SL0VENSK0-AMER1KANSKI Koledar za 1.1900 je dobiti po 25 centov komad. NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-v. *7. USTO-^at Tork, 24. 3a:o--wxrs7-aa?±ja 1900. Leto Till. Nas promet na severozapadu. Podobo izvanrednega razvitka trgovine in prometa Da eeveroi-apa-du naše dežel« v poslednjih 30 letih nam podaja statistika necega chi-caškega lista o prometu Sault St. Marie prekopa ali Soo prekopa, kteri veže Superior jezero 6 Huron jezerom. Med drugim bo glasi: „Zelo zanimivo je primerjati ladjeplovni promet poslednjega leta v Soo prekopu s prej S nji m i leti, ker kaže se nam velikansk napredek ladjeplovstva na velicih jezerih in vBled tega ogromen razvoj obrtnije in trgovine na severozapadu v poslednjih 30 letih. L«ta 1809 je pljulo skozi Soo prekop 939 jadernic in 399 parnikov, deset let kasneje je narastlo število jadernic na 1404, parnikov pa na 1168; leta 1889 je že pljulo skozi Soo prekop 2b35 jadernic in (>501 parnikov, leta 1899 pa 4776 jadernic in 14.738 parnikov! Število potnikov sej« množilo od 17.-057, leta 1S69 na 18.979, leta 1879, in 25.712 leta 1889, leta 1899 pa celo doseglo 39.082. Tovora v tonah se je prevažalo skozi ta prekop leta 1869 524.885, leta 1871) že 1,677.071, leta 1889 je poskočilo število na 7,221.935 in leta 1898 celo na 18,-622.754! Ravuo tako se je seveda pomnožil tovor v posebnih strokah. Prevarali so leta 1869: Žita (bušlov)......... 49.700 Koruze (bušlov)........ 323 501 Moke (sodov).......... 33.007 Železne rude (ton) ... 239 368 Bakra (ton).. ......... 18 662 Premoga (ton) - - ..... 27.850 Lesa (čevljev)........ 1,260.000 Leta 1899: Žita (bušlov)...... 58,397.335 Koruze (bušlov) - -Moke (sodov) Železne rude (ton) Bakra (ton) ..... Premoga (ton) . .. Leea (čevljev) 30,000 925 7,114.147 15,328.240 120.030 3,940 887 1.038,037.000 Se pred tremi leti je bilo tovora železne rude le za 4,098.855 ton, minoio leto pa že 15 milijonov ton I Lesa za stavbe je v teku 30 letih poskočil od enega milijona čevljev na tisoč milijonov čevljev; tovor žita se je v teku posledujih let skoraj početvoril, tovor lesa za stavbe več nego trikrat večji postal itd. Vso kaže nato, da bode v letošnjem letu tovor narastel za najmanj 25 odstotkov še višji I " Isti chicaški list konstatira, da bo se severnozapadne države v obrt- niji tako živahno razvile v prometu kakor nobeden del na svetu. Zal, da dobe oni, kteri vse to stvarijo le trohico življenja, oni ki pa nič ne delajo in so le zato ogromno obogateli, ker so imeli kapital; mrtvi kapital je gotovo pogoltnil devet desetin dohodkov, delal ne roke pa desetino; kapital brez dela jo pa tako mrtev kakor hlod v hosti. « Zopet žrtev požara. Požar petnadstropnega poslopja v New Yorku je 22. januvarija zjutraj prouzročil smrt 65 let stare žene Jane Dietz, ktera je stanovala sama v zadnjem delu hiše. Ob 3. uri zjutraj so sosedje zapazili dim v hiši in sklicali iz spalja prebivalce. Ko so udrli v stauovanje stare žene, našli so zadnjo sobo v plamenu, žeuo pa ležati na tleh z gorečo obleko. Bila je že mrtva, ali pa nezavestna. Hišui prebivalci so so rešili lestvah za silo, pa tudi po stopnicah, akoravno le v nočnih oblačilih. Gasilci so požar kmalu pogasili. Po izjavi zdravnika seje ž^na zadušita. Jane Dietz jo bila vdova unijekega vojaka in dobivala pokoj uino. Vzrok požara ni zuan. Menijo pa, da jo stara žena postavila gorečo svetilko poleg posteljo in v spanju prevrnila. Imela jo leseno nogo, ktero je vsak zvečer odvezala. Naji.rže iste ni mogla pravočasno najti in Be rešiti iz plamena. Škode na hišui opravi in poslopju je manj nego $150. Zabodel svojega rojaka. Čeh TTieodore Rus 27 let star jo te dni v New Yorku zabodel svojega rojaka 41 let starega Frank Prucha. Prucha, tih in miroljuben mož, je bii z več znanci v pivnici, ko jo Rus VBtopil. Slednji je bil pijan in zakričal pri vstopu: „Danes bodem še k.iga ubili" Drugi gostje se niso brigali za pijanca, kteri je pil čašo pive in še enkrat izustil prejšnje pretenje. Prucha bo je isti tronotek na glas zasmijal opazki svojega prijatelja in Rus, kteri je mislil, da se njemu smija, je potegnil nož in stega zabodel Pruchi v prsa. S krvjo oblit se je zgrudil Prucha nezavesten na tla. Prijatelj smrtno ranjenega so zgrabili morilca in ga izročili policiji. Prucho so prepeljali v bolnišnico, kjer bo zdravniki izrekli, da ne bode okreval, ker ima prebodena pljuča. Tri ustrelili. Krvav boj med Italijani. Skoraj ne mine nobena nedela, da se ne bi vročekrvni Italijani HBd seboj streljali. Tako sejezgodlo tudi minoio nedeljo. Dve strarki ste se bojevali z revolverji pol ire na 11. ulici in jeden mrtev in Jen smrtno ranjeua sta ostala na bcji-šču Slednja sta kmalu poten v bolnišnici umrla. Mrtvi so bata Antonio in Gašper Colleti in hov stričnik David Salvatore. Prt* pir so je pričel že v soboto iz m& lenkostnega uzroka. Jeden Collev tij^v je namreč prišel domov i; našel vrata zaprta. Ni se dolgo po mišljal in pričel razbijati vrate V tem trenotku je prišel hišnik, te pričel Collettija zmirjati. Sledu je pričel metati v hišnika vse ka mu je le v roke prišlo, da se je mc ral brzo umakniti. Drugi dan se j pričel med sovražnima strankam pr^d hišo pretep, pri kterem s kmahi segli po revolverje. Krogij so frčalo kakor v bitki in kmalu s< ležale tri žrtve v krvi. Tri pri pre tepu udeležene so zaprli. „Vse ni res." Grof Boni de Castellane in njegova soproga rojena Ana Gould sta s parnikom „La Bretagne" dospela v New York v nedeljo. Nihče njunih sorodnikov ju ni Bprejel na pomolu. Peljala sta se v Waldorf Astoria hotel. Takoj pri prihodu je poslalvEvropodvabrzojava Prvega na pi. Rodayaa, glavnega uradnika ,,Figaro", glasi se: ,,Na krovu „La Bretagne" sem zvedel danes zjutraj obrekovanja, ktera bo tiskali pariški listi. Ista izhajajo od „Figaro". Takoj tisKajte popolen preklic in pridržim si pravico, Vam pri mojem povratu povedati, kaj nameravam o Vašem pobalinskem ravnanju." Drugo je poslal uredniku ,,Gauloi-sa" s prepisom gorenjega brzojava in prošnjo, isto poslati vsem pariškim časopisom. Grof pravi, da ni niti igralec, niti špekulant na borzi. O pi. Rodaysu je rekel, da ga niti radi klofute ne bi zval na dvoboj. Istega bode torej moral s palico pretepsti. Obrekovanja bo le posledica političnega sovraštva. Ako bi potreboval denarne podpore, bi že brzojav in pošta zadostovala. Ni res, da je monar« hist, pač pa daje prednost mouar- Troel ie lakoto hiji pred 1judovlado» v kteri imaJ° H 1 ' ljudje kakor pi. Roday, veliko be- Te dni je šla zvečer Rosie Weistsedo. Z sedanjo vlado je popolnoma iz tovarne v New Yorku domov.zadovoljen, ako ljudovlado prav Na potu jej je hotel mlad mož iztr-VO(ji. Predsednik Loubet je dober gati denarnico iz roke, toda deklici mož, Bamo slabi svetovalci so mu je isto trdno držala in prijela mož*šk0(jovali. za suknjo, dokler je prišel policaj >J)a„ je rek]a grofioj ktera je Deklica je imela v denarnic. ssir. Veg eaB po>laSalaf j?krivo g0 naju Razmotmanje pod črto. 1'iše Free Lance. II. Prgčital Bern tudi drugo polovico te knjigo in takoj naj rečem, da ne zaostaja nikakor za prvo, kar se tiče veljave vsebine. Ako bi rekel, da jo še prekaša, bi morebiti bolj zadel — pa to naj sodijo čitalci aami po sledečem popisu pojedinih spisov, nahajajoči h se v drugej polovici. „Črtica iz življenja cesarja Franc J. žefa" nam kaže avstrijanskega vladarja kot nežnoČutnegaBč 1 o veka. To je pač najvišja hvala, ktera bo more kakemu vladarju izreči. Ako čitamo na pr., da mogočni nemški cesar sedeč na konju in v svitlem oklepu poje slavo svoje dinastije, preteč rožljaje z sabljo vsakemu, kdor bi Be dredrznil le pret proti Nemčiji vzdigniti, nas to in njegove podanike prav nič ne gine____ ,,Ko je ceBar zagledal šopek zarosile bo mu oči; poljubil je 8 centov. Pred sodnikom je izpovt dal mož, da je 24 let star, in že da časa brez dela. Pravil je, da sledu štiri dni ni nič jedel. Da ni tat i tudi nima veselja to postati. Ko, zvečer hodil po cestah, prišla m je misel, da bi bilo najboljše ako I prišel v ječo, dokler mine zima, p< tem bi že imel boljo priliko kak delo dobiti. V svojem obupuje hi tel iztrgati deklici denarnico, ne c bi hotel ropati, marveč, da bi £ zaprli. Zato se je tudi pustil od d klice držati, dokler ni prišel pol caj. Policaj je rekel, dy, je zatožen* planil po prvemu koščeku kruh kterega so mu podali kakor div zver po plenu. sodili. Tiskali so celo, da sem grofu ušla, in da mi je moral na parnik slediti, da bi me dohitel. Vkljub temu sva najsrečnejša dvojica na svetu." Toda pariški listi še vedno pisarijo o njem, posebno ,,Figaro", kteri pravi, da mu bode celo predstavil vodjo banke, pri kteri nema več kredita. Našel velik demant. San Diego, Cal., 21. jan. V San Diego countyju je našel Nemec demant, kteri tehka 54 karat je vreden $400. To je prvi v Zjed. državah najdeni demant. Poldrugi milijon za delo čez čas. Delegat McNulty od unije za mestno snaženje v New Yorkuje rekel te dni, da je v soboto dobil uadaljuih $34.000 za snažilce cest. Unija jw tožila mesto za omenjeno svoto kot plačijo za 1. 1892, 1893 in 1894 izvršeno delo, Čez navaden delavni Štiri žrtve pri požaru čas kakor tudi ob nedelJah'iu tudi H H ' pravdo dobila. Skupno je Mc- New Orleans, 21. jan. P Nulty, kteremu so ljude izročili požaru stanoval ne hiše, v kteri sti 8voje zahteve, dobil od mesta blizu nujVjo večinoma Italijani, je dii $100.000 in kakih S50 000 že izpla-o mamil šest osob. Štiri člane sicil ft al. Rekel je, da bodo do 1. febru-janske dru/.ine Giordano bo nes varija zahteve poravnane in pripom-mrtve iz hiše, dve drugi pa bode nil, da mesto dolguje cestnim tudi težko okrevali. Ogenj je nastienažilcem nad 31,500.000 za delo gostilni blizu St. Marys trga ičez čas in delo ob nedeljah, ktero se iiitro razširil po bližnjih stane gorjč in ni-uah in za vekomaj, pa ni nobenem&evost človeškega življenja, divjaku tako lastno kakor „kran Žalostne čute, ktere ta povest v skim trcjalkam". Čudno — palahlfcrcu čitalca vzbuja pa razprši kmalo razumljivo. prihodnja lovska šaljiva črtica ,,Na preužitku" kaže dogodekKako sem medveda Yjel". Podobe domačega življenja, dogodek tuž* tej,, pavlihovki" že same na sebi iu v srce segajoč, kteri se pa ponafcažejo kako je hladnokrvnost, ljub-Ija dan za dnevom. Ali bi pa ne hjanskega lovca zmagala medveda čas uzroke takih prikaznij, zače? kamniških planinah, iskati v izreji otrok, namesto vedn Nič bolj prikladnega gradiva za ojstro le soditi one, kteri bo postadovenski Koledar izdan v Ameriki, to in ravnali tako vsled nerazumni ne moremo misliti ko članka „Po-odgoje v njih nežnih mladih letihnetek iz naselbinskih postav" in »jStrel'4; ljudsko življenje v divjtSveti za naseljence". Poznanje -romantičnih gorah v Tolminu jelaselbiuski]*^ postav je vsakemu tej poveBti prav dobro popisani^lovencu, kteri se v Ameriko iti Značaj oudotne okolice je ristjripravlja, neobhodno potrebno, tako, da ne more bolje biti. OsotKo bi te postave in sveti za na-ktere • oživljajo kraj in povest »eljence med ljudstvom bolj znane vzete iz življenja. Strašna osodf,ile, potem br ne vračali toliko na-ktera zadene na konci povesti, dvaih rojakov uradnim potom v staro Vojake nad štrajkarje. 90.000 premogarjev v štrajku. Dunaj, 22. jan. Strajk premogarjev na Češkem se čedalje bolj razširja. Vlada dela priprave štrajkarje ostrašiti. Iz Prage so odposlali večje oddelke vojakov v pre-mogarske okraje Dux in Bodenbach Kakor se poroča so v Pilsenu ustavili premogarske vlake in jih ople-nili. Pravijo, da bo to storili štraj-karji tamošujega premogarskega tabora. Skupaj bode sedaj 72.000 premogarjev na štrajku. Dunaj, 23. jan. PremogarBki štrajk na češkem ima že za širše kroge občutue posledice. Skupno število štrajkujočih premogarjev znaša baje že 90.000 mož V Duxu nimajo peki več premoga, toraj ne morejo peči kruha. V Draždaneh primanjkuje premoga tovarnam plina, šolam in pouličnim železnicam. Z razsvitlavo in kurjavo šol in pouličnih vozov je toraj zelo slabo. Pomanjkanje premoga vsled štrajka Dunaj, 20. jan. Strajk premogarjev za vpeljavo osemurnega delavnega dne Be posebno na Češkem vjdno bolj množi in se razširja tudi po druzih premogarskih krajih dežele. Z? čutijo vsled štrajka pomanjkanje premoga in pravijo, da ima Beverna železnica samo še za tri dni premoga v svojih skladiščih. Pragi preti ustavljenje prometa v plinovih zavodih. SlHipno število štarkarjev cenijo na 25.000 mož in v pozivu dunajskih Bocijalistov se celo navaja, da se bode to število v malo dnevih potrojilo. V istem ^pozivu spodbujajo vse delavce, podpirati premogarje. Nova tovarna. L y g u s, N. Y., 21. jan. Tu bode Empire State Sugar Co. ustanovila tovarno za izdelovanje sladkorja iz pese. Družba ima 81,000.000 kapitala in 1000 akrov zemljišča v Wayne countyju. Obsojen na vešala. James K. Brown, kteri je lete 1898 v Hobokenu umoril policaja Chas. Gebhardta,je bil te dni obsojen na Bmrt na vešalih. Isti dan bodo v jetnišnici Hudsou countyja obesili zločinca Clifforda. Browuov odvetnik pravi, da še Bedaj ne bode vložil priziva, isto se pa zamore še pozneje zgoditi. Brown je znan policiji tudi pod imenom Preston in se udeležil več roporskih napadov predno je ustrelil policaja. Sle-nji je bil UBtreljen, ko je hotel Browua radi tatvine zapreti. domovino. Vsak ameriški Slovenec, pričakujoč prej ali pozneje znance ali sorodnike iz stare domovine, bi jim mogel že radi teh dveh spisov sloven-s k o-am e r i k a u s k i Koledar zal. 1900, kterega je ,,G 1 a s Naroda" izdal, poslati. Stavek ,,Ob priličnih nezgodah" obravnava postave, veljavne v A-meriki, o slučajih telesnega poškodovanja pri raznih prilikah. Velika večiua Slovencev je pri jako nevarnih delih uslužbenih in vsako leto se jih veliko število pohabi pri pehanju za kruhom. Kdaj mu pripada odškodnina cd delodajalcev, kako postopati odškodnino dobiti itd. to podučuje ta članek delavce v Ameriki. Koliko Slovencev Be v Ameriki radi malomarnosti delo-dijalcev telesno vsako leto poškoduje, ne da bi primerno odškodnino dobili! Da li Bog vendar dal onim, kterim vpljiv in sredstva vsake vrste stoje na strani, toliko inteligence, da bi v tej zavedi kaj storili - to je moja iskrena molitev! (Dalje prihodnjič.) Velik požar. Bridgeport, Conn., 2^ V tukajSuem zimskem stanu ku3a Barnum & Bailey je požfb napravil $125.000 škode. Veliko poslopje, v kterem so bili spravljeni železnični vozovi cirkusa je z vso vsebino vred pogorelo. Med razdja-nimi krasnimi vozovi sta bila tudi zasebna vozova gospe Bailey in znanega jezdeca Buffalo Billa kakor tudi pozlačeni vozovi za reklamo. M islijo, da radi pomanjkanja vozov BuU'alo Bili spomladi ne bode mogel pričeti z velikimi predstavami ob nameravanem času. Tudi cirkus Barnum & Bailey je vsled pcžara zelo škodovan. Ogenj je baje nastal od goreče svetilke, ktero so pustili tam delavci, ko so na kolarnici popravljali streho. Od svetilke seje vnelo baje olje firnež iu oljnate barve, ktere so bile tam spravljene. Umoril ženo in otroka. North Brookfield, Mass., 19. jau. Martin Bergen, znani „cat-cher" bostonskega Base Bali Teama od National Lige je ubil z sekiro ženo in otroka, drugemu otroku in sam sebi je potem z britvijo prere-zal vrat. Mož je bil uajbrže blazen ob času zločina. Zastrupil vodnjak. Dusenbery Abramsa so te dni zaprli in vtaknili v ječo v White Plains. Farmer Hobart Cox ~ u North Castle je najel detektiva, kteri je prišel Abramsu na sled, da je zastrupil Coxov vodnjak ke^p-bil jezen na njega. Zatoženi jfi bil že preje večkrat v zaporu. Zavraten umor. Philadelphia, 22. jan. Policija straži danes hišo, kjer stanuje mož, kteri je na sumu, da je umoril George B. Eyreta, čigar truplo so našli včeraj v Delaware reki. V Camdenu so vCeraj večer govorili, da bodo umora sumljivega moža zaprli, in ta vest morda ni bila brez uzroka. Eyre je bil zavratno ustreljen ; krogij a mu je prodrla možgane in je moral biti takoj mrtev. Demautui prstan je morilec s tako silo potegnil mrtvemu raz prst, da seje odločil tudi del kože. Drago-ceo urno je svoji žrtvi tako hudo potegnil iz žepa, da se je verižica odtrgala. Eyre je bil poročnik narodne garde, izginil je pred jednim mesecem iz svojega stanovanja v Chesteru. Dva tedna pozneje so zaprli James Pierca vsled suma, daje ukral Eyretov čoln. Eyre je rekel, da bode šel 21. decembra s Piercem na lov, slednji pa trdi, da ga ta dan uiti videl ni. Seveda. .. misliš vsako pivo je . dobro — Večinoma je tudi I . . . Toda... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš, da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE . Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN, - - - MICH. PRODAJA SE POVSOD I V SODČEKIH IN STEKLENICAH. .ji .••«.•_ / Entered as second clas matter at the New Yobk, N. Y. Pout office October 2. 1893 ,,6LAS NARODA". Liat slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. 8AKSEE. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, «a pol leta ..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . .gld. 7.—, „ pol leta...... 3.50, „ čatrt leta . . . „ 1.75. V i Vropo pošiljamo liBt skupno dve Številki, Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. ,GLAS NARODA" („ Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in oBobnoBti se ne natisnejo. Denar naj Be blagovoli poslati po Mon iy Order. Pij spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi avnika. Dopisom in pošiljatvam nareditf uaslovom : „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Svarilo. Kapitalistične družbe se sedaj prizadevajo farmerje in delavce zvabiti na Kubo, prvim bi rade obe sile slaba zemljišča za drag denar, poslednje pa prislili delati za tak zaslužek, kteri nikakor ni v primeri s težavnim delom, ktero jih tam m zaupanjem prebivalstvo iztočnih držav se podalo proti zapadu in deloma proti jugu v našej deželi, tako bi tudi našli pot na Kubo, ako bi bile ta-mošnje razmere primerne za obširne naselbine in napravo lastnih domačij. Po mnenju pisatelja pa to ni mogoče in zato mora zopetno oživljenje obrtnije na Kubi nastati iz druzih virov, nego iz ameriške delavske moči." Tako poroča vladni komisar Porter, kteri mora iz političnih uzrokov razmere na Kubi kolikor mogoče lepo slikati ameriškim delavcem. Ako že on tako podobo o položaju slika in ameriškim delavcem razdira vsako upanje, da bi na Kubo prodali svojo delalno moč, ka-košne morajo razmere še le v istini biti! Toraj naj se naši rojaki le puste svariti 1 Niti za farmerje, niti za delavce ni na Kubi pravi prostor. Nikari ne ubogajte onim, ki Vas vabijo, ali utegnejo vabiti, in svarite tudi drugim tovarišem iti v past kapitalistom. Ta članek pa zato prinašamo, ker nas je že več rojakov vpraševalo o naseljevanju na Kubo, in pa da se bi vsedli na limanice agentom, kteri le svoj dobiček preže. vedno dobivajo oi svoje Unije po 84.50 na tečen podpore, kako dolgo bodo zdržali, ne vem, vem pa, da bodo denarje dcbili od raznih strani in Unij. Filadelfija je zelo mirno mesto, ob nedeljah so ulice zelo prazne, po saloonih pa vlada — praznota, kaj strogo Be izvaja po Pennsylvaniji poetava glede prepovedi točarenja opojne pijače ob nedeljah; toda nikar ne mislite rojaki „odprtih" mest, da bi zato oui, kteri so pijači podvrženi kaj prihranili, ali manj pili, nikakor ne, ti že staknejo svoje „štacjone". Kapitalizem pa tudi naB tukajšnje delavce davi z svojo koščeno roko kakor povsod drugej, delavske Unije se bore proti bogatim družbam, mali posestniki in podjetniki pa proti Unijam in bogatim družbam, ti poslednji po navadi preje podležejo, nego delavci pogoltne jih kapitalistični zmaj in potem potisne v'vrste proletarijata, kteri nosi svoje ude v najem kapitalu. Seveda to še marsikdo ne sprevidi, ali nema še toliko obzorja pred svojimi dušnimi očmi, ali ga drugi trapijo in držč v starovrškej temoti in zaspanosti, ali ei pa mislijo: mi že še tako ali tnko prebijemo, drugi ki za nami pridejo nam pa nič mari. Ali kadar že tem kapitalizem na prste stopi, jim krajša žaslužek; zahteva več in težje delo, potem se praskajo za ušesi; ali ako postaranega, ožetega delavca na ulico postavijo in od Bebe bacijo kakor ože-to limono, potem še le čuti, kaj je kapitalizem Iz našiti Mil kolonij Kuga ti rja 27 mrtvih. Honolulu, 12. jan Odkar jp nastala kuga, pobrala je dosedaj 27 mrtvih. Med istimi ni bilo nobene belopoltne osobe. Vlada hrani sedaj 3500 ljudi v barakah in opazovalnih bolnišnicah. Dalje mora skrbeti za 1500 osob, kterih koče in 'imovino so požgali. Z največjim naporom so odvračali kugo od sladkornih nasadov, ker bi bilo drugače vsako izvažanje sladkorja nemogoče. 800 vstašev tepenih. M a n i 1 a, 21. jan. V Taalu so iane8 Amerikanci prpt^pli S00 ^tašev in vplenili tri topove in nnogo druzega orožja. Na ameri-hanski strani strani sta bila dva noža ranjena. Topničarka ,,Marietta" je v boju pomagala. £chwan osvojil SantaCruz Manila, 23. jan. General ftvan je včeraj zasedel Santa Cruz cb južnem obrežju Lagunv de Bay. Lporni Filipinci v Caviti in jedne-mu delu pokrajine Batangas so se-Jaj premagani. Vojna m Boerci in Anglijo. Dopisi. \v La Gloria, se nahaja v velikej bedi. Z drugimi besedami poveda-dano, omenjena kapitalistična družba je zveza, ktera z sleparskimi izjavami ljudi na Kubo vabi in tam pusti v siromaštvu obtičati. Ona hoče iz špekulaucije se zemljišči napraviti dobiček; kaj Be zmeni sato, ako nje žrtve pri tem ugonobi, ali pa izroči počasni smrti. Na enak način kakor ta družba se zemljišči, in vabi farmeje, tako poskušajo tudi razne rudarske družbe delavce zvabiti na Kubo, in jim dati delo v svojih rudnikih. Tudi za razna obrtnijeka podjetja iščejo amerikanske delavce spraviti na Kubo. Kdor se pusti zapeljati po bvalisanem vabljenju, je po navadi zgubljen, v najboljšem slučaju ga čaka življenje polno težav in pomanjkanja, a pri tem pa nema ni-kakega upanja, da bi bil zato primerno odškodovan. Kuba nikakor ni dežela za civi lizirane delavce, kteri v svojih zahtevah glede življenja še niso padli na stopnjo sužnjev. Celo vladni komisar Porter je mnenja, da moderni ameriški de-lavec nema na Kubi nič iskati V svoji knjigi ..Industrial Cuba" pravi: ,.Velika naloga (za Kubo) bode kako je zadobiti delavske moči ta nasade, rudnike in gospodarske Dame ne, da se zamore zopet obrtnij- Philadelphia, Pa., 21. jan. Menim, da ga ni mesta v Zjed. državah, v kterem bi bili Slovenci t£ko raztreseni kakor baš v mestu „bratovske ljubezni"; ko sem sem došel, vedel Bem le za tri rojake, z dvema se pa po naključju seznanil. Vem pa, da v velicih strojarnah in druzih tovarnah dela več Slovencev, toda ker ne čitajo nobenega slovenskega lista in se za nič ne brigajo, ni se mogoče seznaniti ž njimi. Z delom gre v Filadelfiji dobro in delo je tudi kaj lahko dobiti, seveda le bolj težko. V velicih strojarnah je kaj lahko delo dobiti za ne-izučenega Btrojarja, toda delo je tako naporno, da je vsak rad ali nerad mora ostaviti; delavec mora težke, sveže, nasolene kože nositi po slabih lesenih stopnjicah več nadstropij visoko, ni dovolj, da so take kože zelo težke, ampak tudi smrdč kakor sam peklenšček,od šoli pa v tem času grozno roke spokajo, ako tudi imaš rokavice na njih in kaj rada ae ti potem kri zastrupi. Za tako delo, ko bi bilo komaj da bi človek imel dvoje konjskih moči pa še prebito Blabo plačajo, 81.25 do 61.50 na dan za 10 urno delo, da priganjači ljudi priganjajo kakor vrag grešno dušo je pa samo ob sebi razumljivo, zato pa tudi ne najdeš ljudi tam, kteri bi dalj časa dela navadno težaško delo. Boljše je delo po druzih tovarnah posebno se železom, ni brez muk ali vendar saj približno za Bbajati temu se je pa zahvaliti dobrej orga nizaciji delavcev te stroke. Štrajk v ladjedelnicah se je pobotal, neko liko so delavci odjenjali, nekoliko pa družbe. Tovarna za lokomotiv* prav dobro dela, naročila iz Rusije Japonske in tudi iz Francoske daj doBti dela in zaslužka. Da pa nismo brez štrajka je pa samoumevno, krz naiji že par mesecev štrajkajo in še Rensburg, Kap kolonija, 19. an. General Frenchovo desno trilo se je pomaknilo osem milj ztočno od Slingerefounteina in Nam delavcem ne bo-Zboruje petnajst milj od Norvals de pomagala nikaka nadnaravna Ponta. Begun iz Colesberga poroča, moč, nobeden onih, ki od nas zaje-da se Boercem naklonjeni holand majo, ali nas sezajo in služijo kapi-ski prebivalci selijo v Oranj«! drža-talizmu, sami si moramo poma-vo, ker se boje, da bi Borci utegnili gati; sami se moramo zavedati inizrazniti mPBto. Tamošnje boerske to najbolj- storimo ako podpiramomoči cenijo na 6000 do 7000 mož naše izveetao delavsko časnikarstvoDoBedaj so Boerci pri obstreljava ne pa meačansko časnikarstvo, kte-nju mesta od iztočne strani zgubili ro hoče služiti delavcem, objednem200 mož. pa podrepuj« kapitalizmu in na- S p e a r m a n s C a m p. 20. jan. sprotmkom razvoja delavskega na-Del Warrenove vojne se je danes predka in samostalnosti. Sloven-bojeval od šeste ure zjutraj do skim delavcem po Zjed. državahsedme ure zvečer. Z izvrstno vpo-prav toplo priporočam v podporerabo topničarstva je prodiral tri naše glasilo „Glas Naroda", kdormilje daleč in si osvojil grič za gričem. Zguba Angležev ni posebno velika, do večera so privedli v tabor ime sto ranjeuih. Število usmrtenih s še ni znamo. delavskih razmer, ne pa z stvarmi Angleška armada se miljo za za ktere je koncem 19. veka škod; milja bliža Ladysmithu toda vsak za papir in črnilo. ,,Zarja puca čevelj zemlje mora z bojem odku-bit če dan", rojaki delavci, tudi m piti. O veliki odločilni bitki še ga hočemo doživeti,tudi mi hočemc vedno ni nič čuti. Kakor videti da naš rod obseva solnce zlate bedaka Buller, dokler bode Warren dočnosti, zato pa stojimo na brani popolnoma obšel desno krilo soku naših človeških in delavski! vražnika, predno napade sredino, pravic; doma so nas zatirali urad V gotovih vojaških kregih se boje, niki, briči, financarji in drugi, tu da ne bi Buller zašel v kako past kaj pa nečemo in negmemo blodil Boercev. To sklepajo iz tega, ker v temi, ktera je le onim povšeči, h Be sovražnik prodirajočim angle-v njej ribarijo in se od naše nevedškim divizijam v primeru njegove nosti mastč. Z srčnim delavski! moči le malo in morda navidezno pozdravom rojakom-trpinom iz m< upira. Ne bilo bi se toraj čuditi, sta ,.bratovske" ljubezni. ako bi nakrat zašli Angleži med Anton Mlaka] vtrjene boerske pozicije in Tugelo, . Čez ktero Buller ne bode tako hitro Butte, Mont., 15. jaimogel Manchester Gnar- Slavno uredništvo, prosim 'd^« tnii> da je BeVerni Bullerjevi vsprejem teh vrstic v našem dela.armadi) ktero ceuijo Qa 22 QQ0 dQ niti. Ker se je boj vršil na gričih, se ne da določiti koliko zemlje so si Angleži osvojili, le toliko je znano, da vkljub oviralnih okoliščin dobro napredujejo. Da bi Warrenu pomagal in izto-časno izvedel moč Boercev pred Potgieters Driftonu je včeraj Littleton ves dan nadlegoval sovražnika v svojih utvrdbah. Na angleški strani sta bila 2 mrtva 12 ranjenih in 2 pogrešaua. Dalje poroča general Buller, da je bilo v soboto blizu Veniers Spruit 11 častnikov, med temi tudi dva štabna častuika, kakor tudi 279 mož ranjenih (?) Včeraj poročano vspešno prodiranje generala Warrena popisuje brzojav časopisov sledeče: „Ope-racije so se pričele z napadom na Boerce, kteri bo imeli močno pozicijo ob desnem krilu Warrenove divizije. Akoravno je britiško top-ničarBtvo hudo streljajo, se Boerci niso preje oglasili nego ob 2. uri popoludne. Potem so koncentrirali Angleži streljanje s težkimi topovi na sovražnika, kterega je iztočasno napadlo peštvo. Hrabro in stanovitno bo se branili Boerci toda umakniti so se morali konečno silnemu navalu Angležev. Umikovali so se v dobrem redu in zasedli novo pozicijo, iz ktere so se morali umakniti pod jednakimi okoliščinami. General Lyttleton je podpiral War-renovo prodiranje, ker je istočasno napadel sovražnika pri Potgieters Driftu. se v istini čuti delavca, ta t mural biti naročuik — podporni tega listi, a podpirati bi ga tudi z vainujitm dopisi tičeSimi skem listu. Podporno društvo _ Janeza Krstnikaje imelo na noveg25 000 mož' nasproti večje število leta dan zborovanje in volitev ot Boercev. bora; odbornikom so bili izvoljei London, 20. jan. Kakor se gg.: Nikolaj Cvitkovič, predseduj tadta brzojavuo porofia zna_ kom; Anton Vidmar, podpredset ' . nikom; Josip Pruss, I. tajnikonšaJ° ekuPne zgube Boercev po na-Marko Krašovec, II. tajnikontančni sestavi iz njihovih lastnih Frank Ambrožič, blagajnikon virov 6425 mož vpoštevši 2000 mož John Žagar, nadzornikom društ^me(j obleganjem Ladysmitha. Po sv. Janeza Krstnika; Filip Radeti novejši cenitvi vojnega urada zna-nadzornikom, K. S. K. J.; Mart . J , ' ® „ Piškur, maršalom. šaJ° skuPne zSube AnSležev <98' Nadalje prosim rojake ali bra mož> od ktenh Je nad 2000 vJetih* društva sv. Janeza Krstnika, kte S t e r k t r o o m, 20. jau. Sedaj so izvan Butte City, da se oglasi je pojasnjeno, zakaj je general Bra-pismeno pri I. tajniku in poravn bant Boerce v Stormbergu za 1000 JO svoje društvene dolžnosti pop« dQ 2QQQ premaloceml. Vojni zdrav-ko morejo, saj vsak brat ve, is L . . ima storiti, ako hoče ostati ud nik> kten Je P° Porazu Angležev imeti pravico do podpore. ostal pri ranjenih in se pozneje Nazuanim pa tudi, da imamo povrnil v tabor, je z lastnimi očmi tos prav lepo zimo brez anega, p« videl 5000 Boercev in tudi videl še krat je padel sneg le toliko, da drugi boerski tabor sedem milj od zemljo pokril, a zopet zginol Tu] gtormbe Boerci imajo nove v Butte City se Slovenci večino! , . , , . .J. ukvarjamo po bakrenih rudokoti toPove' Pn ktenh skujejo nrtJ0_ in rudotopilnicah in d^lo je zl ški topničarji. Stari možje in dečki, t^žko, toda še težje je delo dobj ne Btarejši nego 14 let opravljajo k«r preveč je ljudi brez dela. sklepu pozdravim vse rojake in jakinje po Zjed. državah in br < ašegadruštva; tebi ,,Qrlas Naro< pa želim najboljši napredek in vsj bodisi v materijelni in duševni p nori. Josip Pruss, v Burgersdorpu službo na stražah. Med Pretorijo in Stormbergom že leznica redno vozi pod nadzorni-štvom Boercev. Slednji se trdn<> zanašajo, da bodo konečno zmagali. Spearmans Camp, 21. jan Warren je bil ves dan v boju, po- lt, tajnik društva sv. Janeza Ki ... , i 1312 Gallatin St'Butte. Mc glavito na svojem levem knln, ktero je večkrat poskušal naprej pomak- London, 23. jan. O Buller-jevih operacijah ni oficijelno nič znanega. Od nedelje jp naznanil samo povprečne zgube v bojih v soboto. Vsa poročila potrjujejo, da se vrši pomikanje Angležev počasno in težavno. Toraj tudi, -ako bi Bulier imel srečo, ne bode še tako hitro dosegel svojega cilja. Iz primeroma malega števila britiških zgub in posebno malo mrtvih, je razvidno od prejšnega vodstva armade različna taktika. Ali pa so se Angleži od Boercev priučili že nekoliko njihove vojne taktike. Kakor s« ,,Telegraphu" poroča, imajo Boerci samo dva večja Oreusot topa, štiri maftjše topove in dva Btrojevna topova — nekoliko skromno topničarstvo za obrambo tako obsežne pozicije. Tudi iz drugih kiajev bojišča bo poročila zelo pomanjkljiva. Me thuen se skoraj nikamor ne gane. lleliogram iz Kimberley poroča, da so minolo sredo pričeli Boerci me sto hudo bombardirati, s kakim uspehom ni povedano. Razni poročevalci časopisov tvrdijo, da Boerci sedaj v Natalu streljajo na Angleže z istimi topovi, ktere so jim pri Colenso odvzeli. Iz delavskih krogov. Velik štrajk premogarjev. Indianapolis, 19. jau. Da nes je tu zborujočim United Mine Workers dospele telegrafično poro čilo, da je 40.000 premogarjev Pennsylvauiji v okolici Scrantona in Shamokina sklenilo štrajk. Z^ dolgo je tlelo med premogarji, ker se posestniki preincgokopov niso hoteli z Unijo pogajati. Predsednik Mitchell je priporočal potrditev od ,,American Federation of Labor' Detroitu sprejetega Bklepa, da se vse k federaciji spadajoče Unije ne smejo več pečati s „ Knight of La bor". Njihovo početje je nečastno kajti poslali so ljudi iz Penneylva nije in Ohije v Kansas, da bi zavze mali prostore štrajkujočih premo garjev. Z sprejemom sklepa je na stal popolen razpor med United Mine Workerji in Knights of Labor. Predsednik John Mitchell in tajnik W. E. Pierce sta jednoglasno zopet izvoljena. Dečki štrajkajo. Wilkesbarre, Pa., 19. jan. V premogokopu št. 5. Susquehanna Coal Co. v Nauticoke poslujoči dečki so danes ostavili delo, da b podpirali štrajk svojih tovarišev v rovu štev. 7. V^led tega mora sedaj kakih 1500 mož praznovati. Najbr-že se bodo tudi dečki pri rovu št. 6 v Glenlyonu pridružili fitrajkarjem V Hollenback jami Lehig &. Wilkesbarre Coal Co. tudi ne morejo delati, ker tudi tam štrajkajo dečki. Krdelo mladih bojeval cev za obstanek je odkorakalo proti Stannton rovu, da bi tam vprizorili štrajk. Štrajk v rovu št. 3 Delaware & Hudson Co. še vedno traja in razširil se bode najbrže tudi na rove št. 1 in 2. Delavci Red Ash Coal Co. kakih 1500 mož m številu bo včeraj ustanovili unijo in bodo zahtevali, da znižajo ceno smodnika. Ne priznajo Unije. — Tri premogo-kope zaprli. Indianapolis, Ind., 20.jan. Joh n Mitchell, predsednik ,,United M ine \\ orkers" se je danes izjavil, da preteči štrajk 100.000 premogarjev v Pennsylvpuiji se zamore še le potem napovedati, ako se je izvrševal ni odbor narodne zveze premogarjev dovolj bavil s to zadevo. Wilkesbarre, Pa., 20. jan. ,Lehigh & Wilkesbarre Coal Co.4, je svojih 7000 delavcem svarila po lepakih, da naj se ne pustč po „tuj-cih" zapeljati v štrajk. Ta družba tudi v slabih letih ni zaslužka znižala, zato pa pričakuje, da se njeni služabniki ne bodo sedaj pustili ,zapeljati" in vpljivati po oddaljenih diktatorjih. Scranton, Pa., 20. jan. .Delaware Lackawanna & Western Co." je danes zaprla tri premogokope, ter je svoje delavce v štrajku prehitela. Vodje bo se izjavili, da se bodo le z svojimi delavci pogajali, nikakor pa ne bodo sprejeli kak odbor Unije. Zeleznični štrajk v Troy. Troy, N. Y., 21. jan. Sprevodniki in motormeni pouličneželezni-ce United Traction Co. so danes zjutraj ustavili delo, vsled česar promet na vsej črti počiva. Posebno policijsko moštvo so poslali na železnič-no črto, ker Be je bati nemirov. Ljudje so v soboto zahtevali o l p< slovodje 20 centov za uro pri deseturnem delavnem času. Ker jih je ta kratkim potom odpravil, 350 mož danes zjutraj ni šlo na delo. Na tej črti so minoli teden nastanili 40 novih ljudi, kteri so vsi zštrajkarji potegnili. Prvi uzrok razpora med železnico in njenimi služabniki je bila nezadovoljnost motormenov, ker jim je ravnateljstvo železnice prepovedalo 3e med vožnjo vsesti. Do 10. ure danes zvečer še ni bilo nikakih nemirov. Zahtevajo vejčo plačo. Vsled štrajka 200 nakladalcev tovora parnik ,,Amsterdam" od hol andske črto v nedeljo ni mogel od pij uti iz New Yorka. Še le drugi dan ob 11. uri dopoludne je zamogel strajkarji so zahtevali v na uro na odriniti. soboto večer 60 centov' mesto dosedajne plače 45 centov, toda zahtevo niso dovolili. Cleveland, O., 22. jan. V vseh livarnah so koremakarji, kakih 400 mož na številu ostavili delo, da bi dosegli zvišanje plače za 10 odstotkov. Jeden b^sev je rekel danes, da je ljudi omamila prospe-rita, in ee bodo vrnili nazaj k delu, ko se zopet streznijo. Zahteve bosi nečej.j dovoliti. Kretanje parnikov. V New York dospeli: iera", 19. jan. i/ Bremena z 318 potniki. „Hesperia'% 19. jan. iz Marseilla l 227 pot. „La Bretagne", 21. jan. iz Havre z 245 pot. ,,1'isa", 21. jan. iz Hamburga z 226 |>otniki. - jan. i/ Southampton z 226 Liveqioola z 251 ..New York4 potniki. ,,Campagnia'% 20. jan. potniki. ,,Pretoria", 22. jan. iz Hamburga z 454 pot. „I>.»na Maria", 23. jan. iz Lisabone z 191 potniki. Dospeti imajo: ,,Rotterdam" i/ Rotterdama. „ Kaiser Wilhelm II." iz Ge.iove. ,,Southwark" iz Antwerpena. ,,Teutonic" iz I.iverpoola. ,,AIIer" iz Ilremena. ,,Falatia" iz Hamburga. ,,St. Louis" iz Southarnptoiia. ,,Rein" iz Hremens, „La Normandie" iz Havre. O d p 1 j n I i: „Lahn", 23. jan. v Bremen. „New York", 24. jan. v Southampton. ,,Friesland", 24. jan. v Antwerpen. ,,Oceanic", 24. jan. v Liverpool. O d p 1 j u IE b o d o : ,,Gera", 25. jan. v Bremen. „La Bretagne", 25. jan. v Havre. „ Kaiser Wilhelm II,", 27. jan. v Genovo. ,,Pretoria", 27. jan. v Hamburg. ,,Rotterdam", 27. jan. v Rotterdam. „AlIer", 30. jan. v Bremen. „St. Louis", 31. jan. v Southampton. ,,Southwark", 31. jan. v Antwerpen. ,,Rhein", 1. febr. v Bremen. „La Normandie", 1. febr. v Havre. Parniški listki so dobiti po izvirnih "cenah pri FR. SAKSER & CO 109 Greenwich St., New York. i Jugoslovanska Katoliška Jednota. || ^ Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; IT. ,, John Globokab, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Pbešikn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- Položaj v premogarskem okraju. W i 1 k e s b a r r e, 22. jan. Položaj se je tukaj toliko spremenil, da se bode preprečil splošen strajk premogarjev v tukajšnem okraju. Od minolega četrtka Be ni pripetilo več novih štrajkov. Strajk ripper-jev v Hollenback premogokopu bode najbržo jutri končan, med tem ko je štrajk dečkov v Mauticoke že miuol. Le Delaware in Hudson štrajkarji so ostali stanovitni Lehigh iu Wilkesbarre kompanija je pretila Halleuback promogokop zapreti in mule vnu vzeti, akoštrajk ne bode jutri končan. To je tako vplivalo na premogarje, da so pregovorili ripperje zopet iti na delo. Danes populedne Be bode vršilo posvetovanje med uradniki in delavci, pri kterem se bodo najbrže pobotali. Delavci sedaj niso več tako vneti za štrajk, ker narodni shod v India-napolisu ni sklenil glavnega štrajka. Lokomotive za Francosko. Philadelphia, 21. jan. Bal-dwinova tovarna za izdelovanje lokomotiv je dobila iz Francoskega nadaljno veliko naročilo za lokomotive. Naročile je prišlo od Pariz & Orleans železnice za 30 velikih de-setkolesuih lokomotiv za osebne vlake. To je prvo tako naročilo, ktero je kdaj dobila kaka ameri-kanska tvrdka. Pokojnine se ne zmanjšujejo. Washington, 19. jan. V seji je danes zbornica razmotrivala proračun glede pokojnin za leto 1901. Skupni zuesek proračuna znaša $145,245.230, toraj «11.500 več nego za tekoče leto. Pričakovali so, da ee bode pokojnina čedalje bolj zmanjševala, toda kakor kaže, bode vsled Špansko amerikanske vojske le naraščala. Umoril soprogo. Lowell vi lie, O., 20. jan. Farmerja James Zeeve so zaprli vsled zatožbe umora svoje soproge. Pred jednim mesecem je izginola njegova žena, toda Zeeve se zato ni nič brigal. Sosedje so jo iskali in konečno našli truplo žene v starem vodnjaku. Ker je imelo truplo razbito lobanjo in prerezan vrat, glede uzroka smrti ni bilo več dvoma. Nato eo zaprli Zeevo pot satožbo umora soproge. Sestra umorjene pravi, da je bil Zeeve strašno ljubosumen in je svoji ženi že večkrat z smrtjo pretil, ako jo ne preneha obiskati mlad mož v njegovi odsotnosti. Zopet napad z dinamitom. Springfield, III., 18. jan. Danes po noči so na novo z dinamitom pognali v zrak voz Trolley železnice. To je že peta razstrelba odkar se je pred petimi tedni pričel štrajk služabnikov poulične železnice. Potnike je hudo pretreslo, toda k sreči nikogar nevarno poškodovalo. Da se din&mitardi ne boje policije, kaže današnja razstrelba, prav v sredini mesta in to poleg postaje. — Morda so pa to storili policaji sami? Vsaj bi se oe pripe* tilo v prvič kaj tacega. Zamorca postavno obesili. N o r f o 1 k, 19. jan. Radi oskru-nenja 6letue zamorske deklice Marte Hatcher so danes zjutraj v Cumber-landu postavnim potom obesili zamorca Richard Carterja. Evropske loterije. Chicago, 21. jan. Včeraj večer so izdali zaporna povelja za tri sleparje, kteri so tukajšne trgovce iu boljše plačane delavce minole dve leti za najmanj $100.000 ociga-nili. Njihov modus operandi je bil ta, trdili so, da jih je Transatlantic Security Exchange v imenu Italije iu Avstrije pooblastila s prodajo loterijskih bondov. Iste so prodajali od $500 do $5000 na mesečno plačevanje po $2. Rekli bo, da bondi ne prinašajo samo obresti, ampak pri mesečnih skrivnih sreč-kanjih tudi velike dobitke do SlOO-000. Samoumevno so bondi, kte-rih so sleparji približno 5000 prodali, popolnoma brez vrednosti. Prekop bode dober. Summit, 111., 20. jan. Da poskusijo vporabo novega prekopa iz Chicage v Lockport kot zveza globoke vodne poti od jezerov do zaliva, so se danes peljali poverjeniki zdravstvenega odseka v spremstvu chicaškega župana Carter Har-risona in drugih mestnih dostojanstvenikov Chicage na jahti ,Juliet' iz Chicage v Lockport. Vožnja se je vršila brez zaprek in bodo marljivo nadaljevali z delom te vodne poti za večje ladije. Poverjeniki bo med potom pooblastili župana, da povabi na vožnjo Bkozi prekop admirala Dewej-a, kteri v kratkem obišče Chicago. Meso za Boerce. C h i c a go, 22. jan. Agent trans-vaalske vlade se tuknj bavi in hoče kupiti 750.000 funtov mesa za Boerce. Glede vplenjenih parnikov se živili za Transvaal, so se tukajšnji trgovci branili sprejeti poroštvo za pošiljatve iz van Chicage. To je že drugo naročilo mesa za Boerce. Prvo naroČilo bo odposlali pred mesecem in je sedaj na visokem morju. Manjka jim snega in ledu. Houghton, Mich., 22. jan. Prezgodaj nastalo južne vreme tukajšne lesne trgovce hudo skrbi. V Lake Superior Camp, je 18.000 mož pri delu, in ako ne pade veliko snega in dobro ne zmrzne, ne morejo posekati toliko lesa, ker bi ga drugače ne mogli spraviti daljp. Žage imajo le malo zalogo iesa, ter rabijo veliko smrekovega lesa. Zato pričakujejo, da se bodo stavbeni les na novo podražil. Parnik ponesrečil. Lewis, Del., 21. jan. V gosti megli je včeraj zjutraj britiški parnik ,, Sutton" zadel ob peščene obali pri Tenwick Island, da je sedaj popolna podrtija. Moštvo se je erečuo rešilo. Parnik je bil obložen se železno rudo in bil iz Pormana namenjen v Philadel-phijo. Na istem kraju se je v teku minolih let pripetilo že več nesreč. Vendar nekaj pričeli. St. Johns, N. F., 20. jan. Vreme je vendar toliko ugodno po-stalo, da zamorejo sedaj spravljati na kopno trupla v St. Marys zalivu ponesrečenega parnika ,,Helgoland". Prebivalci na obrežja bodo najprvo skušali dobiti ona trupla, ktera je voda zanesla med skale. Rev. Driscoll je dal svojo cerkev na razpolago, da spravijo trupla, dokler istih posestniki ladije ne odpeljejo. Pred očetovimi očmi utonile. Cumberland, Md., 21. jan. Mary in Ella Day osemnajst in petnajst let stari hčeri pridigarja metodiBtov sti včeraj v Cheat Ri-veru blizu Parsonsa, \V. Va., utonili. Hoteli sti jahati čez vodo, toda konj je padel in ju vrgel doli. Vsi so se potopili, toda čez nekoliko časa je prišel konj z obema deklicama zopet na površje. Jedna Be je držala za grivo, njena sestra pa za rep. Ze so mislili, da sti deklici rešeni, ko j? konj zopet padel in z deklicama vred izgnol v 15 čevljev globoki reki, ne da bi zopet prišli na površje. Njih oče je opazoval pretresljiv prizor raz obrežja in poskušal rešiti hčere, toda zaman. Radi zgube svojih otrok je ubogi mož skoraj zblazuil. Jedno truplo so našli šest milj daleč od kraja, kjer se je pripretila nesreča. Dva brata linčali. Fort Scot t, Kan s., 21. jan. Kakih 400 glav broječa tolpa je minoio noč poteguila iz ječe brata George in EdvardMeeks alias Smith obesila. Imenovana sta bila zato-žena umora mladega farmerja Leopold Edlingerja iz Bates countyja Mo. Potem sta poskusila ubežati in deputy š-*rifa umoriti. Oba Meeksa in tretji vjetnik, kterega v temi ni bilo moč spoznati, so nameravali uiti. Pri tej priliki so izstrelili kakih 30 strelov. Deputy je bil ranjen in George ustreljen v nogo. Ko je množica udrla v ječo, sta bila oba Meeksa na rokah in nogah zvezana. George je pušil sval-čico, tako ravnodušno kakor bi ga vsa zadeva kar nič ne brigala. Deii so jima vrv okolo vratu in peljali pod drevesa pred ječe in ju obesili. Predor udri. L o b Angeles, Cal., 22. jan. Kmalu po 1. uri danes zjutraj se je udri zapadni del predora med Hill in Hope St., kterega so uprav gradili in bile dve osobe usmrteue Vsega skupaj je bilo jednajst osob zasutih, večina zidarjev in druzih delavcev, osem teh so po napornem delu nepoškodovane rešili. Ti so stali pod obokanim prostorom in se imajo tej okoliščini zahvaliti, da so si življenje oteli. Predno so zasutega nadzornika izkopali, bo morali osem ur marljivo delati, ali bil je tako hudo poškodovan, da je umrl v teku poldneva ; drugi mrtvi je delovodja ; tretjega še niso izkopali, toda živ je še, ker daje znamenja, ne v6 se pa, kako je poškodovan. Samoumori v Monte Carlo. Pariz, 21. jan. Odkar bo v temu letu»odprli banko za igro, se je v Monte Calo pripetilo nič manj nego 17 samomorov , med temi štiri ženske in jeden trgovec is Dallas, Tex. Da te žaloigre prikrivajo občinstvu, dobivajo vsi pariški časopisi mesečne nagrade, da molče. Amerikanskih igralcev baje v Monte Carlo nikdar ni bilo toliko, kakor sedaj. Avstrijski prestolonaselnik. Dunaj, 22. jan. Kakor se čuje sta se nadvojvoda Franc Ferdinand iu Oton odpovedala preBtolonasIed-ništvu prid Otonovega sina nadvojvode Ka.rol Franc Jožefa. Novi prestolonaslednik je še v mladostnih letih. Rojen je 17. avgusta 1887. B e r 1 i n , 22. jan. Britiška vlada je obvestila zvunajni urad, da je nemška ladija ,,Marie", ktero so minoli teden s tovorom moke v jugoafrikanshih vodah zaplenili iu v Durban pripeljali, brezpogojno zopet oproščena. Splošno pričakujejo, da bode v sredo v državnem zboru prišel na vrsto predlog glede poračuua za mornarico ,,Localanzeiger" ceni stroške novega pomnožeuja mor-rice na 2,500,000.000 mark, med tem ko drugi časopisi mislijo, da ne bode presegal dosti 1,6*00,000.000 mark. Svinjsko mleko redilno za deteta. Pariz, 22. jan. Kmetica iz Bretagne po imenu Royduc je iznašla, kako se ohrani vedoa mladost. Domoljubna kakor je, hoče žena z svojim sredstvom vsemu francoskemu narodu vdihniti novo življenje. In k temu ni treba nič druzega nego prašiče. Zdrave praBice ali svinje. Z njenih mlekom ae deteta utešujejo ter postanejo močna in debela. Edmond Blanc, sin ustauovitelja Monte Carle bode zbornici predložil resolucijo, ktera priporoča umetne rejo otrok z svinjskim mlekom. Načrt priporočajo tudi zdravniški špecijalisti. Pravijo svinjsko mleko je lahko prebavljivo, tečno in prosto tuberkelov. Evropske in druge vesti. Dunaj, 19. jan. Ministerstvo pod Witteckovim predsedništvom ktero je nastopilo Claryevo dedšči-no, jednako slednjemu ni bil vstanu srečno rešiti jezikovnega vprašanja in kmalu pričelo omahovati. Sedaj mu je sledilo Kiirberjevo miuister-Btvo, kterega posebna naloga bode premagati vse težave, kar Witteck in Clary nista zanrogla, Witteckov kabinet je bil tako le začasno mi-niBterstvo. Drobnosti. t Rev. J. D. Božič, hrvatski duhovnik v Steeltonu, Pa., je umrl 17. jan. zvečer po dolgej bolezni. Pokojnik je došel v Ameriko iz Bosue in tam bil frančiškan ; najprvo se naselil v Alleghenyu, Pa., a vsled raznih prepirov, v ktere bil vedno zapleten, se preselil v Steelton, Pa. Izdajal je kratek čas dva lista, ktera sta poginila vsled sušice, za kar pa niso solza točili Hrvatje. Naj v miru počiva 1 * * * Mestna hranilnica ljubljanska- Meseca decembra 1899. ieta vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 886 strank, 821,082.96 K, 624 strank pa dvignilo 384,495.84 K. V 4 četrtletju 1899 dovolilo se je 217 strankam posojil 883 660 K. * * * Nesreča Dne 2. jan. ponesrečil Be je J. Rus, po domače orinovčar iz Loga pri Brezovici v gozdu, kjer je hlode vlačil. Zvalil se je nanj hlod in ga na mestu ubil. * • • Nezgoda. 2. jan. popoludne je ponesrečil v Globočnikovi tovarni v Ljubljani delavec Pavel Selan. Kako Be je nesreča pripetila še sedaj ni jasno. Monter Pavel Roth-kirseh iz Magdeburga je snažil parni kotel in sta mu pri tem delu pomagala delavca Pavel Selan in Albert Zoilič. Stroj je Btal in ni bilo v njem para. Pavel Selan je Btal pred strojem, ko je najedenkrat počilo in vrglo iz kotla neko cev, katere vijak je zadel Selaua, da se je nezavesten zgrudil na tla. Misli se. da je Selan premaknil na tleh ventil, iu da je stlačen zrak vrgel cev ven. Poškodba Pavla Selana je znatna. * * Obesil se je 30. dec. popoludne okoli pol 6. ure zvečer Franc Kerže vulgo Maslar, posestnik na Opekar ski cesti št. 12. Najpopred si je hotel z nožem prerezati vrat, a so mu njegovi otroci odvzeli nož. Na to je šel na cesto in so ga morali otroci voziti s sankami po ceeti. Mej tem je šla njegova žena na policijo, da bi moža, pred katerim Bi tudi domači niso bili življenja svesti, od peljali v norišnico. Ko se je žena vrnila, je bil mož že mrtev. Otroci so ga bili samega pustili iti v hišo in ker ga ni bilo več ven, šel je ojegov sin v hišo in ga našel viseti za jermen, kateri je bil privezan na neko železo pri peči. Sin je sicer takoj odrezal jermen, a oče je še zdi h-nil in je bil mrtev. Franc Kerže je bil 52 let star. V zadnjem času je bil postal jako razdražljiv in v mlaju vsakega meseca se mu je skoraj vsakokrat mešalo. * ♦ * V Ameriko seje odpeljalo meseca decembra lanskega leta iz Ljubljane 113 oseb. Takih osob, ki so hoteli popihati, da bi se odtegnili vojaški dolžnosti, je bilo prijetih 7. Dne 4. jan. so odpotovali v Ameriko bar-jani Josip Jankovič, Martin Jan-kovič, Franc Terček, Franc Cerar, Jakob Zaje, Franc Japelj in Anton Suhadolnik. Govori se, da se hočejo vsi barjani izseliti v Ameriko. * * * Nezgoda na južni železnici. 5 jan. zjutraj je na postaji v Zalogu skočil tovorni vlak a tira. Ve6 vagonov je poškodovanih. Tudi oba tira sta bila poškodovana. Sekundarni vlak, ki se zjutraj odpelje iz Ljubljane in je bil že privozil v Zalog, je moral voziti nazaj v Ljubljano. Vlaki so imeli vsled te nezgode zamude. Ali je tudi kateri železniški uslužbenee ponesrečil, nam - ni znamo. * * * Samomor v vlaku ali nmor ? V prvem razredu ponočnega brzo-vlaka, ki vozi iz Trsta na Dunaj, je našel 5. jan. zjutraj Bprevodnik, ko je v Št. Petru kontroliral pasaži rje, ki so se pripeljali v direktnem vozu Reka-Budapešt, mladega okolu 25 let starega gospoda ustreljenega. Domneva se, da se je sam ustrelil. Truplo so v Postojiui izložili. Identiteta samomorilca se še ni kou-Btatirala. * * * Samomor. Dne 30. dec. naSli so ljudje 431etnegs samskega lajuarja Jožefa Hlada iz Potoka v kočevskem okraja v Osojniku obešenega. Sodi se, da si je Hlad sam končal življenje. * * * Premogarski strajk na Štajerskem. V koflachškem in voitsber-škem revirju počiva vse delo. 3. jan. so tudi zadnji premogarji popustili delo in se pridružili štrajkujočim delavcem, tako, da štrajka zdaj skoro 3000 mož. Kdo je kriv, da je prišlo do štrajka, to je prvo vprašanje vsacpga, kdor čuje o tem štrajku. In reBnici na čast se mora priznati, da bo ga provzročili vele-podjetuiki in v prvi vrsti ravnatelj Rochlitzer, ki je vodil pogajanja a premogarji. Slednji so z ozirom na to, da je itak veliki dobičeit podjetnikov znamenito narasel, zahtevali naj se zviša minimalna plača za kacih 20%, tako da bi najbolje kvalificirani delavec dobival minimalno 1 gld. 50 kr. na dan, ženske pa po 80 kr. Zahtevali so nadalje premoga, kolikor ga rabijo za dom brezplačno, določitev osemurnega delavnika tudi za tiste premogarje, ki ne delajo pod zemljo ter končno zahtevali, naj jim uprava olje za njih lampice zaračunava za lastne ceno, ne z dobičkom, kakor je bilo doslej navadno. Rochlitzer je vse zahteve točko za točko odbil. Za našal se je, da bodo politična ob-lastva z odgonom vkrotila premogarje, kakor 1. 1892. Toda to pot se njegovo upanje vsaj doslej še ni izpolnilo. 3. t. m. so bile v Koflachu prve demonstracije. Pri Mitsche-vem premogokopu v Pibersteiu se je zbralo kacih 800 premogarjev, ki s< demonstrovali proti onim tovari šem, ki bo hoteli iti na delo. Nasil-stvo se ni zgodilo nikako, a vzlic temu je Mitsch sam odredil, naj st delo ustavi. Njegovi delavci so b« na to pridružili štrajkujočim. Tudi pred premogokopom Dittler pred poslopjem koflachške premogarske družbe so delavci demonstrirali Okraj ni glavar dr. Herzog je brzo-javil v Gradec po vojaštvo, pozneje pa, ko je bil posebni vlak za 300 mož že pripravljen, je naznanil, da vojaštva ni treba. Občinska zastopa v Voitsbergu in v Kofiachu sta popolnoma na strani premogarjev in hočeta s posebnimi izjavami obsoditi postopanje ravnatelja Rochli-tzerja. Ministrstvo je odposlalo mi-uisterialnega svetnika dr. Zehuerja, da posreduje mej delodajalci in mej delojemalci. * * Svinja je odgriznila roko šestmesečnemu otroku v Baderni pri Po-reču. * * * * Samomor v kaznilnici. Zloglasni ponarejevalec bankovcev, kuponov in vrednostnih papirjev, Viktor Krauthauf, ki je leta in leta in zelo dovršeno ponarejal denar, se je obesil na vratih Bvoje celice v kaznilnici v Steinu na Nižeavstrij-akem. Že večkrat je poskusil samomor dokler se mu ni posrečilo konečno. Krauthaufova mati pa se je pred leti zastrupila, ko ao ujo in sina zasačili na razpečevanju ponarejenega denarja. * • * Koliko poje človek do smrti? Nekdo je izračunil, da poj6 zdrav človek pri dobrem teku, in če ima za to potrebni denar, do 70. leta 96.000 kilogramov redilnih sno-▼ij. Kralj Alexander Srbski se baje v kratkem poda v Požun in sicer ▼ spremstvu svojega očeta Milana, da zasnubi 20-letno hčerko nadvojvode Friderika, zapovednika požunake garnizije. Kralju Aleksandra pač vsakdo privošči, da bi po tolikih nevspehih, vendar konečno dospel vsaj do — neveste. * » * ,.Brez dela". Pod tem naslovom prorokuje ,,Budapesti Hirlap" hud gospodarski polom v Budimpešti tekom te zime. Že sedaj je 20.000 delavcev, zlasti zidarjev in obrtnikov stavbinske stroke, brez dela Hi jela. Niti občina, niti država ne zida sedaj ničesar. Že začete stavbe zasebnikov bodo kmalu dovršene in potem bo 60.0000 ljudi brez zaslužka. Napredek. Preiskovalni sodnik (predsedniku tatinske tolpe): „Kaj pomeni teh tisoč dolarjev, ktere smo našli v železni blagajuici v Vašem glavnem stanu?" ,,Ta znesek je od uprav ustanovljenega pokojninskega zaklada — naše družbe I" Listnica uredništva. R o j a k o m odpošljemo sedaj za 820.40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20cf-ntov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. A7eje? leti je a sedaj ANDREJ OBLAK pred 4 bil tukaj v Clevelandu, O.,_____rj menim, da jp nekje v Pennsylvaniji. Kd or rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti Josip Slabe, 2014 Lorain St., Cleveland, O. KJE JE ? JOHN ZUPAN, doma iz Mehovega, župnije St. Jernej, pred tremi leti je bil v Jolietu. Ill , njegov naslov bi rad zvedel njegov sin : Josip Z u-p a n, Bess^mf r. Pa.. Lawrence Co. Kje je? FRANČIŠKA KOLENC, doma iz Mirne peči, meseca uovembra je prišla v Baggley, Pa., nato pao " šla, a ne vem kam. Njen naslovni rad zvedel: Johu Zdravje, Box 5, Dunbar, Pa., Fayette Co. , ■__________r_ Slovenci in Hrvatje t Ghicagi pripravite Be na Maskeradni ples kterega priredi Slov. podporno društvo ,.SLOVENIJA" št. 44 Češko Slov. brat. podp. Jed. v soboto dne 27. jannvarija 1900 V NARODNI DVORANI na vogalu Centre Ave. in 18. ulice. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za, osobo 25 ct. 10 najlepših in karakteristič- rih mask bode dobilo darila vredna 675, temu sledi tudi nekoliko skupnih daril. Udeležnikom se ponuja živahna zabava iu vabi k obilni udeležbi ODBOR. Kdo? vas postreže tako ceno, za 100 gold, ali 200 kron avstr. velj. S40.80 in po-štarine 20 centov, kakor Fr. S a k-ser 109 Greenwich St., New York. Minoio leto je na Slovensko posla)" nad 8200.000 ali nad pol milijona gold, in vse bilo v redu. Cena, brza in poštena postrežba velikansko pomnožuje promet. KOLEDAR „Glas Naroda" prodajata v Clevelandu, O. : John Grdina, trgovec, 1751 St. Clair St. in Jacob Widmar 1196 St. Clair St. V Anaconda, Mont., M. J. Kra-kar, 501 E. 3th St. V Calumetu, Mich., j« dobiti „Koledar" v gr^cerijski prodajalni-ci pri Grahek in Sunich. Podpiaani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi aloven-s ki 9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami, Tudi imam^epo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne y6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. MoJ saloon je le tri bloke od postaje (dipe). , JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. 81, Omaha, Neh. / Tii aipols:-Beda. (Konec.) S težavo odmetana pota je zopet zasipal novi, bleščeči sneg. Vedno hitreje in gosteje je padal, naposled pa celo tako, da ni bilo več deset korakov daleč videti in zgle dalo, kakpr bi bilo zagrinjalo razprostrto pred oknom. Kako dolgo bode to trajalo m kedaj jenjalo? Id kedaj vendar bode logel doli k Veroniki. Možje bil inak vjetemu pohlepnemu tigru Pretepal je malega in karal Polono, ktera Bi je vse dopasti pustila in ga v pohlevni ljubezni gledala. To je pa še bolj pomnožilo njegov srd, ker ni mogel do one, ktero ljubi, se mu je ta še bolj zoperna dozdevala, nego po navadi. Grozna noč je nastala. V hiši ni bilo nobene luči več. Morali so se menjati pri pazenju na ogenj. Toda pastir ni hotel sam Čuti, ker je bil mrtvec tako blizo. In ko je zopet jutro napočilo so se prepričali, da je vse podnebje nad zemljo viselo kakor bel pajčolan, povsodi na okoli in oko nič druzega videlo bodisi v dolini ali na hribih, nego gosto sneženje, ljudje tu gori so prav kakcr v sneženem morju. Nemo predsč zroč so prebili dan. Kuriva je v hiši zmanjkalo. Bežali so v gorak hlev. Tam je še življenja ni rešitev. Živali so mirno stale, okolu njih pa se razprostiral duh gnoja. Cene je prinesel iz podstrešja suho štelo in nato so se vsi trije posedli in nemo predsč zrli, kakor hitro je bila živina preskrbljena. Le slaba svitloba je dohajala skozi malo okence izpod strehe. Kadar je ta svit zginol, so vedeli, da je dan zatonil, polegli so se na mrvo in pospali. Mladi je v obče spal ves dan. Toda mož ni našel pokoja. Mnogo misliti ni bila njegova stvar. Toda grozeu nemir se je v njem pojavljal. Ni imel tobaka, da bi se s tem odganjal nadležne misli, niti mogel delati. Dokler je še sneg paslal — in so ga videli pri malem okencu mimo se vrteti, ni nobeden poBkue^se saj nekoliko odkidati nič pomagal. Tako je čas le zelo počasi potekal. Pri tem ga je pa še hudo pekel zarastek in spominjal, da mora nastopiti južno vreme, toda le ne prehitro z viharji 1 Zamolklo se je v njem in v obeh njegovih tovariših oglašala bojazen, da postane iz njih ječe — grob. Štirji dnevi so tako minoli. Zopet je nastala noč, pastir je spal v svojem kotu hleva, Polona in Cene pa vsak v svojem. Eden ni druzega videl, slišali so le težko sopenje, zrak jirn je bil preveč omejen, ker vajani so bili svežega, ojatrega zraka raz planin. Spati tudi niso za-mogli več. Valjali so se po slami semtertje in ako se je kdo zadel Ce-neta, je ta takoj pričel rentačiti. Vedno rastoča jaza je iskala, da bi se s kom spri in ga pretepel, in to je zadelo Polono, ker nje grdega obraza ni zamogel prenašati, akoravno ga v temi ni videl. Hkrati je obstalo v njem dihanje. Bobnenje je motilo nočno tišino. Mogoče se je kje blizo odtrgal snežni plaz? Ne, ropot je še trajal in postajal čim dalje hujši; vihar je naBtal. Ni nastal kakor na obširnej ravnini zraztočim bučanjem in tulenjem Napočil je kakor gromenje topov, ktero se je od vseh strani oglašalo in napolnjevalo zrak z groznim ropotom. Bučeče in tuleče se je oglašal okolu hiše ter jim klical rešite se, zapadete smrti. Rešiti se, ko je vendar orkan storil, kar ni mogoče človeškim rokam. Sneg odstraniti kakor bi bilo to polje posuto z lahkim perjem, ki le pri lahnem gibanju zraka plešejo po njem. Smrt nastopi neizogibno, ako vihar preobrne skalnato steno, ta zaBeboj potegne vse množine enega in ga deloma po zraku prši; gor j ako se to vse zvrne na hišo. Mož je poslušal zadržaje sapo Ako bode bobnenje manj čuti, bode znamenje, da bo v snegu pokopani, Ako pa poka, tuli in buči glasneje, naznanja, da so prosti. Prost, da prost hoče in mora biti, podati se tja doli k svoji izvoljenki, in da pZ3tepe tekmeca Toda žensko je bilo grozno strah, in tipala po steni tako dolgo, da je prišla do Ceneta. Ubogo človeško bitje išče posebno v smrtni nevarnosti pomoči kjerkoli le mogoče in se poprime za vsako bilko. Ko se je tega dotaknola in prijela zaroko, jo je surovo nazaj pahnol. Na kolenih ga je prosila, da jo naj varuje v tej hudi uri, saj je ona zapuščena sedaj na tem svetu; nje ljubi oče leži mrtev na snegu in sedaj sama sebi pripuščena. Vse kar ima hoče deliti ž njim, postal bode posestnik tu gori na Osojah ; toda surovo jo je pahnol od Bebe. Zunaj pa je tulil vihar, da se je hiša tresla ; v kotu je čepel pastir, se križal in molil ter na pomoč klical vse svetnike. Zopet se je približala Polona hlapcu in ga prosila zaščitja in pomoči v tej grozni urii; toda Cene je mislil le na Veroniko in tej se ni hotel odreči, in se za zapuščino, ni niti zmenil. Na novo se oglasilo bučanje in gromenje ter vedno bližje prihajalo. Z vrha se je odtrgala spočetka mala plast toda plaz postopil vedno večji in večji; beli velikan je za seboj pobiral suiereke kakor žeplen-ke, nobena stvar se mu ni mogla zoperstaviti. Povsodi koder je drvil je zapustil razdejanje in si napravil veliko pot, kar je vstvarila narava ali človeška roka, vse je bilo uničeno. Tako se je plaz drvil čez hišo pod steno, kjer so bili naši znanci: Polona, Cene in pastir, tudi to je seboj potegnil in z groznim ropotom gnai proti dolini. Ni se zmenil plaz za bedo, niti za umirajoče, niti žive, ktere je seboj drvil v pogubljenje. M. FRANC ČUDEN, I trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA ji Naročajte se na KOLEDAR „Glas Naroda ZA LETO 1900. Cena 25 centov. ^^ *9 Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato g zalogo vsakovrBtuih švicarskih stenskih in žepnih ur, verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- & „ tov po najnižjih cenah. W Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. %_ ■jt: rt? »fiiif;! ^ti* li'^iriT1 fiiišS^iiriš »T^ eI*i f iiuli? ^lilii ^tl^IirntS^tšnStS1^ ii-l? Smesnice. KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Izposluje in izterjnje zapuščine in dolgove. Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz IP1T" Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Oglasila[in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj bp priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 825 naprej in treba dati 85 .»are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vbo življenje. Delo garantirano i.i prva poprava brezplačno. > JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na iice, trobente ali pisčali. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Micb. Za praznike imamo lepo zalogo finefira prekajene^a mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov. Naša posebnost so kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! (20. f.) Naznanilo. Ni stanu primeren. A.: ,,----Mladega zdravnika ste odšlo vili gospa baronovka 1 Ali ni bil dober? — „0, da, prav dober, toda dobro veste, da zdravnik, kteri hodi peš, ni več za naše razmere!" Smola. Trgovec : ,,Moj knjigovodja meje dvakrat ogoljufal; prvič mi jo je odkuril z mojo blagajnico, a ž. njim je pobegnila tudi moja žena". — Znanec: ,,Toraj je bil kakor se mi dozdeva dvojni knjigovodja 1" Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (lioss Case) in so najboljši pokrovi se zlatom pre-0) tegnjnni (Goldfiela) in jamčim zanje 20 let; kolPBOvje je Elgin ali Waltbam ter velja samo Olajševalno. Predsednik: .,Ali imate kaj navesti v olajšanje Vaše zatožbe?" — Zatoženec (kteri je vlomil v gostilno): ,,Da, štir-najst dni sem bil nato bolan". Dober želodec. Doktor: „Ali sto zaužilo škatljico svalče-kov?" — Bolnik : „Da, gospod doktor, toda ne čutim še nikega učinka ; mogoče je še škatlja cela v že lodcu t" Dame, ktere žele uro kupiti se jim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba i'-"Up»uipiiuiiKjiiii POSESTVO in HIŠA Štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tu:ii v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zvedo pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O. (1. ap.) Denarje najceneje in najhitreje pošiljaš v staro domovino, ako se obrneš na F r. Sakser, 109 Greenwich St., New York, za 100 kron je treba poslati $20.38 in za pošto 20 centov, ali za 100 gold. $40.80 in pošto 20 centov. [IHHHH l_i|U|!_l HUMM—IH Mestna hranilnica ljubljanska 1 obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg po 4°|o * brez odbitja noyega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- K nost ali pa b posredovanjem „Glas Naroda". ]g M|l_l|l ! IB ululOl loioo lululuiul [lulululOlOluj 1010I ululujO Na prodaj iz proste roke posestvo in hiša pri metliškem mustu na 11 rvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesla loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako t r g o v i 11 o, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se na njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera se doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zidanica in veliko dvorišče, to vse je obzidano s kamenjem ; okolu posestva so dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ue mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji ee zvedo pri Mar ko tu S o d j a, Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, pošta Ribuik, Hrvatsko, Austria. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - LVXSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: Slovencem1 in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange —rr—^ Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem toči m izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so d o b r a j e d i 1 a i u p r e-n o č i š č e. V obilen obisk se priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik. 1. 8. 15. 22. 1. 8. 15. 22. 29. 5. 12. 19. 26. febr. 1900. „ 1900. „ 1900. „ 1900. marca 1900. ,, 1900. „ 1900. „ 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. 1900 april La Normandie L' Aquitaine La Gascogne La Touraine La Normandie Tja Bretagne L' Aquitaine La Champagne La Touraine La (iaacogne L' Aquitaine La Champagne La Bretagne Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje Glavna agei cija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW VORK. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni >SAZ,OOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, r MICH. Hotel Podpisani priporoča vsem Slovencem evoj krasno vrejeni Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razuo izvrstno sveže pivo, posebnost pravo iraportirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat I Svoji k svojim! Sč spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. III Ml lili ||M .^..a^ffi«............ - ^-lira^..-^