag ^enfter, benn (eg) ift falt. Mein 9?acf)6ar bot mir eine neue Säge, aber (ich) faufte fie nietjt, benn meine Säge ift jmar alt, aber (fie) ift üiel beffer alg bie feinige. $>ie Mafdjinen fyhen grofje Saften. 211Ie Metalle fchmeljen, menn bie §i£e genug grofj ift; bag Patin fcfjmiljt am fdjmerften. (Sßir) faljen einen £>ocf)ofen. SBirb bag SSaffer balb fieben? @elb oerloren, nidjtS oerloren; Mut!) oerloren, öiel oerloren; @hre öerloren, alleg oerloren. ključanicabag©cf)lofg vreteno bie SBinbe zvonar ber ©lodern vöd ber £ebel luč ba§ Sicht giefjer 60. Vaja. — Vrata ue zapirajo dobro; ključar bode popravil ključanico. Vöd dviga velike teže; tudi vreteno nam rabi (bient) dobro. Izgubil sem nož; ali si ga morda našel? Nisem ga našel, zakaj nisem ga iskal. Zakaj ne delate več? Luč nam je bila ugasnila; zaprli smo delavnico. Zvonar vliva zvonove. Bili smo lačni; použili smo nekaj jedi in pijače. Ta železni drog je težak; gotovo tehta deset kilogramov. Ponujal mi je nekaj blaga, toda nisem ga kupil, ker je bilo predrago. Za vzgled krepke sprege naj bodo tudi glagoli frfjreifiett pisati, Olafen pihati in beifjen grizti. Mitoergangenljeit. ich fd)rieb bu fdjriebft er fchrieb id) blieg bu bliefeft er blieg mir bltefen ihr bliefet fie bliefen ich 6ifS bu biffeft er bifg mir biffen ihr biffet fie biffen mir fcfjrieben ihr fchriebet fie fcfjrieben Vergangenheit. geschrieben, geblafen, gebiffen ich f)Qbe bu £»aft er hat toir £)a6en ihr tjabet fie haben Kakor fd)reiben se spregajo: beraeifen dokazati fcfjetrten sijati bleiben* ostati freien vpiti leihen posoditi fdjroeigen molčati meiben ogibati se fteigen* iti kvišku fdjeiben* ločiti se. treiben gnati öerjeihen odpustiti preifen hvaliti reiben treti Kakor blafen se spregajo: fallen* pasti hängen* viseti fangen ujeti fjeifjen imenovati se gehen1 iti laffen pustiti halten držati laufen* teči Po vzgledu beiden se spregajo: rathen svetovati rufen klicati fdjlafen spati ftofjen suniti. greifen prijeti leibert1 trpeti reiben trgati reiten* jahati fdjleifen brusiti fdjneiben 1 rezati ffreiten* stopati ftreidjen drgniti ftreiten prepirati se pfeifen žvižgati. ber ÜKefferfchmieb nožar bie ©efellfdjaft družba ber 2)ampf par bie Sitte šega ber ©tricf vrv früher prej. 1 @ef)en imä: gieng, gegangen; leiben — litt, gelitten; fäneiben — fdjnitt gei^nitten. 61. Vaja. — 28er fdjliff biefe Keffer? (fie) ftnb fe£)r fdjnrf. Ser äftefferfdjmieb fdjliff fie. SBie f)eifjt euer ©efelle? Unfer @e= fette f)eifjt granj; früher Ratten (mir) einen anbern, ber Ijieß Sofef. (Söir) Werben nodj fjeute Reiben, aber (wir) Werben un§ (se) nie oergeffen. Ser üJfeifter rief ben Setjrling, allein btefer fdEjlief nod). Seifye mir beine (svojo) geile! (3d)) liel) fie bir fdjon oft; l)aft (bu) fie wteber tiergeffen? Ser Sampf treibt Diele üftafdjinen, aitcf) ba§ SBaffer treibt einige. Sßerbet (iljr) morgen ju^aufe bleiben? 8a, (mir) werben fcfyreiben unb jeidjnen. Gčinige Arbeiter fangen, anbere pfiffen. Sie ©triefe werben reißen, (e§) fangen ju große Saften barauf (na njih). Ser Se^rer prie§ ben gleiß einiger Schüler. äßte fjältft (bu) beine (svoje) gebet? ÜJieibe böfe ©efellfdjaften; (fie) oerberben gute ©itten. razperilo ba§ ©djränfeifen mlinsko kolö bas 9JUtf)(rab klin ber teil svora bie .Swinge široka žaga bie breite ©äge (žaga) izrezovalka bie ©tf)Weiffäge (žaga) razpar&lnica bie tlobfäge (žaga) izrezača bie ßaubfäge sestavina ber 93eftanbtl)eil ploča bie 93anfplatte korito bie Seilabe skoba ba§ Sanfeifen predalo bie Sanllabe stojalo baž 23anfgeftell vreteno bie Sanffpinbel sprednje klešče bie SSorberjattge zadnje klešče bie §interjange razperiti fdjrönfen. 62. Vaja. — Moja žaga je topa; vzemi razperilo in raz-peri njene zobe. Voda goni mlinska kolesa. Trgovec je hvalil svoje (feine) blago, toda nismo ga kupili. Ta klin ne drži dobro; podoba bode pala. Kako se imenuje to orodje? To orodje se imenuje svora. One žage se imenujejo: široka žaga, izrezovalka, razparälnica, izrezača. Kakö se imenujejo sestavine skobelni-kove (ber §obelbanf)? Imenujejo se: ploča, korito, skoba, predalo, stojalo, vreteno, sprednje klešče in zadnje klešče. Zakaj ste se prepirali? Vi se vedno prepirate in vpijete; molčite vender in pričnite svoje (eure) delo. Pustili smo ga samega (allein). Učitelji so ti svetovali dobro, toda nisi jih poslušal; dosti bodeš trpel. * * * Funtek, Slovensko-nemška slovnica z berilom. 5 Nekateri glagoli se spregajo kakor graben kopati: 3J?itt>ergangenf)eit i d) grab bu grubft er grub wir gruben ifjr grübet fie gruben Taki glagoli so: bacfen peči fahren* peljati se laben naložiti fdjaffen ustvariti 9Sergangenl)eit idj Ijabe bn Ijaft er Ijat wir fyaben iEjr £)at>et fie Ijaben gegraben f, herauf, Ijemu, herum, Ijerüor, hinaus, {jinttieg, hinju, loč, mit, ttad), unter, tior, weg, ju, juritcf. — V deležniku preteklega časa stopi pri takih glagolih augment ge med prednico in glagol. Sprega je taka: (Segen wart ÜJJitöergangenheit Vergangenheit id) fait9e an ich fiertg an ich fyabe bu fängft an bu fiengft an bit fjaft er fängt an er fieng an er hat wir fangen an wir fiengen an wir haben ihr fanget an ihr fienget an ihr habet fie fangen an fie fiengen an fie haben angefangen Druge prednice pa še nikoli ne ločijo od glagola; take neločljive prednice so: be, etttp, ettt, er, Der, jer; 11. pr. be= ginnen, začeti, empfehlen priporočiti, entwerfen načrtati, ergreifen prijeti, »erlangen zahtevati, jerfcfjlagen razbiti. Glagoli s takimi prednicami v deležniku preteklega časa ne dobivajo nobenega augmenta. beftellt naročen gern rad bie SMifte kip. 65. Vaja. — fange an, bu tjörft auf. (SSir) befamen neue§ £>olj; bie Arbeiter luben eS ab. Söann werbet (ihr) bie be= fteHten Arbeiten augführen? (SBir) fiengen fie fdjon borige 2öod)e an; (wir) fe^en fie biefe 2Boc£)e fleißig fort unb Werben fie bie nächfte Sßocfje gewifS ausführen. (@r) braucht -fein (svoj) SReffer; nimm eS heraus (ven). SCretet ein; wir geben euch gerne, was (ihr) oerlangt. ®ie Süfte ift fertig; wir Werben baS äftobetl jerfchlagen. (3ch) empfehle mich beinen @ltern. sesti fich fe|en voznik ber 5uhrmann poslušati juhören stavbar ber Saumeifter obrisek bie ©ft^e. 66. Vaja. — Mizar je svoje (feine) delo dobro zvršil; kupec je bil zadovoljen. Zakaj ne risaš? Nadaljuj vender! Sedi in poslušaj! Voznik naklada in razklada. Stavbar je na-črtal lep obrisek. Vsak rokodelec zahteva svoje (feinen) plačilo. Priporočili smo svojega (unfern) nekdanjega učenca bogatemu trgovcu. Danes smo pričeli delo; jutri je bodemo zvršili. C. Nepravilna sprega. — Unrcßclitmfeige Sonjußtttioit. Nepravilno se spregajo glagoli, ki v polpreteklem času izpreminjajo debelni samoglasnik in v prvi > osebi jednine dobivajo končnico te; n. pr. brennen žgati, goreti: i d) brannte, bu brannteft, er brannte, mir brannten, d)r branntet, fie brannten. Tako se tudi spregajo: fennen poznati — fannte, gefannt nennen imenovati — nannte, genannt rennen dirjati — rannte, gerannt fenben poslati — fanbte, gefanbt menben obrniti — roatibte, gemanbt bringen prinesti — brachte, gebraut benfeit misliti — backte, gebadjt bürfen smeti — burfte, geburft (ali navadneje: bürfeit) fönneu moči — fonnte, gefonnt (ali navadneje: fönnen) mögen hoteti — modjte, gemodjt (ali navadneje: mögen) muffen morati -- mu)ste, gemußt (ali navadneje: tnüffen) follen imeti — füllte, gefoHt (ali navadneje: fotten) moüen hoteti — molite, gemollt (ali navadneje: motten) roiffen vedeti — muffte, gemufSt tfjun storiti — tljat, getfjan * * * * ber geinb sovražnik bie (Sintradjt zloga bie äWadjt moč ber Übermut^ prešernost ber Sftic^ter sodnik bie ^ßflicfjt dolžnost ba3 geuer ogenj bas @e)cl)äft posel ber ©etnerbgmann obrtnik öerbudjen v knjižiti bag ©efdjaftgbud) poslovna erfinnen izumiti knjiga überhaupt sploh bie Serbudjuttg vknjiževanje bigfjer doslej bie 93utf)fiif)ntttg knjigovodstvo molji pač gel)ord)en slušati mög(id)ft rafft) kar najhitreje foebett ravnokar fpätefteng najpozneje. 67. Vaja. — Sennft (bu) alle äöerfjeuge, welche (bu) braitdjft? ©inige faunte (idj) biž^er nidjt; je|t fenne (ich) alle. ®er §anb= merfgburfclie nannte uns einige große Stäbte. (2öir) foßen (naj) beten unb arbeiten. 3)er Saufmann fanbte un§ bie befteßten Sßaren. Sari meiß oiele ©pridjmörter; (er) nannte uns einige. SBer befehlen miß, mufg gehorchen lernen. ®ie fehler ber geinbe foll man (je treba) fennen, aber man fod fie nid)t (ni jih treba) anbern nennen. Sintradjt bringt gRadfjt. SBer fod (bodi) 2Keifter fein? — 2)er mag (käj) erfann. SBer foll ©efeße fein? — ®er mag fann. 3®er foll Sehrling fein? — Sebermann. — (SBtr) burften fpielen, aber (mir) mollten nidjt. SDer 9iicl)ter t^at feine (svojo)" Pflicht; (er) fomite nid)tg anbereg t£)un. Sßir alle müffen immer unfere (svojo) Pflicht thun; (mir) thun überhaupt, mag (mir) Wunen. 9Jfan fann (ne moremo) nicfjt immer, mag man miß; ber ift ein SJiann, ber miß, mag (er) fann. brennt bag geuer nod) ? (8cf)) habe eg foebeu auglöfdheti moßen; (eg) brennt nod). Sßann mißft (bu) beiue Sachen orbnen? (Sdj) meiß (eg) nod) nidjt; bigher fonnte (ich) «od) nid)t baratt (na to) beuten; aber (ich) merbe fie moljl orbnen müffen. SBerbet (ihr) fdjon heute abreifen ? Sa, benn (mir) müffen möglidjft rafdi unfere (svoje) ©efcfjüfte orbnen. Seber ©emerbgmantt foll (imej) feine (svoje) ©efdjäftgbüdjer ha&en j («r) muf3 bartn (vanje) aße feine (svoje) ©efdjäfte öerbudjen; eine folcfje Serbuchung nennen (mir) Suchführung. obrtniki bie ©eroerbgfeute kovinski kotomer ber äJJetaßroinfel ime ber Siame šestilo z lokom ber Sogenjirfel račun bie Rechnung oskruniti befleden jerälnik bag ©ehrunggmaß odpotovati abreifen klej ber Seim sekati haden. 68. Vaja. — Poznamo mnogo obrtnikov; vsi so delavni in pošteni. Svoje (unfere) roditelje moramo vedno ljubiti, zakaj storili so nam mnogo dobrega. Ali poznaš to mero? Poznam jo; imenuje se jerälnik. Učitelj nam je pokazal nekatere kovine in imenoval tudi njih imena. Poznali smo že prej nekatere, toda nismo dobro vedeli, kakö se imenujejo. Ključar mi je poslal račun za (für) zvršena dela; zahteva pet goldinarjev. Ne vemo, koliko smo dolžni mizarju; poslati nam mora račun. Vedno moramo biti pošteni; misliti moramo na (an) Boga. Čast ti bodi (foll fein) najdražje blago; oskruniti je ne smeš nikoli. Ali mi moreš povedati nekaj pregovorov? Človek obrača (benft), Bog obrne (lenft). Moč časa vse premore, če dolgo sekaš, mora pasti tudi najdebelejši hrast. Tudi počasi moreš daleč priti. Treh rečij ne smemo pozabiti: dela, kruha in Boga. — Tvoje orodje ni pospravljeno; ali ga nečeš (toillft bu es nid)t) pospraviti? Naročeni stoli morajo biti jutri zvršeni; dosti bodemo morali delati. Hočemo kuhati klej; ali gori ogenj ? Kdaj hočeš odpotovati? Zdaj v še ne vem; najbrže pa odpotujem jutri. Vajenec naj mi prinese kovinski kotomer in šestilo z lokom. VI. Predlog (trne Donuort). Predlogi kažejo razmerje, v katerem so osebe ali stvari; zato jim pravimo tudi razmerniki; n. pr. brez, do, k, v . . . Predlogi so ločljivi ali neločljivi; neločljivi izgubi pomen, če se ločijo od besede; n. pr. prodajati, vzdigovati; ločljivi pa sami zase nekaj pomenijo; n. pr. iz, nad, pod . . . Predlogi zahtevajo vedno določen sklon. Rodilnik stoji vselej za nastopnimi predlogi: brez — Brez muke ni moke. do — Prava snaga ne seza samö do praga. iz — Iz malega rase veliko. od — Od vola se uči volič. Dalje zahtevajo rodilnik sestavljeni predlogi iznad, izmed, izpod, izpred, izza. Dajalnik zahtevajo: k, h — Slaho orodje je cesta k zamudi. proti — Proti vodi je težko plavati. navzlic, vkljub — Navzlic oviram napreduje omika. S tožilnikom se vežejo: čez — Cez trhel most ne hodi brez strahu. raz — Brez božje volje ni vrabec ne pade raz streho. skoz, skozi — Skozi noč dan vidimo. Mestnik zahtevata: o — O dobrih besedah se nihče ne zredi, pri — Pri vsakem uboštvu je pol lenobe. Z dvema sklonoma se vežejo: a) z rodilnikom na vprašanje odkod? z družilni-kom na vprašanje s kom? z, s, ž — Prazno je delo brez sreče z nebes. Kdor s tujim denarjem hišo zida, kamenje na svoj grob nosi. b) s tožilnikom na vprašanje kam? z mestnikom na vprašanje kje? ali kdaj? na — Na jeden mah drevö ne pade. Na razvalinah no-vina oživi. ob — Bodi z loncem ob kamen, bodi s kamenom ob lonec, težko je loncu. Kdor je len ob setvi, malo žanje. po —• Vsak po svojo smojko v ogenj sezi. Po delu plačilo. v — V Rim vodi mnogo potov. Človek kaže že v mladosti, kaj bode v starosti. c) s tožilnikom na vprašanje kam? z družilnikom na vprašanje kje? med — Gorje golobu, ko med orle zäjde. Med pravico in krivico ni srede. nad —- Nad mano, pod mano, krog mene je Bog. pod — Z dežja pod kap. Za pridnega delavca pod vsakim grmom krajcar. pred — Zivi takö, da bodeš z lahko vestjö stopil pred večnega sodnika. ^ Oponošen "dar je črn pred Bogom. S tremi skloni se veže predlog za, iä sicer: a) z rodilnikom na vprašanje kdaj? — Kdor za mladih dnij ne skrbi, v starosti potrebo trpi. b) s tožilnikom na vprašanje kam? — Vsak za se, Bog za vse. c) z družilnikom na vprašanje kje? — Dež za soln- cem mora biti, za veseljem žalost priti. * s * Nastopni nemški predlogi zahtevajo drugi sklon: «nftatt, ftatt namesto, mesto; auf?erl)n(t> zunaj, izven; ht= ncrljalb znotraj, v; oberhalb vrhu, nad; biešfcit tostran; jcufeit önostran; tjatöcr zaradi; mittels z, s; llttttieit ne daleč; luäljveitb med; toegen zaradi. bie Strafte cesta be»unbern čuditi se komu, čemu ber Unterricht pouk . . . , . 1 v. forqfalttq skrben bte Slušfiujruiuj zvršitev ' auffteljeit vstati genau natančen. 69. Vaja. — »erbe morgen anftatt be§ (SefeHen ar= beiteit muffen, benn (er) ift franf unb fantt nidjt aufftehen. (SBir) Ijaben feine £inte mehr; toiHft (bu) ftatt ber £inte einen Sleiftift haben? 9Kein Srttber ioot)nt außerhalb ber Stabt. geicfjne ®reiecf innerhalb biefeš ÜreifeS. SKeine ©äge l)ängt oberhalb ber §obelbanf. ®ie§feit ber Strafte finb fdjöne ft'aitfläben; jenfeit ber ©trafte flehen fyolje Saume. ®er tiielen ©efchäfte l)atber »erbe (id)) morgen ttidjt fommen fönnen. ®er Sifc^ler pöbelt mittels bež Röbels; ber ©djmieb fd)miebet mittels be§ Jammers; ber ©djneiber näfjt mittels ber Nabel. SBäfyrenb beS Unterrichtes mufS ber Schüler aufmerffam fein. (Söir) bemunberten bie Arbeiten beS SilbhaiterS nic^t nur »egen ihrer Schönheit, fonbern aud) »egen ber forgfältigen unb genauen Ausführung. most bie Srücfe rabiti brauchen parnik baS fcampffdjtff najeti aufnehmen vijak bie Schraube ,. f., , * , m rv pomikati se ftdj be»egen spretnost bte inbe rezljati fdjitiijen omara zaorodjeber^eugrahmen stružiti bremen mi žarnica bie £ifcf)lermerfftätte zadoščati genügen strugarnica bie ®redj§lermerf= velikanski riefig ftätte potegniti Ijeraitsjieljen izvijač ber ©djraubenjieher časih manchmal naročilo bie Veftellung lože leid)ter. 72. Vaja. — Kipar dela kipe iz lesa ali tudi iz kamena. Vidimo tudi kipe od litega železa. Iz česa so naši krajcarji, iz česa so tolarji in iz česa so zlatniki? Iz mehkega lesa rezljamo okraske lože nego iz trdega. Tu je kos lesa; struži mi iz njega (baraug) valj. Razven zajeralnice rabimo časih tudi spahalnico. Kakšno risarsko orodje rabiš razven ravnila ?|Raz ven ravnila rabim tudi risala. Pri mnogih delih ne zadošča samö svedrec, nego rabiti moramo osredkar ali vrtalo. Moja omara za orodje visi pri oknu. Zakaj stojiš pri peči? Zvršil sem svoj (mein) narisek v (binnen) jednem tednu. Brat pride (roirb fommen) nocoj iz mesta; pojdem mu naproti. Naša mizarnica je nasproti vaši strugarnici. Mizar žaga z raznimi žagami in vrta z raznimi svedri; sploh delajo vsi rokodelci z raznim orodjem. Moj brat je bil z očetom dom&; jaz pa sem šel s prijateljem. S kom ste šli vi? S čim ostrimo* žage? Žage ostrimo s pilo. Tukaj je izvijač; potegni ž njim (bamit) vijak iz ključanice. Rokodelci delajo navadno po naročilih. Trgovec je naročil omaro po tem vzoru. Predlog in vzorcev imamo dovolj, toda ne vemo, po čem bi delali (arbeiten füllen). Poleg kljuke imamo še druga merila, in sicer ögelnik, jerälnik in poševnik. Stroji z vožnino vred nas stanejo nekaj nad petsto goldinarjev. Učimo se stružiti šele dva meseca (feit...), pa znamo že marsikaj zvršiti. Ne govori vedno o svojih (beinen) izprehodih; govori tudi o delu, zakaj to je potrebneje. O čem je pripovedoval tvorničar? Pripovedoval je o velikanskih tvor-nicah in strojih, katere je bil videl na (in) Dunaji. Nikoli nisi hotel delati; kaj imaš zdaj od tega (batioit)? Železo pripada (gehört ju) kovinam. Kaj še spada k njim (baju)? Pojdi k trgovcu in prinesi kleja in pokosta. Za oblanje rabimo različne obliče; imenuj mi nekatere. Čemu rabimo strguljo? * * * Nastopni predlogi zahtevajo četrti sklon: burd) skozi; für za; gegen proti; ofpte brez; nnt okolo, za; lwiber proti, zoper. Op o mnj a 1. Predlogi burrf), für in unt se spajajo z vprašalnima ali oziralnima zaimkoma It)a6 in baö tako: bitrdj wa! — tuubitrrt) skozi kaj, s čim öittd) ba! — baburd) s tem für wa! — Wofür zakaj für ba! — bafiir zato um wa! — Warum zakaj um ba! — barunt zat6 Op o mnj a 2. Predlogi bitrd), für, um se smejo z določnim členom ba! spajati v jedno besedo, namreč: burcf) ba! — tutrrf)!, für ba! — für!, um ba! — unt!. * ber 9?uf!baum oreh ber ©tab palica befcfjäftigt fein delati bie Gcfdje jesen ber Dbftbaum sadno banfbar hvaležen ber Apfelbaum jablan drevö namentlich posebno „, .. . _, aeeignet pripravno ber toffer kovčeg ber ©ajnee sneg f0rgen skrbeti bie STiotf) potreba ba! ©teuer veslo [jattbeln ravnati ber 93efel)l zapöved bie See morje warfen rasti ber ®orgefe|te prednik ba! traut zelišče nütjen koristiti. 73. Vaja. — (2Sir) waren heute oormittagg in ber gabrif; (wir) giengen burd) große Säle unb fa^en üiele Arbeiter, weiche bei ben ÜKafcf)inen befcfjäftigt Waren. äftit bem §ute in ber §anb fommt man (prideš) burd) ba§ gange Sanb. ®ie 83äume, namentlich bie gidjte, bie @id)e, ber 9iuf3baum unb bie ®fd)e, nü£en un§ burch (s) iljr feiefeS ift ju £ifcf)lerarbeiteu fet)r gut geeignet. SBoburd) nüjjen uvt» ber Apfelbaum unb anbere Dbftbäume ? SDer Kaufmann fdjidte meinem Vater bie Rechnung für gelieferte SBaren. gffir Weit fertigft (bu) biefen Soffer an? SBofür braucht ber Sehrfing ben Seim? Weine (Sltern forgteit immer für mich; (id)) bin ihnen banfbar bafür. Arbeit fd)üj$t gegen STfott). §anble nidjt gegen bie Vefehle beiner (svojih) Vorgefe^ten! ©et)' ohne Stab nicht burch (po) ben Scfjnee, geh' ohne ©teuer nicht jitr (na) See, geh' ohne ©ottel @eift unb Sßort niemals au§ beinern (svoje) — barin v tem; unter wa§ — worunter pod kaj, pod čim, unter baž — barunter pod to, pod tem; über wa§ — worüber nad čim, o čem, über ba§ — baritber nad tem, o tem; tior Wa§ — woöor pred kaj, pred čim, cor baš — babor pred to, pred tem. Opomnja 2. Predloga an, in se spajata s členom bem v am in tm. Opomnja 3. Kadar stoje predlogi an, auf, Jjinter, tn, über, unter in bor s četrtim sklonom, smejo se zlivati z določnim členom ba§ v anS, auf«, l)inter3 i. t. d. ber kraj bag ©eftell stojalo ber Dbftgarten sadni vrt ba§ »tut kri ba§ ®ut blago bie Slrmut uboštvo bie jDretjbauf stružnica ber 23ergmann rudar bie Grbe zemlja ber ©toff suknö bie ©d)ale čaša f)ängen viseti Wefje tf)un boleti fid) ftellen postaviti jeigen pokazati Wägten izbrati benfen misliti legen položiti empfinblid) čutno billig cenö fidjer varen. 75. Vaja. — Söenn (id)) mit ber Arbeit fertig bin, f)änge (id)) ade meine SBerfjeuge au if)ren ®u l)aft fefjr fdjöue «Silber an ber Sßanb. Sege baš Keffer auf ben @tuf)l; (e§) liegt bort auf bem Saften. Siefer 2Beg füfjrt (drži) f)inter ben SBalb. hinter einigen Käufern befinben fiel) (so) fdjöne Dbftgärten. Söaun werbet (il)r) in bie ©djule gefjen? Surtgeš 33Int, fpar' bein (svoje) @ut, Slrmut im Sllter welje tljut. (2Bir) legen frifdješ £olj in ben Ofen, benn (es) ift im Limmer empfinblid) falt. 9Keine Sreljbanf ftefyt neben ber beinigen. Sege betnen (svoje) girfet neben ba§ ®reied. Über baš Sßaffer fütjrt eine ciferne Srittfe. Über bem ftauftabeit tjängt eine Safet mit bem Tanten be§ Kaufmanns. (@ž) bonnert unb bti£t; ftede bicE> (se) nid)t unter ben Saum. ®ie Sergleute arbeiten unter ber (Srbe. ŠČart fynt ejn globeli oor ftcf) unb jeidjnet bamad). groifdjeit öiefe fjoljen Serge fiiüjrt ein fdjmater 2öeg. ®er Kaufmann jeigte ittts feine äöare; mir mahlten jmifdjen ^mei Stoffen ben billigeren. — Sßoran benfft (bu)? Sßorauf ftettft (bu) bie Sdjale? livec ber ©ießer potok ber Sadj brv ber Steg nadpis bie Ueberfdjrift tram ber Satten premog bie Stein fo^te izloga bie Slustage kipar ber Sitbfyauer raznovrsten oerfdjiebeu. 76. Vaja. — Obesi kosm&č na zid in vzemi rajši ličnik. Na cerkvenih stenah vidimo raznovrstne slike iz svetega pisma. Krovec je splezal na streho, zidarji pa so delali na odru. Postavi stol za mizo! Za našo hišo stoji hiša vašega očeta. Naši sorodniki pridejo ob deveti uri (um neun Utjr) z vlakom v mesto; bili so v mnogih drugih mestih in deželah. Rokodelci delajo v raznih delavnicah, in sicer: mizarji v mizarnicah, stru-garji v strugarnicah, kovači v kovačnicah, livci v livarnicah, krojači v šivarnicah. Ali hočeš postaviti svoj (bein) model poleg mojega? Poleg mene sedi sin našega mojstra; kdo sedi poleg tebe? Čez potok drži (fütjrt) ozka brv. Mnogi trgovci imajo nad (über) svojimi (itjren) prodajalnicami nadpise. Tesarji so šli pod streho; tam popravljajo nekatere trame. Rudarji delajo pod zemljo in kopljejo premog, kakor tudi razne kovine. Postavili smo model pred tablo; zdaj risamo po njem (barnad)). Mnogo ljudij stoji pred izlogo in se čudi najnovejšemu delu imenitnega kiparja. SBooor (česa) finb (mir) nie fidjer? cerkvena stena bie ftirdjenwanb slika ba§ Sitb sveto pismo bie tjeilige Sdjrift krovec ber ®adjbeder oder ba§ ©eriift vlak ber $ug dežela baž Sanb kovačnica bie Sdjmiebe livarnica bie ©iefjerei šivarnica bie Sdjneibermerfftätte VII. Prislov (tM0 l(mft«nt>0tt>ort). Prislovi so besede, ki pojasnjujejo dejanja ali svojstva z ozirom na kraj, čas, način ali vzrok. Prislovi so toi'ej : 1.) krajevni na vprašanje kje, kara, odkod, dokod? n.pr. tu, tukaj, tam, tamkaj , ondu, tod, povsod, nekje, nikjer, doli, gori, znotraj, spredaj, sredi, blizu, daleč, okolo, mimo — sem, semkaj, tja, semtertjä, drugam, nekam, nikamor — odtod, dotod i. t. d.; 2.) časovni na vprašanje kdaj? — sedaj, precej, zdajci, hipno, äe, tačas, takrat, tedaj, danes, včeraj^ nocoj, letos, skoro, šele, potem, nekdaj, lani, marsikdaj, pozno i. t. d.; 3.) načinovni na vprašanje koliko ali kakö? — dokaj, dosti, jako, dovolj, komaj, le, malo, menj, mnogo, popolnoma, posebno, precej, več — takö, drugače, bolj, iz lahka, iz težka, nagloma, nalašč, naravnost, skrivaj, sproti, zastonj i. t. d.; 4.) vzročni na vprašanje zakaj, pokaj, čemu? — zatö, zatorej, torej, zategadelj, zaradi i. t. d. Nekateri načinovni prislovi se tudi stopnjujejo; ločijo se od stopnjevanih pridevnikov samo v tem, da se jim navadno namesto končnice -ejše, -iše pritika končnica eje, -je; n. pr. natanko — natančneje; napačno — napačneje. Pomniti je tudi: blizu — bliže, najbliže; daleč — delj, najdelj; skoro — prej, najprej; malo — menj, najmenj; veliko — več, največ. Vsak pridevnik v obliki srednjega spola se more rabiti prislovno; n. pr. Ogenj gori svetlo. * * * Nemški krajevni prislovi (Umftanbšftorter beg Dr t e §) stoj6 na vprašanje WO, Woljer, 1u 01) i n ? Najnavadnejši so: bu tukaj, bort tam, innen znotraj, (Ulfjett zunaj, Utttett spodaj, oben zgoraj, tiont spredaj, nirgenbö nikjer, (jier tukaj. Časovni pr i slo v i (U mftanbS W ör t er ber $eit) stoje na vprašanje wann, feit mann, wie lange? n. pr.: jcijt zdaj, bann potem, ctnft nekdaj, ()eute danes, batitnls takrat, ftetS vselej, juweilen časih, immer vedno, oft pogostoma. Načinovni prislovi (UmftanbSWörter ber ?trt unb 2öeife) stoje na vprašanje mie, Wie feljr, auf Welche SBeife? — fo takö, anberč drugače, gern rad, iuol)l pač, umfonft zastonj, »ergeben! zaman, jicntlid) precej, Wenig malo, liiclleidjt morda. Vzročni prislovi (UmftanbSWörter be! ©runbe!) stoje na vprašanje Warum, Wežfyal6, Wojit, Woburd), Wo = mit, Woran!? — barunt zatö, bcüjalb, bestiegen zategadelj, folglid), alfo, batjer torej, bafitr zatö. Tudi vsak pridevnik se lahko rabi za načinovni prislov; n. pr. ®er SSogel fingt fepn. ber Übermut!) napüh orbentlid) reden bie @rube jama auftanbig dostojen ber Unjufriebene nezadovoljnik ficfjer gotov anfangs iz početka ftdj betragen vesti se. 77. Vaja. — Sftein ©efdjäft War anfangs Hein, jefct ift (es) jiemlicf) grofe. (Sin orbentlidjer Sftenfd) muf§ immer ehrlich bleiben. SBofjer fominft (bu)? (3dj) fomme au! ber gabrif; (ich) hatte bort Arbeit. 2Baš werben (wir) heute anfangen? ®er Stfeifter ift nidjt ba; (er) ift geftern abgereist, morgen wirb (er) wieber fommen. ©er Saften ift Jjier nicht am regten ^ßla|e; ftetle il)n jur S^üre. ©inb bie Arbeiter fdjon ba? Kein; (ei) ift nod) nidjt fieben Ufjr; (e§) wirb aber balb fieben tUjr fd)lagen. §euer tierbienten (wir) feljr Wenig; fpäter werben (wir) oielleic^t mehr oerbienen fönnen. ©ei ftet! l)öf(id); betrage birfj immer anftänbig. ®er Unjufriebene ift nie glüeflief). Übermut!) t§ut niemals gut. ÜKorgen, morgen, nur meutjutage wirb (er) rticEjt allein (ni samö) in unferer obel — za zobčate letve Qafyn* leiftenfjobel ögelnik SBinfelmafj ognjilo ^iel)flini]fta()l okrögliö SRunbftaljl omara za orodje 3eugral)men omelo S3arttt)tfc£) osla Slbjieljftein (sveder) osredkar Sentntmboljrer otlilo l>(ušbref))ta[)( patröna vijačna ©djraubenfutter — zatölcna (Sinfdjlagfuttev pila geile pila gosta ©djlidjtfeile — polgosta SaftarbfeUe polmesec 9KoitbfcE)em[ta^|I poševnik ©djrägmafj prebijäö Surdjfdjlager rašpa 9'tüfyel (žaga) razparal ni ca Slobfäge razperilo ©djränfeifett rep lisičji gitcfjšfdjtticmj — podganji (žaga šilj&tica) ©pi^fige rezilnik @d)m|er rezljälnica @djni$6an! sköbelnik ^oljbattf deli sköbelnikovi Steile ber ^obelbanf: 1. klešče sprednje Vorher» jange 2. — zadnje ^mtterjange 3. korito Veilabe 4. ploča aSatifplatte 5. predalo Vanflabe 6. skoba Vanffyafen 7. stojalo Vanfgeftell 8. vreteno Vönffpinbel spahälniea ©eljrungšftofjlabe (oblič) spähalnik ?{aul)banf (oblič) straničar 2Banbf)obel strgulja ^3teE)ffinge stružnica ®re^6ati( deli stružničini Steile ber Sref)-baut: 1. čelo Vorberljaupt 2. kljuka ®ode 3. konjič «Reitftocf 4. križ 5luflogefreuj 5. lice Sßange 6. miza Vorberbrett 7. nastava Auflage 8. ojnica gugftange 9. opora 9?abftocffprei,$e 10. podnožnik Trittbrett 11. ročica Strm 12. slonilo fRücffeJjrte 13. stebrič ©ocfenftocf 14. struna SDarmfaite 15. šapica $tr)ir( 16. točišče Nabftod 17. triöst ®reifpi§ 18. vinta Sßinbe 19. vreteno ©pinbel 20. zamašnjak ©djmungrab 21. zatilek §intert)aupt sveder Sofjrer svora ©djraubjttnnge šestilo ^irfel — navadno ©pi^irfel — objemno ©reifjirtel — otlinsko ßodjjirfel (žaga) šiljatica (podganji rep) ©pi^füge škatljica za olje Dltmpf — za loščilno culo 5ßo= liturballenbiicfife (oblič) utörnik, dražnik 9iutfy= fyobel väjalo ©tedjbeitel (oblič) venčenjak @efim§l)obel vijačnik ©djraubftal)! vijak ©erlaube vrezllo @tecf)ftat)l vrtala S3of(ttt)tnbe zajeralnica @el)rungfd)neiblabe (žaga) zareziluica ©djli^fäge zarezilnik ©djneibmafj žaga ©äge — velika Drterfäge (pila) ž&garica ©ägefeile (sveder) žebnik 9?ageIbol)rer (oblič) žlebičnik §ol)lfefylf)obel žlebilo §ol)leifen (oblič) žlebnik galjtjobel. Scrfpfic für bie ^Bearbeitung* Stbfe|fäge (žaga) čepnica Slbjiehftein osla «uSbreljftaljl otlilo S3atleifen jerän S3anffned)t hlapec Sartttrifd) omelo Saftarbfeite polgosta pila Seißjaitge klešče Sofjrer sveder 33of)thimbe vrtalo (£entnnnbo[)rer (sveder) osredkar Doppelhobel (oblič) dvoreznik ®ref)bcutf stružnica Xtjeile ber ®ret)baitf deli striiž-ničini: 1. Strm ročica 2. Stuflage nästava 3. Stuftagefreu^ križ 4. Sarmjaite struna 5. ®ocfe kljuka 6. ®octenftocf stebrič 7. ®reifpi| triöst 8. Hinterhaupt zatilek 9. iHabitocf točišče 10. iKabftocffpreije opöra 11. sJieit|tod konjič 12. Sliicftehne slonilo 13. Sdjtmtngrab zamašnj^k 14. ©pinbel vreteno 15. Trittbrett podn6žnik 16. Sorberbrett miza 17. Sorbertjaupt čelo 18. SBange lice 19. SBitibe vinta 20. ßugftange öjnica 21. Sttrirt šapica ®itrd)fchtager prebijač (Sinfchtagfutter zatölena patröna galjhobet (oblič) žlebnik geile pila gtad)eifen pločato dleto 5ud)S)d)Wanj lisičji rep ©ehrmaß jeralnik ©ehruugfdjneibtabe zajerälnica ©ehrungftoßtabe spahälnica ©etßfuß kozja noga ©efim§ho&rf (oblič) venčenjak ©rathobet (oblič) grabničar ©ratfage (Žaga) grabničarica ©reifjirfet objemno šestilo ©runbeifen dnilno dleto §obel oblič §obetbauf sköbelnik Žljetle ber ^obetbanf deli skö-belnilcovi: 1. 93an!eifen sköba 2. 83anfgefteH stojalo 3. 23anftabe predalo 4. Sanfptatte ploča 5 Sanffpinbet vreteno 6. 33eilabe korito 7. §interjange zadnje klešče 8. Vorberjange sprednje klešče •Öoljletfen žlebilo §ohlfd)ll)o6el (oblič) žlebičnik Slobfäge (žaga) razparalnica Snipfel bat Sodjbeitel dolbilo ßod)fägc (žaga) šiljatica, podganji rep £od)girfel otlinsko šestilo Söffeleifen žličasto dleto ÜÄajjftab merilo SJfeißel dleto äJfonbfdjeinftaljl polmesec 9?agelbol)rer (sveder) žebnik ^utljhobel (oblič) dražnik, utörnik Dlnapf škatljica za olje Drterfäge velika žaga ^oliturbaßertbücfjfe škatljica za loščilno culo Sßofiturflafdje loščilnica 9?afpel rašpa 9iüu[)6anf (oblič) spähalnik 9Wf)re cevnik ^Runbftal)! okroglič Säge žaga Sägefeile (pila) žagarica Schlid)tfeile gosta pila Sdjlidjthobel (oblič) ličnik (Sd^fidfitftaJ)! gladilo Sdjli|$fäge (Žaga) zarczilnica Sdjneibmafj zarezilnik @d)ni|banf rezljälnica ©c^ni^er rezilnik Sdjrägmaß poševnik Sdiränfeifen ključ, razperilo ©c^raube vijäk ©djraubenfutter vijačna patröna Schraubenzieher izvijač Schraubftaljl vijačnik ©djraubjttringe svora Schroppljobel (oblič) kosmač Sdjtüeiffäge (žaga) izrezovalka Spilfta^l šiljasto dleto Spi^jirfel navadno šestilo Stechbeitel väjalo Stechftaljl vrezilo Stemmeifen dleto Stiftenhammer malo kladivo Streichmaß črtalnik Iifd)lerhammer vžliko kladivo SBanbhobet (oblič) straničar SBinfelhafett kljuka SBinfelmaß ögelnik Zahnhobel (oblič) bräzdar Zaljnleiftenhobel oblič za zob- čate letve Zeugrahmen omara za orodje Ziehflinge strgulja Ziehflingfta£)l ognjilo Zirfel šestilo. Orodje za obe babica (žebljarska) 9?ageleifett čebrica £öfd)trog čeljustke Špannbledj igla črtalka 9teifšnabel črtalnik SReijjfptfc dletce SSanfmetfjel dleto 93red£)eifen • — križasto Sreujmeifiel — nasajeno Stielmeifjel — ploščato gladjnrafeel durgelj ®riHbol)rer dvorög ©perrhorn izvij&č Scf)roubenfct)lüffel j&mičar ^ufbeifjer kalnik glej čebrica kalüp okrogli SRunbgefenfe kalupnjak Oefenfe klada kovaška 21mbof!ftocf (^ammerftoif) kladivo kleparsko Sriebtjammer — križasto ftreu^ljammer — malo SSorfcfjlaghammer — mevno iJieit)l)atumer — podkovno £)itfEjaiinner — zakovno Niethammer (Jpanbhctmmer, SSanfljcratmer) klešče kljunate Schnabeljange — navadne S3eif$ange — okrogle Stunbjange — pločate glachjattge — podkövne §ufbefcf)Iag= jange — ščipalke .groicfjange klešče za pločevino (plelmäte) SBlechjange lovanje kovin. klešče zavite getriimmteSchneib» jange — žebljarske Nagelzange — žičarske(dratene)S)raht= jange konjak Jpufnagel korito SBaffertrog kovalce obloglavo mugelige! gaitfteifen — pločato flache! gaufteifen krivec Schroteifen libela äöafferwage lisica (kovaška) Stabreifjieher lok za žage äJfetallfägebogen luknjičar §nfftempel meh 831afebalg — dvojni ®oppelba!g — koničasti Spi^blafebalg — ročni £>anbblafebalg merilo črtalno Dietfjmaf} miza kovaška SBerlbanf nakovalce Saitfambof!, £mnb= ambof! nakovalo Slmbofž — dvorogo glej dvorög — klädezno Stocfambofl — kleparsko j£riebl)cimmer — kotlarsko 93obeneifen — žlebato (Sefenfftocf nästavec glej krivec natezilnik Sleiffloben, Spattnflobeu nebö 9taud)mantel net glej zakovnik nožice za pločevino 931echfcf)ere nož podkovni glej porezilnik odpirač Sietvid) od vrtač glej izvijač oglje kovaško @d)miebefol)le ognjišče §erb ogrebač ©djürfyafen okovnik glej zakolek opasilo ognjiško Gifenfjerbreif — kolesno 9fubfd)iene opilki geilfpätte oven za piljenje geilbod pečat zakövni 9?ietftempel pero jekleno @tal)lfeber pihalnik 231aferöl)re pila cepilka ©paltfeile — drzälica Sriebfeile (9?iffelfeile) — gladilna ^olierfeile — gosta ©cl)Iidjtfeile — okrogla runbe geile — ovalna Sogeljuttge — pločata fladje geile — podkovna ^mfrafpel — polgosta Saftarbfeile — polokrogla fyalbrunbe geile — rezilna ©djneibfeile — stružilka ©cfjrotfeile — štirirobata oieredige geile — trebilka fRaumfetle — trirobata breiedige geile — v povezkih 33unbfeile — železna (gifettfeile (®rill= ober terbfäge) ploča vigenjska Gfgplatte porezilnik |>uf= ober SBirfmeffer prälica glej dleto prebijač ®itrd)|d)(ag (?(užfdjlag= eifen, Sodjljauer) — okrogli 9tunbftöcfel — polokrogli fjalbrunber Stitšljauer primaž geilfloben, ©djraubftod — s ključem geilfloben mit ©djliiffel — stolni 23anffdjraubftod — veliki geuerfdjrnubftod protirač SMttmafjle raglja 93ol)rratf(f)e rezilnik za vijake ©djueibeflitppe ročica Stürbet — zavijalka Sßinbeeifen rogač §oraambo)ž sapnik (Sfžeifett secivo S^agelfoEjrot sekač Slbfdjroter sekirica podkovna ^»auflinge skoba SBanfeifen spajalo Sötfjeifen stojalo podkovno geilbod strgulja tra^eifen stroj za vrtanje glej vi'tälo svora ©djraubjhringe ščipalke podkovne £uf jmidjange šina kolesna glej opasilo kolesno škarje (Sdjereifen škripec na stežajke ©djerfluppe škropilo Sofdjmebel vetrih glej odpirač vigenj (Sffe vinta Sruftleier — na pritisek ®rudbof)rer vreteno 23of)rfpinbel vrtAlo ffiof)rma)d)ine vsekač Se^ammer zakolek 9labnagel zakovnik Sfietnagel žarnica za pločevino 231ect)glufyofen žebelj konjski glej konjak žica železna @ifenbral)t žlebilo §o£)lmeißel. für bic 2lbfcf)röter sekač StmbofS nakovalo Wmbofäftocf kovaška klada StitSfjauer fjalbrunber prebij&č polokrogli SluSfdtfageijen ftef) SDurrfjfcEifag 93anfambof§ nakovalce 93an!eifen skoba 93anfl)ammer fiel) 9?iet£)cimmer Vanfmeifšel dletce Saiifjcljraubftorf stolni primaž 93aftarbfeife polgosta pila 33eif$ange navadne klešče Slafebalg meh Slaferöljre pihalnik 93tedjg(ilE)ofen žarnica za pločevino 331ecfyfcf)ere nožice za pločevino 931ecl)jange klešče za pločevino 93obeneifen kotlarsko nakovalo SBol)rmafurcf)fcl)lag prebijač @ifertbraf|t železna žica (£ifenl)erbreif ognjiško opasilo (Sifenfeile fiel) Serbfäge (äffe vigenj (gjSeifen säpnik Gfgplütte vigenjska ploča gaufteifen flache» kovälce pločato mugeligež kovalee obloglavo geilbocf oven za piljenje — (beim |>uffcf)miebe) stojalo podkövno geile breiecfige pila trirobata geile flache pila pločata — Ijalbrttnbe pila polokrogla — runbe pila okrogla — Oierecfige pila štirirobata geilf loben primaž — mit öhe bes ®aneš; ebenfo oft rollte fie fammt ifjrer Sürbe ben hang hinab. Schon glaubte ber Wann, bas ermübete £f)tertf)en Werbe feine Verfuge einfteüen; allein e§ ließ fid) nidjt abfcfjrecfen. Zum brei= ßigftenmale nahm e§ feine Sürbe auf, unb fiet>! e§ brachte biefelbe je|t glücflich jur §öhe be§ §ügetö. 5. Sprud). «ort 28. 0. ©oetlje. 28a» üerfürjt mir bie Zeit? — SEEjätigfeit. 2Sa§ macht fie unerträglich lang? — Müßiggang. 2Ba§ bringt in Schulben? — Iparren unb Bulben. Sßa§ macht gewinnen? — SJicht lange befinneu. 2Öas bringt ju Gljreu ? — Sich Wehren. 6. Bet' und arbeit', Grott segnet zu seiner Zeit. Ein armer Mann hatte nur einen Acker. Der Boden war steinig und hart. Der Mann aber bestellte den Acker doch fleissig, düngte und pflügte ihn und reinigte ihn emsig von Steinen und Unkraut. Als er nun eben den Samen ausstreute, blieb jemand bei dem Landmanne stehen und sagte: «Wie kannst du nur so vergeblich arbeiten und so guten Samen ver- 7» geuden an diesem unfruchtbaren Boden?» — Der arme Mann erwiderte: «Ich vertraue den Samen dem Acker und diesen dem lieben Gott. Ich thue das Meine, Gott wird auch das Seine thun.» 7. 0 poštenosti. Po S. Smilesu. Poštenost je obrtniku najboljše spešilo pri obrtu. Upravičene so besede: fagte ein alter §err, ber hinter uitferer San! ftanb unb unfer ©efpräd) gehört hatte. 2Bir erfdjrafen. Wibrecht aber fragte: «Söartun nicht?» darauf öerfe^te ber §err: «Sh^ feto guter Seute Stnber, bie! fefje ich an euren Nöcfen, aber ihr feib ju Šettlern geboren. SBürbet ihr fonft biefe Söd)er in euren Štrmeln bulben?» Sabei bohrte er mit bett gingern in unfere burchgeriffenen Strmel hinein. «Sßetm'! eud) ju £aufe niemanb junäht, warum macht ihr'! riicEjt felbft? 8m Slnfang hättet ihr ben Nocf mit einigen ©tigert au!gebeffert, je£t ift'! ju fpät. SBoIlt ihr ©eneral unb 33ifcl)of werben, fo fangt beim Sleinften an. Gšrft ba! Sod) im Strmel jugenäl)t, bann benft an etma! anbere!.» SBir beibe fdjämten un! fehr unb giengen fdjweigenb nach £aufe. brehte ben Nocfärmel fo herum, baf! ba! Sod) einmört! tarn, bamit e! niemanb erblicfe. geh lernte tion meiner Butter nähen, boch fagte ich "i^t, warum ich'! lernen wollte. <£oba(ö fid) nun an meinen Sleibern eine Naht öffnete, mürbe fie gleich jugenäht. geh molite auch guten Sleibern feine Unreinlidjfeit mehr bulben. 8ch gieng fauberer, würbe forgfältiger unb backte gar oft an ben alten §errn. Sllbrecl)t nahm bie errn unb ba! Soch im Strmel. Sch nterfte balb, ich *)atte auch w anbern Singen noch manche! Soch im Strmel. SKetn §err war nämlich red)tl)aberifch uttb jänfifch; id; wiberfprad), bo gab's ,3anf. |wlla! backte id), es fönnte ein Sod) im Ärmel geben, id) fönnte aud) jänfifdj, unoerträgtid) werben. Von nun an begnügte id) mid), rec£)t ju tfjuu unb lebte in grieben. 31IS id) ausgelernt f)atte, trat id) als §anblungSgel)ilfe ein. Sd) fparte mir mandješ, mar mit aller Sßelt aufrieben unb alle SBelt mit mir. 9J?ein Vermögen WudjS. SBoju benn? fragte id); bu braucht nidjt ben jmanjigften ££)eit baoon. Sßrnnf bamit treiben üpr ben Seuten? Saš ift ££)orfjeit. gortau unterftü|te id) bie Armen unb tjalf il)nen, Wie mir (Sott burd) anbere geholfen tjatte. & Ott rab, ge£)e auf bie ©djule unb ferne etwas 9?edjtež. Ipüte bicf) oor bem erften Soct) im Ärmel; maclj'S nidjt, wie mein $amerab Albredjt. @r warb julejjt ©olbat unb Würbe im Sriege erfdjoffen.» 10. Plnga. Zložil M. V i 1 h a r. 1. Pred hišo ležal 2. Kakö da ruja Je plug pri plugi; Obeh ni snela? Rujäv je prvi, Branila menda Svetal je drugi. So pridna dela. 11. Pregovori. 1. Ako Bog hoče, bodeš iz plevela žel stoteren sad. 2. Brez muke ni moke. 3. Ni jela brez dela. 4. Kamen do kamena palača. 5. Delaj, kakor bi vedno živel, moli, kakor bi jutri umrl. 6. Kdor se dela brani, hitro strada. 7. Bolje vinar pravičen, nego zlat krivičen. 8. Snaga in red je pol zdravja. 12. Razgled po križih. Po A. Chamis su. Potnik pride na visoko goro; utrujen leže na travo in zaspi. Sanja se mu, da se je solnce izpremenilo v obličje božje, nebo v oblačilo in zemlja v rob oblačila Stvarnikovega. Ko potnik tak6 vidi Bog4, reče mu: «Gospod, vem, da mora vsak zcmljan nositi svoj križ; meni se pa zdi, da je moje breme pretežko. Prosim te, daj mi drug križ!» Zdajci nastane velik vihar in ga zanese v prostorno dvorano, kjer stoji mnogo križev. Zasliši se glas: «Izberi si križ po svoji volji!» Potnik hodi od križa do križa, ali nobeden mu ne prija. Ta je prevelik, 6ni prerobat, ta je od čistega zlatä, ali od sile težak. Napösled ugleda v kotu križ, katerega prej ni videl. Zdi se mu dosti pripraven. Veselo zakliče: «Gospod, daj mi ta križ!» Ko ga pa natančneje ogleduje, vidi, da je prav tisti križ, katerega je nosil doslej. Zadene ga na rame in ga potrpežljivo nosi do smrti. 13. Pie IStnbcr ber ^rrnut. fflaä) g. šftiiiert. @s lebte einmal ein Mann in einer nieberen föütte. ®er backte oft in ber 9?ad)t, menn ifjn bie Sorgen nicfjt fcf)lafen ließen, über feine Sirmut uad). Stuft fpraef) er ju fid) felbft: «3d) arbeite fleißig, botf) ift meine Müfje umfonft. 3n meinem §aufe mol)ut uttfidjtbar bie Slrmut; id) wollte, fie fäme mir einmal ju ©efidjt, bann würbe idj fie bitten, meine §ütte ju oerlaffen!» ®a würbe ba§ 3nttmer plö§lidj fdjtoad) erteilt, unb ein befdjeiben gefdjmitdtes SBeib trat oor ben erftaunten Manu. @in tüftiges Mäbdjen gieng an iljrer Seite, ein lieblidješ Sinb fdjmiegte fid) an iljr (Sewanb. ®as SBeib fprad): «3c£) bin bie Slrmut, Weldje bu oermünfdjeft; biefeS Mäbdjen ift bie Slrbeit, biefeS ftittb bie ^ufrtebettfjeit. ®as Mäbdjen fdjafft, was id) bebarf, unb bas fttttb erfreut itttaEj itt trüben Stunbeit. Seb' woljl; wir geljen oott bannen, ba bu un§ auž beinern §aufe oerweifeft.» «§alt, gel]' utdjt!» rief ber Mann. «8d) badete nidjt, bafs bu foldj ein (befolge Ijaft! 3d) will ber Slrmut gern ein pä^en in meiner §ütte geben, um bei ber Slrbeit ber Qw friebenljeit ju gebenfen.» 14. ^itchc biri)! 9Jadf) 33. grantlin. 9llž ber berühmte 33enjamin granflin nod) ein Süngling war, befugte er einft einen ^rebiger in Softon. Stefer nafynt ifyn fefjr liebretd) auf unb begleitete itjn beim Sßeggeljen einen furjen 2ßeg auž feinem §aufe. Sie S£)ür war aber fo niebrig, bafž ein er-wadjfetier iöfenfcf) fid) bücfeit muffte, um nidjt an ben Duerbalfett ju ftofjen. granflin fpracE) wäljrenb beS gortgel)en§ mit feinem freitnbltdjen güfjrer unb fal) bafyer itidjt aufmerffam üor fid) tjin. «©ebüdt! (Sebiidt!» rief auf einmal ber ^rebiger; aber in bem» felben StugenblicEe füllte graufliu fcf)on ben Salfeit an ber ©tirne. «äJJerf er fid) ben fleinen Unfall!» fagte ber ^rebiger; «er ift jung unb Ijat bie äöelt oor fid); büd' er fid) auf bem SBege, unb er wirb fid) mandjen garten ^ßuff erfparen.» Siefer Sefyre erinnerte fiel) granflin nod) in feinen fpäten 8af)reit unb erjäljlte gern bie erwähnte Gegebenheit, inbem er §inju= fügte: «Siefer SRatlj ift mir fefjr nü|Iicf) gewefen, unb nod) jetjt fällt er mir gewöl)nlid) ein, Wenn id) fefje, wie ber §odjmutfj fo oft gebemütf)igt wirb, uub Wie mancher fid) ltnglüdlid) marfjt, weil er bie 9?afe ju fyod) trägt.» 15. Tobijevi nauki za sina. Poslovenil M. Kavnikar. Sin, poslušaj besede iz ust svojega očeta in s korenino jih posadi v dnö svojega srca. Pokoplji moje truplo, kadar loči Bog dušo mojo. Dokler živiš, spoštuj mater in pomni, kaj je prebila zaradi tebe. Kadar ti pa umre, pokoplji jo poleg mene. Boga imej v srci vse življenje; varuj se greha, ne delaj, kar bi bilo proti zapovedim božjim. Vbogajme dajaj od imenja in ne obračaj očij od ubožcev; tudi Bog ne bode obrnil očij od tebe. Pomagaj vsakomur, kolikor utrpiš; če imaš veliko, dajaj veliko; če imaš malo, dajaj tudi kolikor malo iz dobrega srca. Tako si veliko založiš na čase ob sili. Kdor je bližnjiku milostiv, sme se z veliko svestjo zanašati na Boga, njega najvišjega, in upati, da bode milostiv tudi on njemu. Varuj se nečistosti, sin moj, in skrbi, da si v tej stvari nikoli ne bodeš imel očitati kaj napačnega. Precej mu plačaj, kdor ti kaj dela; nikoli ne pridržuj zaslužka najemniku. Svoj kruh deli z lačnimi in potrebnimi bližnjiki, golotne pa oblači s svojimi oblačili. Pametnega moža vprašuj vedno za svet. Hvali vsak čas Boga in prosi ga, naj vodi tvoje delo in nedelo; vse sklepe opiraj nanj. Nič ne maraj, sin moj! Ubožno sicer živimo, ali veliko dobrega bodemo imeli, če se bojimo Boga, varujemo greha in prav ravnamo. 16. gofljumg. 9kd) ©eibel. 1. Unb braut ber SBinter itod) fo fefjr 9J?it trotzigen ©eberben, Unb ftreut er @iž unb @d)nee umt)er, mitfž bod) griiljling werben. 2. Unb brängen SRebel nocf) fo bidjt ©ich cor ben 931icf ber Sonne, Sie toecfet bod) mit iljrern £id)t (Sinmol bie SBelt jur SBonne. 3. ®rum ftill! Unb mie es frieren mag, O |>erj, gib btcE) aufrieben! (Ss ift ein großer Maientag ®er ganjen SBelt BefdEjieben. 4. Unb wenn bir oft auch 6angt unb graut, 2U3 fei bie £ötT auf (Srbeu, 9?ur unoerjagt auf @ott oertraut, mitfž bod) grü^ling merben! 17. Upanje. Po Fr. Levstiku. 1. Glej, upanje hodi pred nami 2. Kadar se nam sreča obrne, Od rojstva, da gremo s svetä; Da megla pred nami leži, Ko tare nas teža na rami, Nebeški se raj nam odgrne, Nam palico v roko poda. Ko upanja luč zagori. 18. Sj)nd)ro6iter. 1. üJfit bem £mte in ber £anb fomrnt man burd) ba§ ganje Sanb. 2. gufriebener ©tnn, nicfjt (Solb unb $rad)t, 3ft'ž, mag ben äftenfdjett gliidlicf) madjt. 3. ©efjer arm in CSljren, al» reidj in Unehren. 4. Übermut!) tfjut niemals gut. 5. @ute Sprüche, weife ßetjren 9Jhtfž man üben, nid)t bloß l)5ren. 6. (Sott tiijžt nnš jmar finfen, aber nidjt ertrinfen. 7. £f)u' mtr bas 9tedjte in beinen ©adjen, Saš anbere mirb jtcfj con felber madfjeu. 8. 28er (Sott tiertraut, fjat mol)! gebaut. 19. Veverici in opica. Spisal A. M. Slomšek. Pozno na jesen sta veverici pod orehom iskali hrane. Krivec potegne, in lep oreh pade na tla. Hitro skočita oreh pobirat. Vsaka bi ga rada imela. «Moj je,» pravi prva, «jaz sem ga prva ugledala.» — «Moj je,» trdi druga, «jaz sem ga prva pobrala.» Tak6 se kregata in pulita za oreh; opica pa mimo pride in vpraša: «Prijateljici, kaj imata?» — Začneta ji praviti in trušiti, da ne umeje ni te ni 6ne. «Meni dajta oreh hranit, in potem povej vsaka posebe svojo pravdo; pravico vama naredim.» Poslušaje tožbo, razkolje opica oreh in sne jederce, dokler se veverici pravdata. Pravda izteče, luščina je prazna. Opica spozna vsaki pravico: prvi, ki je oreh ugledala, drugi, ki je oreh pobrala. Vsaki vrže prazno luščino in gre smeje se svoj pot. Veverici imata svojo pravico, luščino pa prazno. 20. ©tntrudjt. ®on g. (Deitert. (Sin Sater fd)ieb tirni feinen Söhnen; ®od) e^' er fdjieb, fucfjt' er burcE) ein Symbol $ur Siiitrarfjt tljre §erjen gu gewöhnen. «Sd) fdjeibe,» fpracf) er, «Söhne, lebet Wohl! Sebocf) juüor jerbrecfit mir biefe Pfeile, ©ebunben wie fie finb!» 3n größter (Sile SBitI jeber ben Sefehl öolljiehn, Sebotf) nmfonft ift ihr Semütju. ®er Sater löst hierauf baž Sanb, ©ibt jebem einen ^ßfeil befonberS in bie §anb. «gerbredjt mir ben!» fpricfjt er mit trüben Stielen, Unb fdjnetl war jeber ^ßfeil in Stüden. «Sßerft, Söhne,» rief er, «am ^erbrochenen ©efdjofS; ®ie (Sintradjt nur macht ftarf unb groß, SDie Zwietracht ftürjet alles nieber. Sebt Wohl unb liebt euch ftets als Srüber!» 21. Sarn. Zložil S. Gregorčič. Gorje mu, ki v nesreči biva sam; A srečen ni, kdor srečo vživa sam! Imaš li, brate, mnogo od nebes, Od bratov ne odvračaj mi očes! Duh plemeniti sam bo nosil boli, A sreče vžival sam ne bo nikoli. Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje. Kedör pa srečo vživa sam, Naj še solze preliva sam! 22. Die Freundschaft. Von J. G. v. Herder. Wie der Schatten früh am Morgen Ist die Freundschaft mit den Bösen: Stund' auf Stunde nimmt sie ab. Aber Freundschaft mit dem Guten Wachset wie der Abendschatten, Bis des Lebens Sonne sinkt. 23. Bajni gostje. Zložil A. F uii te k. J. Na knjigo strme ti oči, Obraz od veselja se rdi — Dej, kakšno krasoto odkriva Beseda in slika ti živa? 2. Zdaj, deček, pač nisi več sam: Prišli so v preprosti tvoj hram Mogočni cesarji in kralji In dvörniki v svileni halji. 3. Prišle so mladenke krasne, Mladenke in žlahtne gospe, Vso družbo sijajno, oblastno, Pozdravi dostojno in častno! 4. A kadar po družbi zreš tej, Pri vratih še 6no poglej: Uboštvo ponižno tam čaka, Pozdravi srönö siromaka. 5. Povedal bi težko dovolj, Kdo gostov ti prija najbolj, Če 6ni v skrlatu in svili, Ce družba v zakrpanem krili. 6. Kar gostov ti gleda ok6, Vse ljubiš jednako srcnö, In ako bi köga ne bilo, Hudö bi se tebi storilo. 7. Kako se iskre ti oči, Kako ti obrazek žari — Karkoli jih gledaš tu v hrami, Vsi žijejo tudi med nami! • 8. Teh gostov iz blaženih let Ne zabi, ko stopiš med svet, Spoštuj jih v skrlatu in svili, A tudi v z a k r p a n e m krili! 24. Iltitbesianh. 9?adj & «p. £ebel. Gin giirft traf auf einem Spazierritt einen fleißigen Sanb» mann, ber eben feinen Sider pflügte, unb ließ fidj mit iljm in ein ©efpräcf) ein. ©a erfuhr er, bafs ber Siefer jtidjt iljm gehöre, fonberti baf§ er täglich um 75 Äreujer arbeite. Ser gürft Wunberte fid), wie e§ möglich fei, täglich mit 75 ftreujern auSgufommen unb noch fo frohen Wuthe§ babei ju fein. Slber ber braüe Wann erwiberte: «Gs märe arg gefehlt, wenn ich footel brauste. Wir mufž ein drittel baüon genügen; mit einem ©rittet jaE)te ich meine Scf)utben ab, unb ba§ übrige ©rittet lege ich auf Gapitalien an.» ©as fonnte ber gürft noch weniger begreifen; aber ber Sanbmann fuhr fort unb fagte: «3d) ttjeite meinen Serbienft mit meinen alten Gltern, bie rtid^t mehr arbeiten fönnen unb mit meinen Sinbern, bie eS erft lernen müffen; jenen oergelte id) bie Siebe, bie fie mir in meiner Sinbheit erwiefen haben, unb üon biefen hoffe ich, baf§ fie mich einft in meinem Sllter nicht üertaffen werben.» ©er gürft belohnte ben wadern Wann unb forgte für feine Söhne. 25. Svetinja. Zložil A. Aškerc. 1. Bogastva ni mogla mi dati, Svetinjo pobožno samö; Na glas je solzila se mati, Pretežko je bilo slovö. 4. Rodove boš videl srečnejše, Zemljö bogatejšo drugöd: Svetinja te spomni: krasnejše Od svoje ne najdeš niköd. 2. «Svetinjo, n&, zlato,» je dela, 5. In ko bi nas tujci grdili, «Zaklad to čestit je, moj sin! Domačo nam smešili last: Od dedov sem jaz ga vzprejela, Svetinja te spomni, sin mili, Zdaj dajem ga tebi v spomin. Da matere braniš mi čast!» . .. 3. Domače boš kraje ostavil, 6. Na glas je solzila se mati, Med tujimi hodil ljudmi, Ko težko jemal sem slovö; Zaklad pa ti bode moj pravil Ničesar imela ni dati — O domu, kjer mati živi. Svetinjo pobožno samö. 7. Svetinjo to hranim jaz verno, Od matere dano na pot —: Ljubezen za dom neizmerno, Za dom in nesrečni svoj rod. 26. Vrnitev. Spisal J. Jurčič. Mlad mož peš korači po stezi. Sneg je pobelil brda in ravni, drevje in grmovje. Mrači se, nobene sape, nobenega glasu ni okrog; le njegova počasna, trudna stopinja drobi na pol zmrzli sneg; jednomerno škripanje se mu glasi pod nogami. Mnogo let je bil potnik na tujem, mnogo let ni spal v domači hiši, kjer se je porodil, kjer je vzrasel, na postelji, katero je postiljala skrbna mati, stara ženica. Videl je dokaj sveta, velikanska mesta; izkušal in spoznal rod, ki prebiva po njih, napake in grehe njegove, velikost in malost človeškega srca in uma, vzvišenost in prepast njegovo. Ali sreče, prave sreče mu ni bilo nikjer; nikoder tiste zadovoljnosti, katero je čutil nekdaj v otroških letih pod slamnato streho rojstvenega d6ma. In zdaj se vrača dom<5v. Dospe na vrh in se ustavi. Pred njim je dolina; bel plašč je pregrnjen č&znjo, in sredi doline stoji mala hiša na samini, rojstvena hiša njegova. Dobro mu je znan nizki zid, znano mu je malo okno, pri katerem je v poletnih večerih gledal v zvezdnato nebö in molil večerno molitev; znana mu je stara jablana in kamenita miza v nje senci, kjer je nekdaj po zimi zidal cerkve snežene; znan mu je klanček za skednjem, kjer se je s tovariši vozil na sankah; hlev, kjer so mu bile krave in voli nekdanji tovariši na paši. Tačas mu je bil ta mali dom svet, in v tem vesoljnem svetu vse lepd! Dim se dviga izpod strehe, tanek oblačec sivega dima, ki se kroži in vali kvišku, trga in zopet sprijemlje, napösled pa razgublja med modre oblake. Spomini iz otroških let obhajajo potnika; podobe se mu stvarjajo v duhu. Pred ognjiščem vidi staro mater, skrbečo za družino, kakö zamišljeno drži na križ roke pod pazduho in zre v ogenj in kuha; skrivaj ji igrä solza v trepalnicah: na njega misli, ki ga dolgo ni bilo, ki jo je pozabil med tujim svetom. In «oče stari, moder mož», mož trde skorje, pa dobrega srca, menda ravno živini poklada, premišlja, ali bode dovolj klaje za zimo; števili, kdaj bode živine za jedno tele več, kdaj bodo voliči za prödajo. Sestrico pa si misli v hiši, sedečo na klopi pred kolovratom, kakö pridno prede in marsikaj ugiblje v mladi glavici. Takö si domišlja potnik; naglo se spusti nizdolu. Neznano hrepenenje ga obhaja, da bi brž videl ljubljence svoje z očij v oči, da bi od blizu videl znane kraje prve mladosti in se jih nagledal . . . Ubogi človek! Ne domišlja si, da so leta minila hitro, da je bela žena smrt potrkala tudi na samotno hišo in jo izpraznila, da bode namesto znanih obrazov ugledal morda obraze neznancev! 27. (gin iTieWjoföbefud). »on fr 91. aSoflt. 1. 93eim Sobtengräber pod)t e§ an: «Macfj' auf, mad)' auf, bu greifet Mann! 2. Siju auf bie S£)ür unb nimm ben Stab, Muf§t jeigen mir ein teures @rab!» 3. ©in grember fpricfjt'3 mit ftrupp'gem Vart, Verbrannt unb rauf) nad) Äriegerart. 4. ««Sßie fjei^t bie Sfjettre, bie @ud) ftarb llnb ficf) ein Sßfüljl bei mir ermarb?»» 5. «Sie Mutter ift'3, fennt 3f)t benn nidjt Ser Martha @of)n mefjr am ©efidjt?» 6. ««§ilf ®ott, mie groß, mie braun gebrannt, §ätt' nun unb nimmer ©udj erfannt. 7. ««Sod) fommt unb fef)t! §ier ift ber Ort, 9erjen. Gr ließ juerft alte beutfehe ©efäitge, in benen ber früheren tönige Sfyaten unb triege gefeiert worben, aufzeichnen, tarl begann fetbft eine beutfehe ©rammatif ju fchreibeu, ohne fie ju oollenben; üott biefen feinen Seftrebitngen ift uns nichts übrig geblieben als bie betitfd)en Slamen, bie er ben SBinben unb Monaten gab. 3tn bem fwfe tarls beftanb eine Schute als Mufter für alle übrigen, wo oou ben auSgejeidjnetfteu üeljrern Unterricht ertheilt würbe, tarl erfc^ien fetbft oft in berfelben, betobte bie gleißigen mit freunbtidjen SBorteit unb öerfpradj ihnen 83iSthümer unb 91b= teien, bie Unwiffenben — Ejanftg Söhne fetner ©roßen — bebroljte er bagegen, wenn fie fich nidjt beffern Würben, mit fetner Ungnabe. 1 ?Mrš Sari ftarb in l)o()em Sitter unb würbe in ber oon ifjm er» bauten Sftarienfirdje ju Slawen beigefe^t. 44. Nasledki križarskih vojska. Po J. Starötu. Proti koncu 11. stoletja je bila prva križarska vojska, katere so se udeležili do malega vsi narod je evropski, da bi oslobodili dežele, kjer se je porodil Vzveličar, trpel in umrl. Dasi so iz početka kristjanje dosegli lepe uspehe ter Turkom vzeli mesto Jeruzalem in vso deželo palestinsko, vender niso mogli ohraniti pridobitev svojih. Sedemkrat so se napotile v Sveto deželo velike vojne čete, katerim so velevali odlični knezi krščanski, ali naposled je ostala Palestina venderle Turkom. Vojnih uspehov ni bilo, pač pa so križarske vojske globoko vplivale na vse življenje evropsko. Evropci so namreč trgovski občevali z vzhodnimi narodi, in skoro je iz nova oživela prekomorska trgovina, ki se je čimdalje bolj širila po vseh krajih ob morji Sredozemskem. Najbolj se je povzdignila po četrti križarski vojski, ko so Bene-čanje zaseli vse imenitne otoke in primorska mesta bizantinskega cesarstva. Dobili so v last Črno morje, ki jim je odprlo trgovino z rodovitimi kraji denašnje Rusije ter tudi z bogato Indijo in drugimi deželami azijskimi. Genovčanje, ki so tudi tržili in brodarili, zavidali» so Benečanom in jih izkušali izpodriniti, kjerkoli so mogli. Pozneje so res jele jadrati genovske ladje po Črnem morji, ali Benečanje so našli druga pota za imenitno trgovino s Perzijo in Indijo. Spi-ijaznili so se s Turki in Saraceni, ki so jim odprli vsa mesta v Siriji in severni Afriki. Najimenitnejša je bila Aleksandrija, ki je skoro jela sloveti za središče benečanski trgovini z vzhodnimi narodi. Kar so nakupili Benečanje dragocenostij po vzhodnih mestih, vse so znosili v Benetke, odkoder so jih nemški trgovci vozili čez Alpe, kjer se je v porenskih in podunavskih mestih takrat tudi jako oživila trgovina. Poleg Benečanov so se druga italijanska mesta poprijela trgovine, s katero je oživel obrt, ki je brez števila pridnim delavcem dajal poštenega zaslužka. Po trgovini in obrtu se je neizmerno povzdignilo bogastvo meščanov, ki so skoro jeli spešiti tudi znanosti in umetnosti. Zdaj je nastopil čas, ko so po italijanskih mestih jeli zidati prekrasne cerkve in druga imenitna poslopja, katerim se čudimo še dandanes. Ni ga bilo več mesta brez malih in velikih šol, ki so bile vse prenapolnjene z učenci. Potuje v daljne neznane kraje, seznanjali so se Evropci z novimi narodi, ž njih šegami, navadami in mišljenjem; zajedno pa so v tujini videli druge rastline, druge živali in sploh druge prirodnine. Vse to je spešilo raznovrstne znanosti, ki so zdaj po vsi Evropi jele cvesti bolj nego kdaj. 45. Rudolf Habsburški. (1273—1291.) Po J. Jesenku. Ko je bila že nekaj let nemška država brez pravega vladarja, zjedinilo seje leta 1273. več mogočnih nemških knezov, da bi izvolili novega kralja. Po raznih dogovorih so izvolili grofa Rudolfa Habsburškega, deda še sedaj v avstro-ogerski monarhiji vladajočega rodu. Rudolf se je moral pred volitvijo zavezati, do bode nazaj terjal vse 6ne državne fevde, katere si je po izobčitvi cesarja Friderika II. iz katoliške cerkve nezakonito pridobil ta ali 6ni knez. Nap6rjena je bila terjatev zlasti proti Otokarju, kralju češkemu. Zato je zahteval Rudolf od Otokarja, naj se odpove Avstriji, Štajerski, Koroški, Kranjski in Istri ter naj poprosi nove podelitve Češke in Moravske. Toda mogočni češki vladar še priznati ni hotel Rudolfa za nemškega kralja in se tudi ni mžnil za njega pozive. Ko ga je pozval trikrat zaman, prekliče ga Rudolf in sklene vojsko proti njemu. Napade ga na treh straneh; poleg tega pa si na Avstrijskem, Štajerskem in Koroškem pridobi mnogo pleme-nitnikov, ki so bili nezadovoljni z ostrim Otokarjem. Sam Rudolf gre z vojsko proti Dunaju, ki je ostal zvest češkemu kralju, dobrotniku svojemu. V tej zadregi se Otokar pogodi z Rudolfom, odpove se vsem babenberškim in drugim deželam, katere je bil pridobil za nemškega medvladja; v Češki in Moravski pa ga Rudolf slovesno potrdi. Ta dunajski mir se ni ohranil dolgo. Oba vladarja sta tožila drug drugega, in že drugo leto se je vnela nova vojska. Pri Jedenspeugu (Suhih Krutih) na moravskem polji je bil odločilni boj, v katerem je Otokar izgubil zmago in življenje (leta 1278.). Nato je Rudolf sklenil mir z nedoraslim sinom Otokarjevim ter mu podelil Češko in Moravsko. Pridobljene dežele je iz prva upravljal v imeni nemške države, pozneje pa so mu izborni knezi dovolili, da je podelil Avstrijo, Stajarsko, Koroško in Kranjsko s Slovensko krajino sinoma Albrehtu in Rudolfu. Leta 1283. je cesar na prošnjo Štajercev rečene dežele dal v last samö Albrehtu, Rudolfa pa je odškodoval z letnino. Tri leta pozneje je Albreht odstopil očetu Koroško, katero je potem Rudolf podelil Meinhardu, pokneženemu grofu tirolskemu, ker mu je bil največ pomagal v vojski z Otokarjem. Tako so prišli Habsburžanje na Avstrijsko. 46. iWttxinitliatt I. (1493—1519.) Unter beit gürften DefterretdjS ift ftaifer Maximilian I. eine ber beliebteren unb anjiehenbften ©eftalten. Man nennt itjn ben legten 9?itter; beun er lebte am luSgange ber SRitterjeit, unb es fcfjmücften if)tt alle Sugenben, burd) tt>eld)e bie SRitter fid) einft tjeroor* get^an Ratten, ©ein 2öat)lfpruc^ lautete: «Müßiggang Derart bie eer tion mehr alg 200.000 Surfen unter bem ©roßtiejier Sara SWuftapha ®onau herauf, big tior bie dauern Sßieng, tiott ber anbern Seite fanbte ber franjöfifche Sättig Submig XIV. feine Sdjaren nach SDeutfcfjlanb. Siefen 3Jfäd)ten oermod)te Saifer Seopolb I. (1658—1705) nur ein §eer tion fattm 20.000 Sftann entgegen« aufteilen, bag unter beut Befehle Sarig oon Boxringen ftanb. Sßeil bie beutfd)en 9ieid)Sfitrfteit fürchteten, bafg nach Öfter» reict)g galt bag ©ewitter attdj über fie augbrechen fönnte, leifteten fie biegmal eifriger unb fdjneller |)ilfe alg fonft. Stud) ben ^olen» fönig Sohan« SobieSfi getoattn ber Saifer; er tierpflichtete fid), 40.000 3)?ann bereit jtt holten, bod) brachte er bation nur 18.000 äJJann jttfammen. Sllg bie dürfen heranzogen, hielt Sari tion Söflingen eine ÜJfufterung feines BolfeS auf ber (Sbene tion ^ßrefSburg unb jog fich Übermacht meichenb, nach SSien jurücf, in beffen Nähe er fein Sager auffcfjlug. ©renjenlofe Beftürjung l)err|rf)te in ber Stabt. Ser Saifer, ber §of, reid)e Bürger flüchteten fich narf) Sinj, fpäter big nach ^affau. Nübiger ©raf oon Starhemberg mürbe jum S3efel)lgf>o6er ber Stabt ernannt; fogleid) rief er bie ganje ©nwohnerfchaft jur Sdjanjarbeit. SEßer Sräfte befaß, mufSte an ber Befeftiguitg arbeiten. Sen 14. Suli 1683 traf ber @roß= tiejier mit feinem ungeheuern §eere oor Sßien ein.. Nun tiermehrte Sari oon Sothringett bie Bejahung SBieng big auf 12.000 SOfann unb jog fid) nach äftähren jurücf, um bort bie Slnfunft beg ^ßolen» fönigg unb ber beutfdjen Sietdjsfürfteu abzuwarten; benn ohne fie molite unb burfte er feine Schlacht magen. Urtterbeffen unternahm ber ©roßtiejier einen Sturm um ben anbern auf Sßien; allein alle Angriffe mürben mit großer ©apfer= feit tion ber Bejahung, beu Stubenten unb ber Bürgerfcljaft jurücf» geflogen. SBä^reub ber ganjen jmeimonatlidjen Belagerung rief feine Olocfe meljr jum ©ottešbieuft, fonbern nur jur Bertheibigung. So oft bie große ©locfe auf bem St. StepfjanSbome gejogen mürbe, mar eg ein Seiten, bafg ber geinb aitrücfe, unb bafg Solbaten unb Bürger auf if)re «(Soften ju eilen hätten. Sie Belagerer ließen faft täglidj Seinen fprengen, aber immer mürben ifjre 9lbfier,$ unb £>anb; S3aS id) bin unb Wa§ id) l)abe, 2)anf id) bir, mein Vaterlanb! 2. Nid)t iti Söorten nur unb Siebern 3ft mein §erj jum SDanf bereit; üftit ber Sfyat will idj'S erwibern ®ir in Noti) unb Kampf unb Streit. 3. ber greube wie im geibe 9?uf' ich'S greunb unb geinben ju: @mig finb bereint mir beibe, Unb mein Xroft, mein @Iücf bift bu 4.. Sreue Siebe bis jum ®rabe (Sc^mor' ich bir mit §erj unb £>anb SSaä ich unb maS ich haK ®ant' ich bir, mein Suterlonb! 55. Dramilo mojih rojakov. Zložil V. Vodnik. 1. Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje leža najprava; Polje, vinögrad, gora, morje, Ruda, kupčija tebe rede. 2. Za uk si prebrisane glave, Pa čvrste in trdne postave; Išče te sreča, um ti je dan, Našel jo bodeš, če nisi zaspan. 3. Grlej, stvarnica vse ti ponudi, Le jemat' od nje ne zamudi; Lenega čaka strgan rokav,' Pal'ca beraška, prazen bokal. III. Priroda in obrt. 56. Prirodne sile — človeku služabnice. Spisal Ivan Š u b i c. V prvotnih dobah svojega bivanja na zemlji je človek pač malo zahteval od matere prirode. Hrane mu je ponujala v neusahni obilici, drugih potreb pa skoro ni poznalo oskromno življenje njegovo. Cim bolj pa so se jasnile temine, ki so objemale duha tedanjemu zemljanu, tem menj je mogla divja priroda sama zadoščati terjatvam napredujočega človeka. Bivanje na svetu si je začel polagoma lepšati in plemenititi; oglašale so se stotere potrebe, kakeršnili niti poznali niso predniki njegovi; telesna moč, s katero je izhajal dolge čase, zadoščala ni več njegovim zvrham. Jel je krotiti divje živali in uporabljati njih sile za svoje namene. Vender tudi domača živina ni mogla opravljati vseh del, za katera je človek v duhu snoval vedno novih načrtov. Potreboval je večjih, vztrajnejših sil — in te je našel v mrtvi prirodi. Zgodovina človeštva ima na vsakem listu velezanimivih poročil, kak6 je sledil človek skrivnostnim silam, katere hrani priroda v krilu svojem, kako je koval drugo za drugo v sužne spone ter jim nalagal in odkazoval službe, kažoč s tem, da je resnično gospodar svoji zemlji! Izmed vseh prirodnih sil si je izvestno najprej okoristil moč vode in zraka; šele pozneje je uvrstil prirodnim svojim služabnicam tudi druge, sösebno toploto in elektriko. Mokri element se pretaka v neizmernih množinah po površini našega planeta. Kdo ve ceniti število bistrih studencev in potokov, ki podž svoje valčke v struge nebrojnih rek; kdo more natančno povedati množino vode, katero vale leto in dan veletoki vesoljne zemlje v skupne vodne shrambe, v jezera in morja?* — Človek je znal različno uporabljati nosilno in • * Munke je cenil množino sladke (kopnozemeljske) vode na 32 p.m1, Buffon na 198 p»3, de la Matheria pa na 148 um3; ako vzamemo srednje število teli jako različnih podatkov, napolnila bi sladka voda izpraznjeni morski kotel v kakih 180.000 letih . . . gonilno moč vode. Tesati je jel ladje in ž njimi tovoril v daljne zemlje, zajedno dovažuje proizvode svoje omike in svojih izumov tujim ljudstvom. Deroče struge je zapiral z jezovi in prisilil moč tekoče vode, da mu goni kolesa raznovrstnih strojev in tvornic, pri preprostem kmetiškem malinu in žagi pričenši, do velikanske fabrike, zgrajene z vsemi pripomočki novodobne tehnike. Posebno sedaj, ko ginejo premogova ležišča od dne do dnč, ko se neprestano draži vsakovrstno gorivo za parne stroje, obrača izumljivi duh človeški vedno več pozornosti neusalmi vodni moči. Iz mest se seli velika in važna industrija na bregove tekočih voda, ker ne more več uspevati v trgovskih središčih. Koliko vodnih sil pa je še neporabljenih, bodisi v starem, bodisi v novem svetu! Za vzgled navedemo samö oijaški slap reke Niagare v Severni Ameriki; čez 50 m visok prag prevali ta veletok nad 1,428.000 m3 vode vsako uro . . . Ze se pripravljajo, da bi vpregli to ogromno prirodno silo vsaj deloma v človeško službo — in kdo more reči, da se ne bode posrečilo? Tudi prirodno moč vetra je človek jel rabiti zgodaj. Na svoje ladje je postavljal že v starodavnih dneh jadra, da mu jih je gonila sapa čez jezera in morja. S svojo silo bi pač mornarji nikdar ne bili prejadrali toli širih voda, kakor v družbi z vetrom; splošna omika bi gotovo ne bila na öni stopinji, kakor je sedaj, da ni služila človeku prirodna vetrova moč. A tudi na kopni zemlji je veter važna gonilna sila. V krajih, kjer veje stalna in močna sapa in ni tekoče vode s primernim padom, mora sapa goniti velikanska kolesa, ki so združena z mnogovrstnimi stroji. Malini na veter so v mnogoterih zemljah navadna in stalna prikazen. Obema opisanima prirodnima silama pa je verna družica parna sila, a v mnogih ozirih ji celö visoko preseza. Odkar je James Watt (okolo leta 1768.) popravil in izboljšal okorni Newcomnov in Cawleyjev izum, odkar je ta duhoviti mož jel graditi parne stroje, rabne za vse mogoče prilike, pričela se je nova doba v zgodovini človeškega napredka. V Wattovi fabriki za izdelovanje parnih strojev so se šolali najslavnejši inženirji starega in novega sveta, ki so potem v svoji domovini širili uporabljanje nove prirodne sile. Na polji industrije in trgovstva se je začel vršiti čudovit prevrat. Koje leta 1807.jel rezati morske valove Fultonov prvi parnik, 22 let pozneje pa voziti Stephensonov parni vlak na Angleškem, hipoma se je preobrazilo življenje na vsi zemlji. Nova prirodna sila razbeljene pare in uporabljanje njeno je toli močno poseglo med delo in nedelo prostaka in bogataša, da je trajalo nekaj let, predno se je strmeče človeštvo zavedlo, kakö se žari v zgodovini njegovi! Po vseh kulturnih zemljah so postavljali parne stroje, zidali železnice in snovali parobrodna društva. Danes deluje na tisoče in tisoče stalnih parnih mašin na svetu in goni nebrojno strojev. Z orjaško silo služi parna moč v ogromnih delavnicah, kjer tisočero železnih in kovinskih rök opravlja čudovita dela, kjer lijö, obračajo in stiskajo velikanske kovinske klade, kakor bi se igrali z mehkim voskom! Nad 300.000 km je položenih železniških šin po zemlji, in na tisoče lokomotiv tira dolge vlake po kontinentih s prej nepoznano varnostjo in hitrostjo. Parna sila goni plavajoče hiše, palače in trdnjave po širih morjih in plovnih rekah. V najbolj skrite kote jadrajo in nosijo v daljne zemlje vesti o napredku človeštva, ž njimi pa srečo in blaginjo. Zvesta tovarišica parni sili je elektriška moč. Ko je Galileo Galilei pred sto leti prvi opazoval galvanski tok, izvestno ni slutil, kakih koristij bode ta prirodna sila prinašala človeštvu. Izum Amerikanca Morseja — telegraf — razširil se je elementarno hitro po vsi zemlji. Posebno pa sta ga pozdravljala trgovski stan in železniška uprava; šele od tedaj, ko so napeli telegrafske žice mimo železniških prog, poljudna in varna je v resnici vožnja po njih. Vlade so se jako zanimale za brzojav, in skoro so bila vsa važnejša mesta telegrafski zvezana z državnimi stolicami. Danes je na vsem svetu blizu 40.000 telegrafskih postaj; med njimi je napete toliko žice, da bi jo mogli 40krat oviti okrog ekvatorja! Toda ne samö na suhi zemlji, tudi pod morjem se vije kovinski pot elektriški iskri in veže kontinente. Predno zatone to stoletje, bode vsekakor elektriški obroč oklepal vse zemlje in vsa morja našega planeta. Vender pa s tem elektrika ni še dovršila naloge svoje. V teku zadnjih deset let se vrsti izum za izumom. Ze moremo s pomočjo elektriškega toka in telefona govoriti s prijatelji in znanci, več sto milj oddaljenimi. Glasove petja in godbe nam vodi novi aparat nečuveno natančno v druge kraje. Edisonov fonograf celo zabeležuje naše glasove in jih hrani kakor pisane dokumente; kar smo govorili v stroj, to nam ponavlja, kadar in kolikorkrat "hočemo! Poleg teh duhovitih uporab elektriške sile ne zaostaja elektriška razsvetljava. Dokaj mest na zemlji si preganja nočno temino po ulicah s pomočjo elektrike. Vsak dan prinaša novih svetilnic, novih izumov na polji elektriške razsvetljave. Plin se že iz težka meri s tem sovražnikom; prijatelji njegovi morajo izumljati vedno novih pomočkov in izboljševati plinovo kakovost — res krasno tekmovanje v korist človeštva! Velikanske elektriške toke rabijo razven razsvetljave za sukanje raznovrstnih motorjev; ž njimi prenašajo druge pri-rodne sile iz kraja v kraj, posebno pa oddaljeno vodno moč, ki bi često ostajala brez koristi, da je elektriška žica ne vodi na pripravno mesto. Pri izdelovanji kovin je danes elektrika izredno važna; zdravnik jo uporablja pri mnogovrstnih boleznih — tako je sovražna prirodna sila, ki v podobi bliska švigne v človeški dom ter hipoma uniči, kar je nabrala in pridobila pridnost dolga leta, zajedno človeku blagodejna služabnica, noseča mu misli, povelja in govore čez široka morja in prostrane dežele, vplivajoča na vse stroke sedanjega življenja in združujoča daljne narode v bratskem delovanji . . . Voda in zrak, .vodena para in elektrika so torej glavne prirodne sile, ki služijo človeku na zemlji. Z njimi se je popel do sedanje omike, ž njimi izvršuje naloge, dane mu od Stvarnika. Duh njegov je uklenil prirodne moči v svoje spone, da jih uporablja za vzvišene, blage namene. To pa dviga gospodarja zemlje nad navadni materijalni svet, to ga krepi in podpira v spoznavanji njegovega poklica in prave slobode! 57. Pas ©ifen im penfte Des gUettfdjen. SHadj 9?. «Rubel. Sag ©ifen mirb im menfcE)ttcf)ert Sebeit außerorbentfidj mannig= faltig oermenbet. 333of)itt mir blicfett, finben mir ©ifenmerfjeuge. 2Btr burctjmattbern SBälber unb ©arten: bas ©fett bient bem ipofjhauer, bem Sanbmann, bem ©ärtner, unb fie mürben uns erftären, oljne bie Sijt, ben Sßflug, bie ©gge, bie §ade unb ben Spaten nichts fdjaffen ju fönnen. SBir reifen, unb bie eiferne Satju füt)rt ung eilig, mo^in mir motten. SBir befugen bie Sßerfftätte beg §anbmerfer§: tior mt§ liegen feine Sßerfjeuge oon ©ifen. SBir treten in bie ga= brifert ein: bas ©ifen titufš bemegen, ftopfen, bohren, bremen, glätten, fpinnen, meben, brueten unb üiet anberes mehr tfjun. SBir fommen in bie äßerfftätte eines Stlbljaiters, bemunbern bie oon i£)ttt gefdE»af= fenen SSerfe unb merben gar batb baran erinnert, bafg ber eiferne Meißel biefe Schöpfungen heruorbringett fjalf. Setbft in ber frieb= liehen unb ftitten SSoljnung bes ©elehrten finben mir eine Söaffe oon ©ifen: bie Stahlfeber. Ueberatt, mo gearbeitet mirb, begegnen mir bem ©ifen, unb je mehr unb je beffere ©ifenmertjeuge man in einem ßanbe finbet, umfo mehr unb umfo beffer mirb gearbeitet. Sa mir aber fooiel ©ifen bebürfen, fo tmifs es in großer Menge üon ber 9?atur bargeboten merben. 3n ber Sfjat ift fein Metall fo häufig unb in foldjen Maffen oerbreitet. Man finbet eg in ber Siefeber ©rbe afg ©ifenftein, auf ber ©rbe atg SBiefenerj unb Oder, ja fefbft in Spieren unb ^ffanjen. ©g ift überaß in ber 9iatur, mie eg überall in unferen SBerfftätten anzutreffen ift. Sttt Stute ift ©ifen enthaften; oon ihm ftammt beffen rothe garbe. Ser Schöpfer hat bafür geforgt, bafg uttg bag ©ifen nicht mangeft, aber auch bafür, bafg eg oon ben Menfdjen, obgleich in gtHe oorhanben, erft entbeeft unb erfannt merben ntujgte, bafg fie fidj beg Schaag nid)t ohne Slnftrengung bemächtigen fonnten. Tupfer, Silber unb ©otb maren meit früher befannt; benn bie 9?atur bot fie bem Menfdjen gebiegen, b. f). frei üon frembartigen Seimifchungen bar, unb mit griffe beg geuerg maren fie feicht ju bearbeiten. Sie SSerfjeuge, mefche bie Menfcfjen baraug machten, maren freilich Keffer atg bie aug Stein unb ftnodjett, aber boch, mit Fun tek, Slovensko-nemška slovnica z berilom. 10 unferen Sifenwerfjeugen öerglicEjen, fefjr unDolllottttnen. ®a famen bie Menfdjen, nadjbent fie erft bie anbern Metade aus ben Sei» mengungen burcf) bas geuer herausjufd)meljen gelernt hatten, eub= Ud) auch auf bas Sifenerj. Daraus gewannen fie bas @tfen unb bearbeiteten eg, unb was fie bamit gewonnen haben, wiffen wir aus täglicher Erfahrung Wohl ju fdjä£en. 58. Na Orni prsti. Spisal J. Vesel. Dežela kranjska imä na Gorenjskem kraje, kateri se zaradi prirodne slikovite lepote svoje smejo primerjati imenitnim delom Švice. Takšen kraj je bohinjska dolina. Na severu kipi velikan Triglav v sinje nebö; na jugu se Orna prst najviše dviga proti nebu. Ta gora sicer ni posebno visoka, a znana je zaradi mnogovrstnih cvetic in rastlin, ki ras6 na nji; prelep je tudi ž nje razgled, zlasti na južnozapadno stran. Navadno hodijo nanjo z Bohinjske Bistrice, kjer je dokaj hribovskih vodnikov. Skoro za vasjo se prično tla dvigati; po pašnikih in hribovskih travnikih ti je hoditi kake pol ure, da prideš v gozd. Cisti zrak in vonjava tisočerih cvetic te razveseljuje, da prav lahko hodiš za vodnikom po strmih potih. Že čuješ po nekod kravje zvonce, gotovo znamenje, da si blizu planine. Ees pozvanjajo čimdalje glasneje in pogosteje, in ko prelezeš strm rob, ugledaš v gorskem kotlu cele vrste koč, ki so videti kakor vas. To je planina bohinjske sirarske zadruge. Nad poldrugo sto krav stoji in polega okrog koč in po sosednih rebrih. Prijazno nas vzprejmö pastiiji in nas pogoste z izbornim mlekom, presnim maslom in sirom, kar nam kaj dobro tekne po težki hoji. Ker solnce že zahaja in noč v gorah naglo nastopa, prosimo sirarjev nočišča. Radi nam pre-puste kočo v ta namen. Ležišče je kaj preprosto: nekoliko sena okolo ognjišča; toda pravemu hribolazcu zadošča do cela. Pastir nam zakuri ogenj, prinese dobre vode, želi nam lahko noč in odide. Nekaj naših tovarišev poleže po senu in zaspi; drugi sedejo pred kočo na skale. Nebo je jasno; ugledati ni najmanjšega oblačka. Sosedne gore so v črni temi; po nekod se oglašajo kravji zvonci; govedo iz večine leži in prežvekuje; samo hudomušni prasci se pode in krulijo; nagajivi kozliči pa skačejo in se trkajo po strehah nizkih koč. Luna počasi vzhaja nad jugovzhodnimi gorami; bleda nje luč čarobno seva na sivo skalovje severozapadnih planin; sova se glasi tožno skovikaje. Hitro mine ura za uro; o poltreh je treba odriniti, ako hočemo pred solnčnim vzhodom priti na vrh gore. Vsa družba vstane; z mrzlo vodo si izmijemo zaspanec iz očij; požirek žganja, da se človek nekoliko ogreje in okrepča, in potem naprej. S prižgano svetilnico stopa Bohinjec pred nami; svet je skalovit; pot neznano strma. Za pol ure hoda se zavije pod skalnato steno, ki z desne strani visi nad nami; na levi strani globoka strmina; steza sila ozka. Pozna se le, da so tudi drugi ljudje hodili po nji; uglajena ni, zavarovana tudi ne. Počasi korakamo drug za drugim. Na vzhodu se dani; svetloba je bleda, ali jasni se čimdalje bolj. To speši korak; vsakdo se boji, da ne bi zamudil solnčnega vzhoda. Zdajci zakliče nekdo pri prvih — kaj je neki? Novinec hribolazec je našel prvo očnico. Kakšno veselje, ko jo vtakne za klobuk! Steza je hipoma strma. Kakor prislonjena lestva je stisnjena med skalnate stene; visoko je treba vzdigovati kolena; često te jeden korak po kamenji privede za dva koi'aka nazaj. Spominska pločica z razpelom na steni oznanja, da se je ondu ponesrečil nabiralec očnic, padši čez strmino. Daleč ni več do sedla in odtod ne do vrha; torej podvizajmo se! Zdanilo se je, ne da bi bili prav vedeli, kdaj. Sicer je še sömrak, ona siva svetloba, ki nam kaže prirodo kakor spečo in brezbarveno, a pot vidimo dobro. Dospevši na sedlo, ugledamo vrh in čujemo tudi planinske kavke, ki letajo okolo njega ter kriče s prijetnim glasom. Mrzel veter brije; deje nam malone dobro, zakaj znoj nam obilo rosi čelo. Na vrhu pa se moramo zaviti v plašč in stisniti za skale, sicer bi neprijetno čutili ostro sapo. Okrepčavši si lačni želodec in žejna ustna, pričnemo ogledovati okolico. Črna prst je čudna gora; na južni strani iz doline do vrha porastena s travo, katero poleti kose Tolminci, na severni strani pa navpična stena in potem jasen gozd. V travi na južni 10* sträni rasö očnice kakor pri nas marjetice, takö da ni gore, kjer bi jih bilo moči nabirati lože. Triglav in njega sosedje se vidijo kakor ogromno sivo pečevje, na katero je postavljena visoka piramida. Na vzhodu se kaže ognjenordeč pas; žarki sevajo skozi meglo, kakor bi se bliskalo. Triglavova skupina izpreminja vsak trenutek barvo: prej siva, videti je sedaj modrovijolčasta, potem zamolklordeča, in sicer vselej najprej Triglavov vrh. Čim više se vzdiguje solnce, tembolj se pomika barva v dolino; na vrhu pa se že kaže druga. Solnce nam je še za goro, ko se že Triglavov vrh sveti v prelepi rdečici. Vsa okolica je še siva; bližnji vrhovi so vijolčasti, daljni pa modri in zamolkložolti; Triglav sam se leskeče kakor razbeljeno železo. Ta prizor je toli krasen in slikovit, da mora prevzeti vsakogar. Kdor ni v gorah videl solnčnega vzhoda, ne pozna krasote prirodne! Dolge sence gora, ki leže v ravnini italijanski okolo Vidma, prihajajo vedno krajše; tu in tam se sveti v ravnini kaj belega: mesta in vasi italijanske; dolge proge se vijo po vsi ravnini: reke so, ki se izlivajo v oglejski zaliv. Daleč na jugu se kaže svetlomodra proga, komaj vidna: morje jadransko. Z daljnogledom vidiš skupino hiš in visok stolp: Oglej in stolp njegove bazilike. Tolminski in vipavski hribi se vidijo kaj nizko; v dolino gledaš kakor iz balona. Ljubljansko polje se kar izgublja; veliko Šmarijino goro pa moraš že nekaj časa iskati, predno jo ugledaš, takö je majhna v soseščini Grintovca. Prav lepo se vidi, kak6 se znižujejo Alpe proti jugu in vzhodu; Karavanke in Kamniške planine, skupina Julijskih alp so zadnje znatne višine; drugih južnih in vzhodnih vrhov že ne moremo več imenovati gorovja. Toliko da vzide solnce, poleže se mrzli veter. Prijetna toplota nastane, katera se pa že proti deveti uri izpremeni v vročino. Solnce takö pripeka, da je treba sleči suknje. Na obzorji nastaja öni dim, ki nam jemlje pogled v daljo, zatö se odpravimo na odhod. Vsakdo si natrga nekaj očnic in drugih cvetic, s katerimi si nakiti klobuk. Iz nova pogledamo z višine in jamemo stopati nizdolu. Izberemo si pa drugo pot, ki je dosti krajša, a jako strma in kamenata. Prijetno je mladim ljudem, ako se po kamenitili drsat vozijo z brega. Dobro in široko moraš stopati na trdo podkovane čevlje; močno palico moraš trdno zastavljati v kamenje in se potiskati ž njo, potem pa gre nizdolu, da je veselje. Tisoč in tisoč kamenov se vali s teboj; toda ker jih prožiš sam, vale se pred teboj in te ne morejo poškodovati. Nevarna pa je taka vožnja, kadar se več oseb pelje druga za drugo po produ; lahko bi koga pobilo kamenje. Zato se navadno pelje drug poleg drugega. Ni polovice toliko časa ne potrebujemo z gore kakor vkreber; opöldne smo že zopet na Bistrici. 59. Planinam. Zložil Fr. Leveč. 1. Oj, planine, oj, planine, Rožnate planine ve! Dika naše domovine, In zelene ve gore, Ki ste večne skalo vite Straže našega sveta, Oj, pozdravljene bodite! Kličem tožnega srca. 3. Kolikrat se v meni glasi Radosten na vas spomin! Pred menoj vrste se časi, Ko sem bival vrh planin, Ko presrečen na višavah, Srčnega veselja vnet, Po ravninah, po nižavah Pisani sem gledal svet. 2. Vsako jutro zlato zoro 4. Toda moral sem pustiti Z vas pozdravljal sem vesel Tebe, moj planinski raj! In podnevi v tiho goro V svet šumeči moral iti, Glasno žvižgal, glasno pel; V drugo zemljo, drugi kraj. Mislil sem, da rože krasne Res, povsod se da živeti, Meni vsekdar le cveto, Kdor poguma käj imä, In da v zraku pesmi glasne Vender le v domači sveti Ptiči meni le poj6. Zemlji sreča je domä. 5. Torej moje srčne želje Ve, zelene ste gore, Kjer otroških let veselje Pilo je nekdaj srce, Na višinah domovine, Kjer živi ves moj spomin, Oj, planine, oj, planine, Srečen bil bi gorski sin! 60. £lie Steinkohle. Sit einer Zeit, wo bie reichten äöälber jerftört werben unb ber Sau üou ©djiffen, ©ifenbahnen unb gabrifen alljährlich ÜDtil» lionen Säume berfdjlingt, erfchlieftt ber ©djoft ber (Srbe uner* mefllicfje SBälber, welche oor öielen taufenb Satjren untergegangen finb. SBal jefct all garntraut, ©dt)ac^tetf)atm unb Särlapp mächst, gebieh in jener Urzeit p riefigen Säumen. ®iefel liefengefd)fed)t oon ^flanjen mürbe burd) ©türme gebrochen unb burd) bie Sßogen bei SJJeerel unter Schlamm unb Scfjutt begraben. ®urd) ben ®rud oon oben unb bie Sßärme üon unten mürben foldje ^oljmaffen int Saufe ber Sahrtaufettbe ju Sraunfoljleit 'unb abermalž nad) Safyrtau» fenben gu Steinfohlen öermanbelt. ©o wäd)§t nod) fyeute auf feuchtem SJfoorgrttnbe bitrd) allmähliche! Abfterben ber SJioolbede ber % ov f. 2)ie Steinfohle ift tierfd)ieben; man unterfdjeibet ® Ian$ = unb ©djieferfohle. (Srftere ift fetjr feft, metallifcf) glänjeitb unb ent= widelt beim Serbrennen eine große Ilm aul ber Stetnfoljle ben flantmenben SBafferftoff unb ben übelriecfienben ©chmefet ju entfernen, oerfohlt man fie nochmall, b. h- man oerbrennt fie ohne Zutritt ber Suft. @o gewinnt man bie Kochfohlen (Kofi), welche oon allen Kohlenarten am meiften oerwenbet werben. Aul ber Kohle gewinnt man auch bieten, ferneren £f)eer unb bal Seud)tgal. 3n Öfterreid) finbet man Kohlenlager inlbefoitbere in ber ©teiermarf, in ben ©ubetenlänbern unb im ganjen Kar = pathengebieter Zum erftenmale entbeefte man ©teinfohlenflö^e in So h men um bie 9ftüte bei 16. Sahrhmtbert! • boef» würbe bie ©teinfohle erft im 17. Saljrfjimberte jur £>eijung betrügt. Um bal Sahr 1817 fanb ber erfte Serfucf) in Sßien ftatt, aul 3ioffi|er Kohle @al ju gewinnen unb bamit bie Straften ju beleuchten. SDal Safjr barauf geigte man mit ©teinfohle bal erfte ®antpffdjtff im SBiener ®onaitcanale. §eutjutage wirb bie Stein» unb Sraunfoljle in riefigen äJfengen unb in üerfdjiebenfter SBeife oerwenbet. 61. Parobrodi in železnice. Po K. Z e h d e n u. Dočim so od 16. stoletja dalje oskrbovale splošni promet pošte, začelo se je v početku našega stoletja prevažanje blaga in ljudij po parobrodih in železnicah. Parobrod je izumil leta 1807. Amerikanec Fulton, lokomotivo pa leta 1827. Anglež Stephenson. Že fiziku Papinu gre zasluga, daje bil prvi, kije zgradil parno ladjo; takisto je Francoz J off rov sestavil večjo parno ladjo, ali rednemu prometu ni rabila nobena. Šele Fultonov parobrod «Clermont» je ustrezal sleharni potrebi, in skoro potem so jeli uporabljati parobrode, najprej seveda le na rekah, po vsem svetu. Največ so jih zgradile države severoameriške; imele so jih že 1830. leta 315. Ali tudi Angleži niso zaostajali. Istega leta so vozili po vseh večjih jezerih in rekah evropskih parobrodi; tudi naša avstrijska dunavska parobrodna družba je jela delovati v istem letu in šteje dandanes 170 parobrodov in 700 vlačilnili ladij, torej toliko, kolikor jih imajo le malokatere ladjarske družbe na svetu. Važnost parobrodov je izredna. Kamorkoli prihajajo Ev-ropci v tuje dežele, povsod jih spremljajo parobrodi. Ker prav v takih delih sveta ni umetalnih cest, po katerih bi neumorni raziskovalci mogli v notranje dežele, rabi jim s pridom parobrod, s katerim se vozijo po prirodnih, najboljših in najcenejših cestah, namreč po rekah. Parobrod je torej občilo, ki izredno speši izobraženost in promet v našem stoletji. Dandanes izdelujejo Amerikanci največje in najhitrejše parobrode. Po misisipski reki vozijo n. pr. parobrodi dolgi 130 m, zgrajeni v tri nadstropja; na njih so jedilnice in posebne spalnice za 600 ljudij. Ko je bil izumljen parobrod za vožnjo po vodi, čuda ni, da so skoro jeli ugibati, kako bi uporabljali par tudi za vozove. Spoznali so, da treba najprej nalašč zato prirejenih cest in potem parnega voza, ki bi mogel premikati dolgo vrsto drugih težkih voz. Znamenit je v tem pogledu dan 30. septembra leta 1829., ko je zdrdral prvi vlak Stephensonov na železniški progi med Liverpoolom in Manchestrom. Vrstniki Stephensonovi res še niso vedeli spodobno čislati novega izuma; ali kako važen je za vesoljni svet, kako bistveno je izpremenil vse občevanje naše, to ve denašnji svet. Največ dobička prinašajo železnice trgovini in obrtu; zato so v velikih trgovskih državah, kakor na Angleškem, v Ameriki in Belgiji, zgradili prve železnice. Na Avstrijskem so naredili prvo železnico leta 1836.; leto prej na Nemškem, leto pozneje na Francoskem. Največ so jih gradili v poslednjih 20 letih. Zajedno s parobrodom je železnica izborno občilo. Dandanes obsezajo vse proge 300.000 km ; hitrost železniškega vlaka na uro znaša do 100 km. Železnice so dandenašnji tako dovršene, da prav za prav ni več ovir, katerih bi ne mogle premagati. 62. g)er ®elegrapl). Sie 8bee beS Seiegraphen, b. i. einer Vorrichtung, mittete Welcher man ftcE» auf Weite Entfernungen öerftänbigen fann, ift feljr alt, bod) würbe fie erft bitrd) bie (Sinführung bes gegenwärtig all» gemein tierbreiteten eleftrifdien @d)reibtetegraphen oon Morfe Oer» Wirflid)t. Ser Seiegraph fam juerft in (Snglanb in ©ebraitdj unb würbe balb barauf in allen ©ulturftaaten eingeführt, Jjpeutjutage hat bie (Srbe gegen 40.000 Selegraphenftationen, Welche jäfjrltcfi 110 bi§ 120 Millionen Sepefdjen beförbern. SaS Selegraphenne| ift alfo ungemein bid)t; Selegrapl)en» brähte burcljjiehen meilenweite unbewohnte Streden felbft jener Sänber, welche noch theilweife uneultitiiert finb. 2tm bic^teften ift baS 9fe| in (Suropa unb 9lmerifa, boch bringt eS auch t^f nach Slfien, SXfrifa hinein. Son größter 93ebeutung für baS VerfehrSwefen ift baS unter» feeifche tabel. (SS fann gefagt werben, bafS erft burch biefeS bie grage ber Selegraphie enbgiltig gelöst würbe. SJachbem im Sahre 1851 in ©nglanb baS erfte tabel aufgeftellt Würbe, fonnte Snglanb mit bem übrigen (Suropa in Serbinbung gebracht werben. 9?afch folgten anbere tabelöerbinbungen; am bewunberungSwürbigften ift jeboct) ber unterfeeifdje SEelegraph, metcf)er feit bem 3abre 1866 (Sitropa mit Slmerifa tierbinbet. Sabel getjen aitcE) burd) anbere Sfteere, fo bafs faft bie ganje Grbe mit bem eleftrifdjen SRinge um= fpannt ift. ®er Slelegraph ift namentlich für ben §aitbel unb bas @tfen= bahnmefen oon überaus hot)er Vebeutung. ®em Saufmanne bringen telegraphifctje SDepefdjen midjtige Nachrichten über ben ©tanb ber Sßarenpreife in alten größeren £>anbel§orten; ber @ifenbaf)nt>erfehr ift erft burd) ben eleftrifcfjcn Telegraphen üottftäitbig fidjer gemorben, ba man ju jeber $eit genau miffen fann, ma§ auf ber ©trecfe oor= geht, unb man außerbem bei Unglücfsftillen imftanbe ift, rafdje £ilfe herbeijufchaffen. 68. Glina. Glina je keiniška spojina kremenove in glinaste prsti. Z vodo jo je moči zgnesti v izobrazno testo. Cista glina je bela in ostaja taka tudi v žareči vročini; druge primesi pa jo barvajo; n. pr. železo jo rmeni ali rdeči. Glina je ali mastna, ki je polzka in se zgnečena daje vleči, ali pusta, ki je räskava in se rada lomi. Iz večine rabi za obrtne namene: 1.) ilovica ali opekarska glina; 2.) läpor za navadno glinasto blago; 3.) lončarska glina za navadno kamenino (belo prst) in 4.) porcelan o vica (kaolin) za pristni porcelan. Izkopano glino najprej očistijo razne primesi. Zatö jo tlačijo z nogami, gnetö z rokami, režejo, stiskajo, valjajo ali izpirajo. Tudi mešajo vrst z vrstjo, ali pa s kremenjakom (kvarcem), malcem, živcem; poleg tega že barvajo zmes z okisi. Glinasto zmes je moči vpodabljati s prosto roko ali z lončarskim kolovratom, modeli in stroji. S prosto roko se posodam napravljajo ročniki, noge, sploh vse postranske sestavine. Navadne okrogle posode delajo na kolovratu; opeke, pečnice, krožnike in posode, katerih je napraviti mnogo jednakih, stiskajo v modelih. Pri boljšem blagu je treba posodo, izdelano na kolovratu ali v modelu od malca, tudi še zgladiti z ostrim nožem in naposled postekliti. V ta namen rabi kuhinjska sol, svinčena gladina, soda, emajl. Ko je posoda posteklena, treba jo je žgati; vender žgo na ognjišči samo navadno blago, boljše stvari pa v zaprtem neizgornem tvorilu, sicer bi jo onečistil pepel in dim. Glino uporabljajo iz davna. Že Kitajci, Egipčanje in Grki so poznali lončarski kolovrat in steklenino. Pozneje so izvrstno lončarili Mavri na Španskem, odkoder so zanesli umetnost svojo na Sicilijo in Majorko (odtod ime majolika), naposled v Italijo. Znan lončar v 15. stoletji je bil Lucca della Robbia, ki je z emajlovimi barvami slikal na lonče-nino. V 16. stoletji so jeli izdelovati beli (angleški) porcelan, in sicer najprej v St. Cloudu; pristni porcelan pa je šele v 18. stoletji izumil Böttger v Mišnji (Meissen). Leta 1720. se je ustanovila na Dunaj i cesarska tvornica za porcelan, ki je najbolj slovela početkom našega stoletja; leta 1865. pa so jo zatvorili. 64. Pns (Blae. SJ)eiIroeife ttacf) S. S ud) er. Unter ©laž oerfte£)t man ein ©emenge »on Äiefelerbe unb »ergebenen tali«, 9Jatron=, talf= ober Sleifaljen. ®a§ feinfte @laS ift farblos unb £)at »erfdjiebene tarnen: genfter», @d)leif=, $ron=, @piegel=, Srtjftall* unb glintglaS. Sie Beratung bel ©lafeS ift folgenbe: SOfan »ermanbelt bie jnr.@lašerjengung nothwenbigen Seftanb» tEjeile in ^ßulüer, mengt fie unb bringt fie in eigettS bafiir herge» ftellte Öfen, wo fie einer beträchtlichen £)i|e ausgefegt werben. 9?ad)bent bie Maffe gefchmoljen ift, werben bie an ber Oberfläche erfcfjeinenben @a§blä§cE)en abgefdjöpft, fowte probeweife flehte ®laS= mengen mittels eines ©fenftabeš heraug9enDinmett- S^Ö* W bei, bafS baS ®la§ geuiigenb rein ift, fo wirb bie gemilbert, worauf bie äftaffe jähepfftg wirb. Sßill man nun runblidje ©efäfje erzeugen, fo wirb mit einem eifernett 9?of)v, «ber pfeife», eirt ST£)ett ber ©laSmaffe herausgenommen unb in biefelbe geblafen. @§ ent» fteht eine Höhlung, Wellie mittels »erfchiebener Vorrichtungen fo» lange erweitert unb abgerunbet wirb, bis man bie geWünfcfite gorm erhält. — Soll ©laž gegoffen »erben, fo Wirb bie ©la§maffe in eine ©ießwanne gefcf)öpft unb mittels biefer auf eine angewärmte glatte äRetallptatte, bie mit Überragenben 9?anbleiften oerfefjen ift, gegoffen; burdj Walsen wirb bann bie Stfaffe geebnet. ?lud) föntteu ©laSwaren geprefšt werben. ®ie§ geflieht in ber SSeife, baf§ man bie nötljige ©laSmaffe in eine äftetallform bringt unb in ber= felben mittels ber pfeife aufblašt; Skalen unb Sedjer werben in eine gorm gegoffen unb jmifc^en biefer uub «bem Kernftiicf», welches ber tnnern £>öhlung be§ ju bilbenben ©efäfjeS entfpridjt, geprefSt. ®amt Werben bie ©laSgegenftänbe langfam abgefühlt. Sie Serwenbttng beS ©lafeS ift uralt unb fattn mit Sicher» heit in Slltägt)pten nachgewiefen Werben. Unter bent Kaifer SluguftuS !am ba§ ©la§ ttac^ 9iom, breihunbert Sahre fpäter, unter Kaifer Gonftantin bem ©rofjen, auch nach Sonftantinopel, wo bie ©laS= erjeugung einen hohen 2lttffcf)Wung nahm. ,gu e»iem noch ^ö^erert ©rab ber Sollfommenheit gelangte fie im Mittelalter in Senebig, oon wo aus fie ftd) nach ®eutfd)Ianb unb Dfterreidj üerpflanjte. Berühmt war im Mittelalter bie ©laStnaleret, bie fich auS ber ©laS= mofaif, b. [)■ ber gufammenfe^ung üerfd)tebenfarbiger ©laStafelu, entwidelte, bocE) geriet!) biefelbe im 16. Saljrhmtberte in Serfall, um in ber erften £)älfte unfereS Sfa^rJ)urtbert§ wieber aufzuleben. 65. Popir. Beseda «popir» prihaja od «papyrus», na katerega so pisali stari Egipčanje. Pozneje so jeli pisati ljudje na pergamen, to je ustrojene oslovske kože, in ga rabili mnogo stoletij. V 11. stoletji so je pojavil arabski popir od pavole, ali ker ni bil dosti prida, pisali so na pergamen tudi nadalje. Šele v začetku 14. stoletja se je pričelo izdelovanje popirja od platnenih krp in cunj, katero se je ohranilo do denašnjega dne. Vrši pa se izdelovanje tako: Krpe in cunje se odberö in razrežejo. Nato jih namočijo z lugom in denejo v vrteče kotle, kamor privajajo par, da se cunje skuhajo. Zdaj jih perö v posebnih strojih z vodo in denejo v zaprte podolgasto-okrogle posode, kjer jih valjajo z nožatimi valji. Takö nastane sokasti, na pol zvršeni popir, katerega belijo s klorom in izpirajo. Nato pride zmes iz nova v zaprte posode, pomeša se s klejem in reže s hitro vrtečimi valji, kateri imajo dokaj nasajenih nožev. Snov, ki je nastala takö, obdeluje se zdaj na dvojen način. Denejo jo v käd in je jemljö toliko, kolikor je treba za jedno polo, na sitast model; voda odteče, na situ pa ostane tanka plast, katero poveznejo na pločo od klobučine in stiskajo z drugimi polarni. Mokre pole natö suše, kleje, glade (satinirajo) in naposled razpošiljajo. Največ pa se izdeluje danes popirja na strojih z žičnim omrežjem. Stroju se jednakomerno privaja mlečna popirna tvarina, in od nje nastaja širok brezkončen popirni trak, katerega stiskajo in valjajo, da izgubi vodo. Nato ga navijajo na posebno motovilo in s posebnimi rezali režejo na pole. Popir se prireja tudi od lesa; vender ni kaj prida in se uporablja zgolj za zavijanje. Popirja potrebujemo ogromno veliko; izvestno izdelujejo različne popirnice nad 10 milijonov metriških stotov na leto. Kako pač bi se izpremenilo vse življenje, da hipoma izgine ves popir s sveta! 66. Tiskarstvo. V starodavnih časih ljudje niso imeli tiskanih knjig, ampak zgolj pisane knjige. Posebno so bili samostani skrivnostni prostori, kjer se je gojilo znanstvo; kar je pripovedovala pred-krščanska doba v spomenikih človeškega znanja, to so oteli pogube tesni zidovi samostanski. Neutrudni menihi so sedeli pri svojih mizah, s peresom ali čopičem v roki, in izdelovali zlasti začetne črke kaj lepo in umetalno. To prepisovanje pa je stalo mnogo truda in časa; čuda torej ni, da so bile tedaj knjige prav drage. Prosti narod ni bral, ker ni imel knjig; kar je bilo pisano v celicah, kupovali so bogataši za ogromen denar. Takö n. pr. je veljalo sveto pismo več sto goldinarjev. Iz tega vidimo, da je bila tedanja omika do kraja nedostatna ; kakö temeljito je torej moral preustrojiti vse družbeno življenje toli imeniten izum, kakor je tiskarstvo! Ko so se sredi 14. stoletja lepo razcvela zlasti nemška mesta, jeli so gladkim deščicam vrezovati raznovrstne svete podobe in druge stvari, katere so pobarvali in potem pritiskali na pergamen ali na popir. Taki lesorezi so bili seveda kaj nedostatni; le iz težka je bilo moči spoznati natisnjeno podobo. Ako so hoteli natisniti celo knjigo, treba je bilo toliko deščic, kolikor je imela knjiga stranij. Vse to, kar je bilo pisanega na jedni strani, morali so vrezati posebni deščici, katero so potem počrnili in pritisnili na popir. Kako naporno in počasno je bilo tako delo, umeje vsakdo, kdor si misli količkaj debelo knjigo. Po odtisku so bile deščice nerabne. Vtem času je živel plemič Janez Gutenberg, domä iz Mainza na Nemškem. Ta mož je pogostoma premišljal, kako bi se dale knjige tiskati s posamičnimi lesenimi pismenkami. V ta namen si je prirezal dokaj ravnili, jednöliko debelih in jednö-liko dolgih lesenih klinčkov; na jednem konci je vsakemu vrezal pismenko ter jih potem vezal in zlagal v besede in vrste. Ko je hotel tiskati, počrnil je vršičke in jih pritiskal na popir. Po natisku so se paličice razvezale in iz nova rabile za tiskanje drugih knjig. Toda prvi poskusi mu niso uspevali; lesene pismenke so bile namreč premehke in so se hitro okršile. Leta 1450. se združi Gutenberg z bogatim zlatarjem Janezom F ustom, ki mu je posodil dvakrat po 800 gold.; Guten-berg pa mu je moral zastaviti vso pripravo svojo. Pri tej so bile bržkone tudi svinčene črke, o katerih pa ne vemo, ali so bile rezane ali lite. Obrabile so se naglo, zat6 jih je nadomestil z litimi črkami od drugih kovin, pri čemer sta mu pomagala Fust in Peter Schöffer. Schöffer je tudi izumil dobro tiskarsko črnilo, in takö je ta umetnost napredovala čimdalje bolj. — Leta 1455. je bilo natisnjeno sv. pismo v latinskem jeziku. Gutenberg je umrl leta 1467.,- umetnost njegova pa se je jela širiti po vesoljnem svetu; maloštevilne pisane knjige so se umeknile tiskanim knjigam. S tiskarstvom in knjigami pa so se tudi širile umetnosti in znanosti, iz kratka: tiskarstvo je odprlo človeštvu pot do višje izobraženosti. 67. Pic Uerfertigung ber 0lei|lifte. S*iacf) |>nrtmanjt. ®ie Bleiftifte werben aus @rapf)it erzeugt. SDJan jerfchneibet juerft bie großen ©raphitftücfe mit bünnen Sägen in Blätter; biefe merben bann gepfiffen unb geglättet unb hierauf in Stifte jerfägt, bie man in gwlj einfafü §ieju Bebtent man fid) in Snglanb bei rotten, angenehm riecfjenben ßebernholje!. ®a ber reine, bicf)te ©raphit fef)r fetten oorfommt, fo bereitet man tfjetfS aug Abfällen be!felben, tfjeifg au! blättrig = fd)uppigem ober erbigem @rapt)it, namentlich au! bem böhmifdjen unb baterifchen ©raphit, Bleiftifte burdj fünftlidje SWifd^ung. ®er unreine ©raphit muf! oor feiner Berwenbung mittel! ©lüljen, äßatjlen, 2Bafd)en unb Schlämmen oon ben frembartigen Beimengungen befreit merben. Ilm ben ©raphitftaub in eine biegte 9J?affe ju oerroanbelu, hat man oer= fd)iebene Binbemittel, in!befonbere ber Hjon mirb faft allgemein Oer» menbet. Sief er muf! feft unb jähe unb mijglicfjft frei oon Salf unb (Sifeno^b fein. Sowohl ber Sh™ al! auch *>er ©raphit merben ge= flößen, gemahlen ober gefiebt unb bann mit einanber getnifcht. Im Ieid)teften geflieht bie! im naffen $uftanbe. ®er währenb ber 9Ki= fdjung fcfton ziemlich jähe gemorbene Steig mirb noch recht gut burd)= gearbeitet unb in Ballen geformt, bamit er nicht oor ber meiteren Berarbeitung au!trocfnet. 21 u! biefer 3)iaffe Werben nun Stifte mittel! einer ftarfen treffe gefertigt, in bie erforberlidje Sänge gefdjnitten, forgfältig getrocfnet unb in fchwacfjer Nothglühh'le gebrannt, wobei aller Suftjutritt abgehalten werben rnufS. $u ber ©nfaffung ber orbinären Bleiftifte nimmt man Sannen» ober gicfjten*, Sinben= ober Grlenholj; ju feineren Wirb Nothelfenholj unb ju ben feinften Sebernholj oerwenbet. ®a! §olj wirb juerft in bitnne Brettdjen gefchnitten unb glatt gehobelt; bann Werben fooiel 9cut£)en eiitgeftoßen, al! Bleiftifttjülfen gemalt merben fönnen, unb biefe bann abgefchnitten. hierauf merben bie Nutzen mit Seim be-ftrichen unb bie Stifte eingelegt, morauf bem ©anjen eine ct)(in« brifche ober pri!matifdje gorm gegeben wirb. Nach bem gaffen unb Behobeln erhalten bie Bleiftifte gleiche Sänge unb finb jum Berfaufe geeignet. 68. Čemu so potovali rokodelci v srednjem veku. Po F. Stammu. Dočim se je moral učiti rokodelski učenec pri je dnem mojstru, zahtevala so zadružna pravila, da je delal pomočnik pri raznih mojstrih; zakaj kdor se je hotel ustanoviti za mojstra, moral je dokazati, da je potoval po svetu. Namen takemu potovanju je bil ta, da se je pomočnik seznanil z rokodelstvom svojim, da je spoznal šege in navade raznih mest ter si pridobil strokovna poslovna in trgovska znanja, predno je začel na svojo roko. Da pa je bilo potovanje možno, moral je vsak mojster dati došlemu pomočniku dela ali pa potnino, če je bila delavnica že polna. Po vseh mestih, ki so imela zadruge, bili so domovi za one pomočnike, ki niso dobili dela. Ondu so smeli ostati brezplačno in so lahko spoznavali šege prebivalcev, javne umotvore rokodelske in prometno razmerje. Pomočnik je dokazal svoj stan z izpričevalom, potno knjižico, ali če je morda oboje izgubil, z rokodelskim rekom, po katerem je spoznal mojster pomočnika svojega rokodelstva. Rokodelski reki so bili daljši stavki, večinoma rimani ali v obliki dvogovora, takö da .jih ni mogel rabiti kdo drug. Tudi so bile znamenitosti v posamičnih mestih, katere je moral popisati došli pomočnik v dokaz, da je bil res v tem ali 6nem mestu. Takö n. pr. je na železni ograji «lepega vodnjaka» v Nürnbergu obroč, jedini, ki se da obračati do cela; ta zakriti obroč je bil «znamenje» slavnega obrtnega mesta, kakor «železni hlod» na Dunaji. Potovali pa so rokodelski pomočniki tudi zatö, ker je potovanje kar najbolje spešilo in družilo vse stanove rokodelske. Popotni rokodelec je pripadal vsemu obrtu državnemu; smel je zahajati v vse delavnice; nobeden nov izum, nobena umetnost mu ni ostala prikrita. Kakö so napredovali posamični mojstri, videli so jasno njega drugovi in pomočniki ter potem razširjali izum in izboljšila. Res so bili nekateri mojstri in umetniki, kateri presezajo vrstnike svoje, ali splošni tvori tedanjega ume- talnega obrta, katerih mojstrov ne poznamo, kaž6, da se je splošni razvoj dosegel le s tem, ker so delovali vzajemno vsi rokodelci v državi. Popotne rokodelce smemo poleg tega primerjati stoterim nitim, ki so vezale in družile ves rokodelski stan in izredno spešile umetnosti. 69. Popotna pesein. Zložil J. S tritar. 1. Danes tukaj, jutri tam, Druge gore, druga mesta! Ce mi všeč ni tu, drugam Urno me odvede cesta. 2. Kakor ptica, ki leti Čez gore in čez ravnine, Kraje gledam in ljudi, Kaj mi mar njih bolečine? 3. Kdo tolaži mi srce, Ko tolažbe milo prosi? Kakor svoje jaz gorje, Vsak gorje naj svoje nosi! 70. lUcinfterfprud). »on 8. 3B. t). © o e 11) e. bleibe nidjt am Soben fjeften! grifdj gewagt unb frifd) fjinaitš! Kopf unb 2Irm mit Reitern Kräften, Überall finb fie ju §auž. 2Bo wir un§ ber Sonne freuen, Sinb wir jeber Sorge lo§; ®af§ wir un§ in tljr jerftreuen, SDarum ift bie 2Belt fo groß. 71. Kakö nam koristijo gozdi. Spisal Fr. Erjavec. Grozd ne daje dobička samö, kadar je posekan, ne, pre-potreben in preimeniten je tudi, dokler še stoji. Te potrebe in imenitnosti sicer ne čuti toliko posamičnik, a čutijo jo celi okraji, da, cele dežele. Zlasti öne, ki so gozde nekdaj imele, toda jih uničile z lahkomiselnim gospodarstvom, bridko zdaj vzdihujejo po njih. S čim pa koristijo gozdi celim okrajem in deželam? Grozdi ustavljajo in razbijajo vetrove. Vsakdo ve, da v gozdu vihar nima take moči kakor na planoti. Po krajih, kjer so po gorah izsekali gozde, čuti se skoro, da po dolinah vetrovi dobivajo večjo moč. Doline prihajajo hladne in menj rodovite; posebno sadno drevje mnogo trpi in spomladi rado pozebe. Dežuje bolj neredno; pogostoma nastopajo suše, dež prihaja rad z nalivom, nevihte z viharji se množe, in toča tod rada ropoče. Gozd hladi poleti zrak in ublažuje vročino. Iz vsakega drevesa, iz sleharnega peresa hlapi vodna para, vzdiguje se pa tudi iz kolikor toliko vlažnih gozdnih tal. Da se more vodna kaplja izpremeniti v paro, potrebuje toplote, in to mora dati zrak. Zatö je v gozdu zrak hladnejši nego na planoti, ne glede na to, da se pod košato streho zelenih vej nikoli ne more toliko ogreti od solnca, kakor zunaj na planoti. Po prirodnem zakonu si pa želi hladnejši gozdni zrak zjednačiti toploto z zunanjim gorkejšim zrakom, in zatöf)e ihrer SeiftungSfähigfeit unb oerfertigte wunberbare Singe, fo narnent» tid) ein ÜDfeffer, in beffen §efte breijehn Heine Štaftdjen oon (Alfen» bein enthalten waren. 3n benfelben befanben ficfy unter anberem über taufenb Stüde aus allerei Stoffen, als Saus-- unb Äellergerätl)e, Ijanbmertžjeug, eine eiferne Stifte mit einem geheimen Sd)lof§, bie mit hunbert Miniaturgotbftüden gefüllt mar, fomie anbere minjige praditooH aufgeführte ©egenftänbe. Ss gab nur wenig Sredjsler, bie $ronner an @efcfjidlid)feit unb $ierlid)teit ber Slrbeit gleid)!amen. 77. Kovaštvo. Iz «Vrtca». Kovač je rokodelec, kateri kuje s kladivom na trdem nakovalu; posebno imenujemo kovača tistega, kateri dela kolom okove in podkava konje. A vsem ostalim rokodelcem, kateri imajo posel z železom, pridevamo taka imena, ki najbolj označujejo njih delo. Tako zovemo žebljarja önega, ki dela žeblje; kotlarja, ki kuje kotle; druge, ki narejajo nože, ključanice i. t. d., imenujemo nožarje, ključarje i. t. d. Samokövnik (fužinski kovač) izvršuje največje in najtežje stvari: nakovala, kotve (mačke) ladjam ali korabljem i. t. d. Namesto navadnega kladiva mu rabi velikansko kladivo, katero goni voda, da samo kuje delo njegovih rok; zatö imenujemo takšno napravo tudi samokčtv. Kovači, žebljarji, ključarji in orožarji kujo z manj- širni, ročnimi kladivi. Orožarjev je čimdalje menj, ker zdaj orožje največ delajo tvorniee. Kovač si kupuje železo od železninarja. Železno plesmo (šino) prvič preseka z razsekačem na več manjših kosov in jo potem prekuje v raznovrstne stvari. Ako hoče n. pr. okovati kola, odseka od železnega plesma toliko železa, kolikor mu ga je treba za okove na kolesih. Potem železo razbeli in dene na nakovalo, kjer ga često po več pomočnikov po taktu kuje s kladivi, po 11 —16 kg težkimi. Železo se tanjša, da se naposled pretvori v šibek obroč. Ko je kolesno opasilo gotovo, prebijejo se s prebijačem na več krajih skv<5žnjice, da se železni obroč h kolesu prikuje. Kotlarje štejemo tudi h kovačem. Delajo pa od medi in bakra raznovrstne posode: kotle in kotliče, sklede, ponve, vrče, cevi i. t. d. Tudi hiše in cerkve pokrivajo z bakrom. Kotlarjem rabi med ali baker, ki je že tanko razblinjen. Vsako posodo tudi znotraj pocinijo, ker bi sicer ne bila samo škodljiva zdravju, temveč tudi nevarna življenju. Kleparji narejajo od kositarja in pločevine razno hišno in kuhinjsko posodo, cevi i. t. d. Rabi jim do malega isto orodje kakor kotlarjem. Tudi oni krijtf hiše in zvonike z železno pločevino. Nožarji delajo nože od železa. V starih časih so ljudje rezali z noži od kamena, ali da bolje rečemo, namesto nožev so rabili ostro kamenje in školjke. Stari Rimljanje in Grrki so že poznali nože, toda niso ž njimi rezali pri mizi, ker je bila tedaj navada, da so nosili na mizo že razrezane in zdrobljene jedi. V 13., 14. in 15. stoletji so jeli rabiti nože tudi pri jedi; v tistem času je rabilo več vrst nožev na Angleškem, Francoskem in Nemškem, a tudi že pri nas. — Vilice so izumili v 15. stoletji; prvi so jih rabili Lahi. Na debelo se izdelujejo noži v posebnih tvornicah, izmed katerih je najimenitnejša angleška v Sheffieldu. Prva britev je bila narejena leta 1638., prvi peresni nožič pa leta 1650. Ključarji ne delajo od železa samo kijučanic-in ključev, nego tudi razne druge stvari: maline za kavo, okove, verige, rešetke i. t. d. Homer pripoveduje, da so že v starih časih poznali ključanice in zapore. Lakedemonci so izumili ključe, katere so pozneje dovršili Rimljan je in Grki. Prve umetalne ključanice je izmislil Ivan Ehemann v Nürnbergu 1540. 1.; potem so Francozje in Angleži izumili raznovrstne žabnice (obe-silne ključanice) in jako umetalne spr6žnice. Ključarji novejše dobe so v tej stvari že jako napredovali. Komu niso znane umetalne ključanice železnih blagajnic? Mnogo je še drugih rokodelcev, ki obdelujejo kovine. Taki so: srebrarji, zlatarji, zvonarji, orožarji, kositrarji, olövarji. Zvonarji lijö zvonove od zvonovine, katera imä tri do pet delov bakra in jeden del kositaija. Že v prvih časih so imeli v jutrovih deželah majhne zvonove. Egipčanje so jih rabili za nekako godbo ob slovesnostih in plesih. Hebrejci so s takimi zvončki lepšali obleko, Eimljanje pa so ž njimi dajali znamenje, kadar so hoteli sklicati zbor. Namesto denašnjih velikih zvonov so jim rabili bakreni kotli, po katerih so tolkli s klädivcem ali čim drugim. Prve cerkvene zvonove je v začetku 5. stoletja uvedel škof Paulin v mestu Noli blizu Vezuva na Laškem. Do 12. stoletja so zvonove rabili samö za zvonjenje, ali ko so izumili ure na zvonikih, upotrebljali so zvonove tudi za take ure. Največji zvon v Evropi je v Moskvi; treba mu je 24 ljudij, da morejo zvoniti ž njim. 78. Über |®ctrtllinbu|tnc. 92ad) ©tocffiauer. Sn ber SRetaHinbuftrie fiefjt baž @olb atö König ber Metalle oben an. eignet [ich ganj befonberš für <5d)tnudfad)en, foll aber all ©d)mucf nur in fparfamer SBeife angewenbet werben. Überlabung mit Zierat ift überhaupt ba§ $eid)en eine! oermilberten ©efd)marf§. 2)a§ @olb foll all ©cfjmucf feine Saft Werben unb ben ju fc^mücfen» ben Xljeil weber britcfert nocf) beengen, gerner muf§ beriicffxcEjtigt werben, baf§ ber helle @51anj be§ (Mbeš alle feine SJiobeEierung aufgebt unb fie grofštentljetlš unfidjtbar madjt. ®er @lanj uermdjtet fomit gerabe baž, wa§ am hödjften ju fdjä^ert ift: bie fünftlerifd)e gorat. ®agegen farm eine paffenbe SSerbinbung bes matten (Mb= förperg mit einzelnen polierten Steilen bie fdjönften SBirfungen erzeugen. 3m ganjen ?((tert()ume mürbe biefe 2lrt, ba§ (Mb ju bearbeiten, auggeübt. Sem (Mbe am nädjften ftel)t unter ben Metallen bas Silber. Siefeg finbet ficf) häufiger, ift bafjcr geringer im SBerte; eg hat nicht jene Sdjmiegfamfeit unb Seljnbarfeit mie bag (Mb, ba= gegen eine burch fünften Ofanj bem (Mbe faft gleicljfommenbe Schönheit. gür bag (Mb bilbet ©über bett hinter» unb Unter» grunb, für minbermertige Metalle nimmt eg mitunter allein, oft gemeinfam mit @o(b beffen 93ebeutung als Sdjmucfmittel ein. Sag (Silber mirb üorjugSmeife ju ©efäßen unb @erätl)ert öermenbet. Solche bilbeten früher in jebettt anfefjrtlicfien igaufe einen fünftlerifd) oft fehr mertoollen Sdjat). Sie älteften Silbergegenftänbe finb faft alle noch befonberS burch ($olb oerjiert. Sn bem gtligran, b. i. in zierlichen, öurd)fid)tig jufammengeflochtenen gabeitgeminben, hat ficf» baS Silber einen befonberen Sd)mudftil gefchaffen. 9Jeben (Mb unb Silber gelangen in ber Metallinbuftrie aud) Kupfer, 3inn, Gšifen, 3inf unb 83lei jur Verarbeitung. Kupfer unb hobelt feit bent Sllterthume in ber gorat ber SSronje eine wichtige Stellung eingenommen. Bronjegefäße unb Sronje= gerätlje bilbeten ben Stolz beg reichen Siömerg. Sie ©genfdjaft ber Sronje, fich im Saufe ber geit mit ber fogenannten platina ju bebeden, hat in neuerer ,Qeit SSeranlaffung gegeben, Süften unb SSafen aud) aug ginf, melcheg für bie ?lttnal)tiie metallfarbiger Überzüge befonberg geeignet ift, in ber gorm unb garbe alter Sronjegegenftänbe t)er$ufteflen. Srinfgefäjge aus S'11" maren im 16. Sahrhunbert getoöfjnlic^e (Srforberniffe eineg oermögenben £>aug= ftanbeg; fie mürben mit ben feinften uub jierlicfjften Ornamenten becoriert. Sie aug jenen $eiten erhaltenen Kannen bienten alg Srinfgefdjirr für ben Moft. Sag (Sifen ift bag eigentliche §anbmerfgmetall. @g hat megen feiner großen geftigfeit, Sichte unb ,'gärte fomie infolge einiger anberer Gcigenfcljaften einen feft unb beftimmt abgegrenzten Kreig, innerhalb beffen feine ^ßrobucte fich öemegen. Sd)mud aug Sifen, unb fei er noch f° f™ gearbeitet, ift feiner Statur nach nie fdjön. Slrinfgefdjirre auž ©fett formen fjodjftens al§ Merfwürbigfeiten @ntfcE)uIbiguttg, niemals a6er ©iHigung finben. Stfen ift nidE)t ba§ ÜJJaterial für Wobei, es müfgten benn Wöbe! fein, bie, im freien ftefyenb, längere $eit ben (Stnflüffen ber SBitterung trogen follen. ®ie Seljanblung bes ©ifens ift eine oerfdjtebene, je ttadjbem man Sdjmiebe' ober ©ufžeifen ju oerarbeiten hat. ®a§ Sdjmiebe» eifen erfcfjeint meiftenš in einer ©eftalt, meiere ber Xedjntf feiner §erftellung genau entfpridjt. SSenn bie eifernen Stäbe auf bem Slmbofä mit bem Jammer bearbeitet werben, fo biegen fid) bie ju beiben ©eiten be§ §ammerfchtage§ befinblichen ^C^etle auf, unb e§ entftefjen au§ bem geraben (Sifenftabe fpiralförmige Krümmungen, bie bas ©runbmotiü faft fämmtlidjer ©itterwerfe ber ^enaiffanee bilben. SDiefeš WotiO l)at man erweitert, fünftlerifd) umgebilbet unb Strabe§fenüerfd|lingungen gefdjaffen, bie in bem feften Mahnten fcfjein* bar (eid)t fid) bewegen unb juoberft aufjerorbentlidj fein geglieberte Slumengebilbe anfe^en. 2öar nun ein ©retfufj, ein Sanbelaber ober ein ©itter ju fertigen, fo blieb faft immer bie Spirale bie öorljerrfdjenbe ©runbform. $m fertigen .Quftanbe würben bann einige if)rer £l)et(e, befon= berš bie oberen Ausläufer, einzelne in bie Spiralen gebunbene ©litten unb Slätter oergolbet, bem ©anjen aber ber Gfjarafter unb bie garbe bes @ifen§ gewaljrt. 93eim ©uf§eifen hingegen ift bie Wobellierung unb Veröiel» fältigung eine§ unb bežfelben ©egenftanbež §auptfadje. ®er Wo» belleur für gufäeiferne ©itter u. bgl. wirb fich am beften in ben ©renken ber geometričen ®ecoration§weife hatten. Seichte Vergol» bung in einzelnen Sinien unb Streifen auf bem bunfeln ©runb trägt wefentlich ju einer fd)önen ©djauftellung ber formen bei. Unter bett oerfc£)iebenen ®ecoration§arten, womit bag ßifen oerjiert wirb, finb ooruehmlich baž 2i|en, ®ama§cieren, Sau» frieren uub ©chneiben ju erwähnen. Shre hauptfächlichfte 9tn= wenbung fanben unb finben fie noch &ei SSaffen. ©ewöhnliche Sdjlofferarbeiten bes Wittelalters unb ber )Keuaiffartce waren leid)t graoiert, unb e§ würbe benfelben ^äufig aud) ein ftaljlblauer Jon gegeben, woburch fie fid) hödjft üortl)eil()aft oon bem meift bunfeln ^olggrunbe abhoben. 79. Barve krasilnih umotvorov. Spisal J. Franke. Lepo zložene barve imajo veliko moč. One vplivajo na predmet, da se nam vidi rničen, krasen, očarevalen, mil in ljubek, resen ali celo osoren. Napačna skladba barv pa lahko zniža in uniči vtisek krasil ali ornamentov; vpije in kriči, žali oko in ukus ter je zoperna ali smešna tudi preprostemu očesu. Barvanje krasilnih likov imej v prvi vrsti praktičen ali strokoven zmoter. Pomagaj jim namreč do razvitka, povzdigni jih in uveljavi ter loči njih posamične dele. Umotvor zadobi krepost, določnost in jasnost; ta svojstva tvorijo velik del lepote. Barve se ne ločijo le po svojem posebnem značaji, recimo, po pristni barvi, kakor n. pr. rdeča, zelena, modra i. t. d., ampak tudi po svetlosti. Tudi to svojstvo — svetlotemno (chiaroscuro) — važno je jako in oblikovju premnogokrat jedina barvena opora, n. pr. če uporabljamo les prirodnih barv, svetlo in temno kovino, kamen ali druge tvarine, ki nimajo živih, polnih barv. Preglejmo najprej barve po njih posebnem značaji. Ločimo jih: 1. v tri izvirne ali prvovrstne (osnovne) barve: rmeno, rdečo in modro. Prva je najsvetlejša; poslednjo je moči otemniti najbolj, ne da bi izgubila značaja, t. j. vselej ostaja še modra. 2. Drugovrstne, pomešane iz izvirnih. Te barve so: oranžna iz rmene in rdeče, purpurna iz rdeče in modre in zelena iz rmene in modre. Purpurna in zelena barva ohranjata svoj značaj, ako sta tudi močno otemnjeni. 3. Tretjevrstne, pomešane iz drugovrstnih, so: citro-nasta ali citrin iz oranžne in zelene, rjavo rdeča (ruset) iz oranžne in purpurne in olivna iz purpurne in zelene. Črna in bela barva sta v primeri z naštetimi glede na barveni značaj brezbarveni, nedoločni ali nevtralni; kažeta pa največje nasprotje svetlotemnega. Črna kaže uničenje svetlega, t. j. temo, bela pa najvišjo barveno svetlost. Siva barva, sredi črne in bele, mrtva je tudi glede na svetlost, torej popolnoma nevtralna. Senčenje. Na del kake lepe barve, n. pr. rdeče, naredi senco. Obsenčena barva ohranja značaj, ostaja še rdeča, vender ni toli živa, kakor je zraven v svetlobi. Blizu isto vidiš, ako primesiš lepi barvi črne. Otemniš ali osenčiš jo; vzameš ji pa tudi lepote, in sicer več, nego s prirodno senco. Barva, pomešana s črno barvo, izgubila je več značaja, nego če ji odtegneš svetlobe. Ce primesiš lepi barvi bele, bode svetlejša, izgubi pa precej več lepote, nego pridobi svetlosti; kaže se oslabela, bleda. Z belo in črno barvo torej izpremeniš lahko vsako barvo na svetlo ali temno stran, urediš nje «sveti o temno». To imenujemo senčenje barve (različni toni barve). Nevtraliziranje. Ako primesiš barvi sive, znižaš ji značaj; vzameš ji lepote in živosti; barva se izpremeni v nevtralno, nedoločno. Nje svetlotemno pa ostane neizpremenjeno; le prav svetla otemni nekoliko, močno temna pa bode nekoliko svetlejša. Namesto črne, bele ali sive barve primesiš lahko katerikoli barvi vsako drugo gorenjih devetih in ji takö izpremeniš značaj. Pridem n. pr. lepi rmeni barvi stvarco modre: ostane ti še lepo rmena, vender se bode nagibala na zelenkasto stran in se ločila od nemešane. Isti rmeni prideni stvarco rdeče barve: ormenela bode še bolj. Cim več prideneš jedne ali druge, tem bolj se oddaljuje zmes od pristne rmene barve; dobodeš pa celo vrsto novih, nekoliko različnih barv. Take male razlike imenujemo nijanse; skupaj s senčenjem tvorijo prebogato zbirko barvnega zaklada. Barvo imenujemo nasičeno, polno, če kaže vso lepoto značaja svojega, če nima nič sivega ali nevtralnega. Modra barva je n. pr. nasičena, ako sije ne moremo misliti še bolj modre. Intenzivno, močno, živo imenujemo barvo, ki je nasičena in svetla. Intenzivne barve rdečega in rdečermenega značaja imenujemo ognjevite. Modra barva in öne barve, v katerih je veliko modrine, vtiska so milega, hladnega. Slabotna pa je barva, v kateri je mnogo sive. Skladba. Kakö je izbirati in skladati iz tega velikega zaklada? Odgovor je sila kratek: Razdeli in zdrobi posamične barve po umotvoru tako, da se zjedinijo od daleč v umirjen (nevtraliziran) blišč! Do takega učinka vodi sila mnogo načinov; vseh pa še dolgo niso iznašli in poskusili. Kakö so doslej zlagali barve na kr&silnih umotvorih, katere priznava svet za izvrstne in vzgledne, o tem bodi tu nekaj načelnih navodil. Ako zmešaš rmeno, rdečo in modro barvo, umire se do cela, ali ta mir je mrtev, ker druga drugo popolnoma uniči, takorekoč popije. Iz mešanice nastane siva barva. Ako pa razvrstimo to trojico na določenem površji takö, da odmerimo rmeni barvi tri, rdeči pet in modri osem delov, stopijo tudi v polno ravnotežje: umirjene so in v harmoniji. Takov mir pa ni več mrtev, ampak živ in lep; vsaka barva gorenje trojice se kaže v skupini še lepša, nego je sama po sebi. Ta skladba je od vseh najmogočnejša in najsijajnejša, zlasti ako nadomešča rmeno barvo svetla kovina, namreč zlatö. Take barve, katere se v določnem razmerji površja umirjajo ali harmonizirajo, imenujemo dopolnilne (komplementne). Ker so druga od druge po značaji kolikor možno oddaljene, zovejo se tudi nasprotne. Skladba je nepopolna, kadar ne obseza vseh treh prvovrstnih barv, bodisi pristnih ali v zloženem (mešanem) stanji. Mesto rmene in modre barve nam rabi lahko njiju vsota (zmes), t. j. zelena barva, ki se spopolnjuje z rdečo. Rmena se takisto spopolnjuje s purpurno, oranžna pa z modro. Drugovrstna trojica se spopolnjuje, kadar obseza oranžna barva osem, zelena jednajst, purpurna pa trinajst delov površja. Tretjevrstni trojici je razmerje: devetnajst delov za citrin, jeden-indvajset za rjavordečo in štiriindvajset za olivno barvo. Navedena razmerja veljajo za barve jednake intenzivnosti. Kadar pa skladamo intenzivno barvo z drugo menj intenzivno, dati moramo drugi tem več površine, čim motnejša, menj intenzivna je. Barve se po sosednih barvah navidezno nekoliko izpre-mene. Na beli (svetli) podlagi (belem dnu) se kaže vsaka barva temnejša, na črni (temni) podlagi svetlejša, na sivi intenzivnejša, nego je sama po sebi. Dalje se izpreminjajo barve, kadar se dotikajo drugih, tudi glede na nijanso, in sicer se nagiblje vsaka k tisti, ki spopolnjuje sosedno barvo. Tako je videti rdeča barva poleg modre nekako oranžna, modra pa vleče na zelenkasto. Skladba nasičenih in polno intenzivnih barv im& često nekaj ostrega in trdega. Ostrino ji vzamemo, ako znižamo intenzivnost; kakö in koliko, o tem določa v posamičnih slučajih jedino le izurjeno in občutno oko. Da ti bodo krasilni liki krepki in določni, ravnaj se po nastopnih navodilih: Barve razvrsti takö, da se ne stikajo. Barvena krasila na podlagi nasprotne (dopolnilne) barve loči od dna z obrobki svetlejše barve: rdeče cvetice na zeleni podlagi obrobi n. pr. s svetleje rdečimi potezami. Barvena krasila na zlatem dnii loči z robci temnejše barve. Krasila kakeršnekoli barve lahko ločiš od dna z belimi, črnimi ali zlatimi obrobki. Na črnem ali belem dnu se ločijo krasila sleharne barve brez obrobkov; temna krasila na svetlem dnii obrobi s še temnejšimi potezami. Pri skladbi «samosvojih» nijans (različnih senčnatih stopinj jedne in iste barve) naj bodo svetla krasila na temnem dnu brez obrobkov; temna krasila na svetlem dnu pa obrobi temneje. Zlatö, srebrö, bela, siva in črna barva se dobro strinjajo z vsakeršno skladbo. Rabijo samö za vezilne in ločilne člene, in takrat morejo boljšati menj dobre zveze. Barve, ki se le malo ločijo po nijansi, strinjajo se tudi dobro, n. pr, travnato-zelena in modrozelena, ker sta si takorekoč sorodni. Kakor hitro se pa bolj oddaljita, skladata se jako slabo. Za skladbo barv in ločitev krasilnih likov so vzgledni proizvodi vzhodnih narodov, Arabov, Perzov, Mavrov, Indov, nekoliko tudi Kitajcev in Japancev. Fun te k, Slovensko-nemška slovnica z berilom. 12 80. SdjafmoUe «uö fJnumrooUe. Sie Bewohner fätterer Rotten waren fdjon frühjeitig bemüffigt, langhaarige Sljierfelle jit i£)rer Betleibung ju wählen, worauf fie balb bie SB o 11 e itod) lebenber SL^tere ju benüjjen begannen. Namentlich baS Schaf Würbe fdjon in ben älteften Reiten ttjeil' weife auch wegen feiner tiortrefflichen SBolle gejüdjtet. Sie SBolle hat bie (Sigenfcfjaft, fich hu öerfiljen, b. f). unter ber Sinwirfmtg beS SrutfeS, ber SBärme unb geudjtigfeit fich m* lösbar ju tierwirren. Sie gibt bie weidjften ©ewebe, hat natürlichen Olanj unb nimmt leichter garben an als Baumwolle. Sa fie auch oiel wärmer hält als anbere Stoffe, würbe fie oon altersfjer ju Dbergewänbern, ^ettbecfeir unb Teppichen fcentifct. lud) bie Berwen» bitng beSgiljeS war frühjeitig befannt. Sie Schaf Wo 11 Weber ei in Snbien fc£»emt feit Sahrtaufenben uuüeränbert betrieben ju werben. — Seit bem 10. Sahrljunbert würben bie beutfdjen SB ollen» manufacturen berühmt. Sie ^jauptgattungen ber Schafmolle tonnen folgenbermafjen djarafterifiert merben: Schafe in halbwilbem guftanbe tragen bie urfprünglidje, hoppelte eti.........123 42. Slovanska apostola.....124 43. Sari bei- ©toge.......125 44. Nasledki križarskih vojski! . 126 Stran 56. Prirodne sile — človeku služabnice ............141 57. ®až (šifen im ®ienfte beš 9Kenfif)en...........145 58. Na Črni prsti........146 59. Planinam...........149 60. ®ie ©teinfofjfe........150 61. Parobrodi in železnice . . . 151 62. Ser Selegrnpt)........152 63. Glina.............153 64. ®a§ @Ia§..........154 65. Popir.............155 66. Tiskarstvo..........156 67. ®ie »erfertigung ber »leiftifte 158 68. Čemu so potovali rokodelci v srednjem veku......159 69. * Popotna pesem.......160 Stran 45. Rudolf Habsburški.....127 46. SOfapmtlicm 1.........128 47. Kolumb odkrije Ameriko . . 129 48. ®ie Siirfett »or 23ien .... 131 49. Marija Terezija.......132 50. Qofef II............134 51. Dunav............135 52. Ljubljana...........136 53. ®te öfterreidjiid) * ungarifcfie 9Jfonarc()ie..........138 54. * Mein »aterlonb......139 55. *DramiIo mojih rojakov . . 140 Stran 70. * SBanberfptucfj........160 71. Kako nam koristijo gozdi . 160 72. *3m äöatbe.........163 73. ®te DfulPjer unb iljre 93e* föaffenljeit..........163 74. Umetalni obrt........165 75. O zgodovini lesnega obrta . 166 76. ®recf)žferei unb @cf)ni|arbeit 168 77. Kovaštvo...........169 78. Über 2Maffinbu[trie.....171 79. Barve krasilnih umotvorov . 174 80. ©cf)af motte unb 33aumlt)otte . 178 81. ®ie ©utmicMung bež fcfjinenmefenž in ber neueftett 8eit..............179 82. Svilni prelee.........180 83 O gospodarstvu.......181 III. Priroda in obrt.