Inserati se sprejemajo in velja Jtristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, „ „ „ ,. 2 „ ,, ,, „ ,, 3 ,, Pri večkratnem tiskanji eaua primerno /.manjša.
R ok o p i »I
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo •(administracija) in ekspodicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-lovi hiši, II. nadstropji.
Po poŠti prejemati velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 6
Za četrt leta
50
Politični list zaslomsli narofl.
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 Za pol leta . 4 „ 20 Za četrt leta . . 2 „ 1 V Ljubljani na dom po velja (50 kr. več na leto.
Vrednlštvo na Dunajski štev. 15 v Modijatovi hiši
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Po »lavnostl!
Z Goriškega, 18. septembra.
(Izvirno poročilo.)
Skleoivši prepričati se, kako bodo Slovenci na Goriškem sprejemali presvitlega ce sirja, obhodil sem samosvojtc poslednje dni pred dohodom cesarjevim vso Boško dolino in ogledal sem si zlasti glavne postaje cesarjeve. Cesar nisem videl, sem o tej priliki pa izvedel, in hočem tu nekaj glavnih Btrani omeniti.
Gled<5 priprav in lepotičja je slovenski narod na Goriškem vse storil, kar je v njegovi materijalni moči, da bi cesarja spodobno iu vredno sprejel. Trgi naši po soški dolini in tudi na Krasu so v tem pogledu možno še več pokazali, nego je bilo v njih moči. Pa Udi naše vasice, cel6 najmanjše so se hotele ponašati vsaj z enim slavolokom, tako da se jo moral potovalec čuditi veliki skrbnosti na rodovi. Iliše in hišice pa so ti čedno olepšali, rta je moralo veeelje človeka ganiti, videti, h kakim veseljem se je ljudstvo pripravljalo Kjer so mogli, so šli pred tedni visoko v hribe kresove napravljat, da bi z velikanskimi ognji dan cesarjev slavili. Ko pa je cesar prestopil na primorsko mejo, se je nebo kislo držalo; istega m druzega dne je dež Bkoro nepretrgoma iil; ali narod se ni ustrašil ne razpoklin, ne strmin, ne potokov hudournikov. Privrel je iz naj bolj oddaljenih zakotij z mladim in bfc&rim šibkim in nežnim tje k reki Soči ob poti, koder bi mogel ljubljenega deželnega Očetu videti iu pozdraviti. V trgih se ve da se je največ ljudstva nakopičilo, kjer je bilo možno vla> darja par minut gledati, ali ljudstvo se je ustavljalo v večih kupih in vrstah tudi povsod <b glavni cesti; in ni se Blepilo. Kjer je videl cesar kopico ljudstva, v dežji čakajočega, usta vil je svojo kočijo, izstopil je in ljudstvo nagovoril, in če je ljuastvo nemo ostalo, pristopil jo vsaj k deklicam ter odjemal jim po njih namenu in v njih največa radost Bam cvetlice iz rok, stopil zopet v kočijo in z rokami ljud stvo odzdravljal. To bo bili neizbriuljivi trenutki našemu narodu, ki je solze veselja pretakal nad ljubeznjivostjo presvetlega cesarja. Kjer pa je narod zbran čakal pri slavolokih tu je cesar izstopil in zastopnike tudi nago voril. PoprBŠeval je po razmerah dotičnih krajev in po legi zemlje že sam odgovoril, uga-nivši, da je narod ubožen ali da Be še more preživiti.
Taka je bila cela pot po Boški dolini, ce sar je narodu v korist prekoračil določbe pro-gramove, in narod t6 zdaj s hvaležnostjo o tej koncesiji pripovedovati. Župani naši so po večih krajih cesarja nagovarjali v nemškem jeziku. NameBtnik Depretis so je osebno trud 1 po eoški dolini, da je župane prigovarjal, uaj Bi, poškorčevo, zabijejo par besed nemških v glavo, da bi cesar menil, kako se sme soška dolina ponašati z nemščino. In nekteri župani,
drugače poštene duše, so se udali neopravičenim in terorističnim zapovedim tržaške ob-lastnije višega in spodnjega reda. Cesar se ve da je v nekterih krajih zastopnike naše sam slovenski nagovoril in sicer tako, da se bodo celo Bvoje življenje blamaže sramovali , b katero so hoteli narod onečastiti in svet o slovenskih razmerah na Goriškem — slepiti I Bar. Depretis je pa tudi za svoj trud kako grenko prestal, in prepričani smo že danes, da njegov trud, , nemški" značaj naših krajev cesarju kazati, je bil več nego nevspešen. Kajti izključno slovensko pozdravljenje od zbranega ljudstva je cesarja prepričalo, da pri uas biva narod slovenski, iu kjer bi bil on dvomil o tem, je dobil tu in tam še pozitivna spričevala in potrjila, da soška dolina ne pozna drugega prebivalstva nego slovenskega. Hvala Bogu, da je tako! Slovenski župani pa, ki bo se dali strahovati bb že danes kesajo, da bo bili mevže, zlasti gledč na to, da je bil, cesar posebno prijazen nasproti onim županom, ki so ga pošteno slovenski nagovorili! Tako se je zgodilo v Volčah, lepi vasi nasproti tolminskemu trgu in v Solkanu, pol ure nad Gorico. V poslednji župniji jo cesarja posebno ganilo, da ga je tamošnji duhovni pastir krepko in pošteno slovenski nagovoril. Tu, kakor drugod, bo je poBebno rad z duhovščino pogovarjal; imel je za vsako duhovnijo prijazno besedo, in videlo se mu je, kako čuti vreduoBt prave duhovščine, no motimo se, če rečemo — za Slovensko, tudi narod n e duhovščine. Kdor naš položaj na Primorskem pozna, sprevidi oceno naše opomnje.
Pa da ne pozabimo Depretisa tudi na drugo Btran, je bil on tako moški, da je še v poslednjem hipu Bovčano grajal, češ, da so preveč narodnih zastav razobesili. In atra-hopetneži bo hitro sneli s svojih hiš, kar je bilo narodnih znamenj. Vendar v čast Bovča uom moramo poročati, da vsi se niso vdali. Ko bi bili župani pravi možaki, ne zbali bi se bili ne Depretisa, ne njegovih podložnih zapovednikov.
Goriška „Soča" je župane dovolj jaBno iu krepko podučovala, kako naj se ravnajo občinski zastopniki in ljudstvo. Ljudstvo je alušalo, županom so bile poštene beBede — z malimi, srečnimi izjemami — bob v steno. Na Primorskem Bmo sploh zelo neBrečni tudi zarad slovenBkih listov; v tem ko se drži goriški list dosledno in možato opozicije nasproti DepretiBa, se tržaški list vsak teden preobrača, iu za kuliBami doživi vsak hip novo britko skušnjo, slovenskemu narodu na Primorskem v občo škodo. Tržaški list, odjenijiv proti Depretisu, s Bvojim nesrečnim vodstvom pokvari tudi naše župane, ker ima med svojimi odborniki tako možč, ki bo od vlade od nekdaj odvisni in se no morejo zarad privatnih razmer in dobičkov ganiti. Pn pustimo dane3 to nesrečno poglavje, ki bo mora raz-
širiti, ako hoče slovenski narod enkrat izve deti, kak6 ljudBtvo v TrBtu vodijo in tem vodnikom kratkovidneži celo v slovenskem dnevniku ostentativno sekundujejo.
Na Goriškem imamo tudi brez županov neznačajnike, kukavice, ki VBak dan na narodno škodo svoj plašč spreobračajo. Slavnostni odbor goriški imel je samo dva Blovenska zastopnika, vsi drugi so bili ali Lahi, ali pa zvesti pristaši Depretisove politike, vai pa nasprotniki Blovenske narodnosti, slovenskega gibanju. V tem odboru se je edini dr. Jos. Tonkli UBtavljal sklepom, ki so Slovence prezirali ali pa v kot potiskali. Narodni in plemeuiti dr. Abram, tudi ud tega odbora, pa v našo žalost je bolehen in vsled f žične slabosti zaostaja tudi njegovo duševno hrepenenje, ker Be na zunaj ne ustavlja energično, kakor zahteva njegovo gotovo VBelej narodno prepričanje. Ta BlavnoBtni odbor tedaj je bil močno osupnjen, ko je „Soča" brezozirno spominjala na žalostne dogodke ob prihodu cesarjevem
1. 1875 v Gorico; ,.Soča" je odločno povdar-jala spremembo časa in novo dobo dunajske Taaffejeve vlade, katera ne dopušča, da bi se slovenska narodnost žalila, kakor leta 1875, ko so ob prihodu cesarjevem slovenskim občinam v predmestjih goriških žandarji jemali narodne slovenske zastave. Tako se no sme več goditi, je goriški list pred par tedni odločno zatrjeval, in goriški slavnostni odbor je bil vsled tega v veliki stiski; ali je morda imel enake naklepe kakor 1875! Takoj je začel prašanje razpravljati, in ker se je dr. Tonkli odločno ustavljal neprijaznim in krivičnim nameram, nasproti Slovencem, začeli so ti odborniki zvijačno BlovenBkim županom prigovarjati, naj bi pač slovenske zastave doma pustili, pa došli v Gorico samo s cesarskimi in deželnimi zastavami. Povod zuuauji, pa lažnjivi, jim je bil, da bi drugače italijansko narodut st Slovenci razdražili, ko bi mi prišli s slovensko zastavo v mesto. Hoteli so toraj tudi sedaj pravo položje pačiti pred plemenitimi gosti, ker so, opravičeno ali neopravičeno, hoteli tajiti prave razmere. Irredento so sami v tem priznavali, pa z drugo Btrani bi jo bili CBBarju radi sami prikrili. To so možaki, v popolnem soglasji z Depretisovo politiko, ki je tudi hotel Irredento zakrivati, dokler ni bomba počila ob odprtji tržaške razstave o priliki navzočnoBti cesarjevega brata. Z druge strani pa so hoteli Slovence zatreti, da bi cesar mislil, kakor da bi vsaj v goriški okolici Slovencev ne bilo. Žalostno je, da so ti junaki tržaške politike tudi plemenitega Coroninija pregovorili in celo zlorabili s tem, da je slovenske župane goriške okolice k sebi povabil in jim začel pojasnovati neoportunnosti — zarad ljubega miru — tedaj nepriličnost slovenskih zaBtav slovenskih občin!
Najžalostneje je še to, da so dobili slavnostni odborniki slovenskega možiceljna, ki je
Sel med Slovence v Blovensko-gorišfeo okolico isti posel opravljat, katerega so bili izročili, grofa Coroniniju. Oni možicelj, poznan po Goriškem kot kameleon, ima vendar tok jezik, da mu grejo tu pa tam še narodni župani na Umanice ob mnogih prilikah, ko gre delati na škodo narodnosti slovenski. Pa žalibog ima Goriška tako malo vzbujenih in tako malo agitatoriških moči, da še odiočui narodnjaki ne vedo, kako bi se rešili škodljivih kukavic!
Goriška ,,Soča" je neki Ea omenjene nakane vedela; zato pa je kljubu tem žlahtnim naklepom še poslednji hip slovenske župane opominjala, naj se ne udajo, ker kaznovati jib ne morejo. Ali možaki slovenski, kakor smo vzroke opisali, imajo veči čut strahu nego pravice, in tako so se vklanjale cesarju na goriških Rojicah slovenske občine od kraja do konca edino le v cesarskih ali deželnih barvah z zastavami. Edino slovenska drultva so se ta pot obrabrila, se nasveta goriške „Soče" še držala in došla na goriške Rojice 13. sept. poklonit se presvetlemu cesarju s slovenskimi trobojnicami. Slava društvom 1
Slavnostni odbor goriški je pa tudi drugače Slovence preziral. Društev v programu še omenil ni, in vabil je edino slovensko č -talnico goriško, pa ne kot tako, ampak, da bi dala pevcev za zbor na ljudski veselici. Edino, čebar oni odbor ni mogel ubraniti, je bila vdeležitev slovenskih društev z narodnimi zastavami pri bakljadi na večer dohoda cesarjevega. Drugi dan pa ja marširala zastava goriške čitalnice samo kot vodnica pevcev; pa tudi te koncesije bi ne bili Slovenci do-segli, ko bi ne bili oni edini odbora rešili iz zadrega.
Lahi, itaiianissimi namreč niso hoteli petja udeležiti se: izgovarjaii so se, kakor da bi ne imeli moči, o tem ko so 8. in 9. t. m. izlete in slovesnosti imeli s svojimi kori (pevskimi zbori), kakor so v irredentovski list „Indipen-dente" ne samo širokoustno, ampak tudi demonstrativno poročali. Slovencev pa je bilo med 197 pevci najmanj 1701 Od 27 ostalih bo spadali nekteri k nemškemu pevskemu dru štvu, eni pa k učiteljem iz Lahov (Furlanije), iz Gorice pa ni bilo nobenega Laha zraven! Slovenci so morali peti tudi laški, in sicer 2 laški pesmi; drugače bi Bploh ne bili smeli peti. Torej zopet terorizem Blavnostnega odbora 1 Slovenci so se vdali v osodo, samo da bo se s slovensko pesnijo cesarju poklonili. Cesar je pevce pohvalil za izvrstno izvršbo toček, zlasti pa tudi znanemu slovenskemu pevovodju A. Hribarju, ki je s par vajami do-Begel, da so slovenska grla cesarja popolnem zadovoljila in razveselila. Slovenci so prepričani, da bo svet to naše poiožje izvedel, in zato so toliko rajši se vdali, dasi jim je kri vskipela v glavo zarad strahovanja in preziranja.
Nu, pa narod slovenski Be je maščeval na Rojicah pričo cesarja; pozdravljal ga je iz tisoč in tisoč grl z lastnim živiol Prepričal se je cesar, kdo tudi v Gorici in goriški okolici prebiva v veliki večini. In to nam je v tolažbo, tembolj, kolikor se je moral ob isti priliki vsakdo prepričati, da vse strahovanje to pot ni nič pomsgalo.
Še nekaj 1 Slovenske čitalnice ae niso Brnele cesarju kot take po depuiacijah poklanjati; to je bil zopet namen, svetu dokazovati, kakor da bi Slovenci nobene organizacije ne imeli, ali da jih sploh ni. Na Bovškem bo pa še tako kratkovidni, da verujejo še danes, kakor da bi bili samo po pozabljivosti čitalnico prezrli, o tem ko so bili tudi še drugod
nalašč tako kratkega spomina, da bo pozabili ravno na čitalnice slovenske in ne samo na bovško. Saj je predsednik kanalske čitalnice samo vsled rekurze ali še celo s posebno prošnjo dosegel, da je smel z deputscijo pred cesarja Btopiti, ki je bil vesel, da društvo že več let obstaja in dobro vpliva na narod domači. V Gorici pa so hoteli slovensko čitalu co tudi prezreti ali „pozabiti"; samo dr. Jos. Tonkli je z im žarim zahtevanjem prodrl, da so njemu kot predsedniku političnega društva „Sloge" in čitalnici goriški dovolili poklonuev, s posebnimi deputaoijami. čudno Be nam pa zdi postopanje odbora goriške čitalnice; v tem ko so se drugod trudili, da bi v deputacijah se predstavili, vsaj po 3 ali 4 udje, je goriška čitalnica odposlala samo predsednika čitalničnega, in vendar je vtžno, da se predstavljamo v množnem številu, kjer nam je le prilika dana. Mudil sem se v Gor ci 3 dni in tu sem poizvedel, da šteje goriška čitalnica okoli 140 udov samo inteligence, in ti naobraženci so opustili priliko, v večem številu b posebno deputacijo cesarja pozdraviti. Nam očitajo ravno na Primorskem, da naš narod reprezentuje samo dekle in hlapce; toliko veča dolžnost je bila, da bi se bila ravno inteligenca slovenske goriške čitalnica pokazala in poklonila cesarju v večem številu! Ali je pa morda reB, kar v mestu govore in sem tudi jaz slišal, da je predsednik goriške čitalnice ob priliki svojevoljno postopal in da je ta Bklepe čit. odbora, ki je bil odločil več udov za deputacije, kar prezrl? Eden ali dva uda, zato odločena, se neki nista mogla udeležiti; kaj pa ni bilo o tem slučaji predsedniku dolžnost, namestnike iz društva pridobiti si? Vsekako mora biti v vsem tem nekaj nepravilnega, nekoretnega. Goriško slovensko bralno in podporno društvo se je pa moško držalo, >n |p, kakor sem slišal, odposlalo večo deputaci o pred cesarja, ki je svojo naklonjenost društvu izrazil in ob enem željo izrekel, da bi se taka in društva sploh med Slovenci v večem številu muožile! Dobro, dobro, preblagi deželni Oče! Tvoj nasvet si hočemo zapomniti, Ti vsaj veš, da nam dobro želiš, in Ti veš, da nam društva, pošteno osnovana, življenje dušuo in gmotno samo pospešujejo.
Kooečao sem se v Gor ci med narodnjaki silno veselil, ko sem jih videi navdušene; zlasti mi je dobro delo, videti tudi duhovščino v večem številu celo pri bakliadi, katere se je udeležila s slovenskimi društvi, in je potem zlasti in v prvi vrsti ravno ona v domači slovenski družbi rodoljube razve-ieljevala z narodnimi napitn cami in na čelu z navdušeno napitnico Francu Jožetu I., katerega prihod smo ravno slavili. Slava narodni duhovščini, naj se ji mlačneži pridružijo in naj jo o poštenih namenih po cesarjevih željah posvetni slovenski rodoljubi posnemajo :
Po vsem pa: Siava, trikratna Slava cesarju Francu Jožefu I!
Deželni zbor kranjski
imel je v petek 22. t. m. svojo 5. sejo. Gosp deželni glavar grof Thurn je v pričetku seje poročal o sprejemu deputacije pri presvitlem cesarju 17. t. m. omenjal svojega nagovora in odgovora cesarjevega, ki bo ga poslanci Btoje poslušali in z živahnimi živio-klxi sprejeli zlast naznanilo, da se hočejo cesar dmgo leto vde-ležiti naše deželne slavnoBti. Omeujai je tudi
presvitlemu cesarju in njegovi rodbini krepko zaklical trikratno slavo! — Prebere in potrdi se potem zapisnik zadnje Beje in razdelč se odaekom nektere peticije in nekteri predlogi deželnega odbore. — Kaltenegger potem poroča o prošnji učitelja Ran t a, da bi se še drugo leto na elapski šoli v Vipavi ponovil kmetijski poduk za ljudske učitelje. G. Rant hvali ta poduk, ki bode ostal vsem učiteljem v spominu. Vodstvo slapBke šole pa je ravno nasprotno poročalo, rekši, da ao se učitelji jako malo zanimali in da slabi vspeh nikakor ni t primeri s stroški, ki jih je dežela imela. Finančni odsek toraj nasvetuje, naj se prošnja g. Ranta odbije. Za poduk govori dr. Poklukar povdarjaje veliko korist, ki ga ta poduk za kmetijstvo ima. Zoper govori dr. Vošnjak, ki omenja, da ne bo doati koristi itd. Dr. Poklukar njegove razloge zavrne in tudi Lav-renčič govori za ponovitev poduka. Poročevalec se s predlogom dr. Poklukarja strinja, t ida le s pristavkom, da Bi mora deželni odbor po primernem potu preskrbeti poroštvo dobrega vspeha, zlasti s tem, da skrbno izbere obiskovalce. Ta predlog z veliko večino obvelja, ker tudi večina vstavoverne stranke glasuje zanj. — Potrdi 88 za tem proračun sadje- in vino-rejske šole na Slapu; potrebščine bo 7213 g!., zaklada pa 4980 gl. Primanjkljej 2233 gl. 92 kr-se bode plačal iz deželnega zaklada. Tudi te deželnemu odboru naroči, da naj kolikor mogoče zabranuje večje stroške, ob enem pa se zbor pridruži zahvali, ki jo je deželni odbor izrekel vladi za državno podporo 2000 gl. tej šol1. — Prošnja čebelorejcev iz Ribniške doline se reši s tem, da Be prosilcem odpiše, da občine od čebel ne smejo pobirati nobenih taks; ako bi jih pa vendar le pobirale, uaj Be čebelorejci v vsakem primerljeji posebej pritožijo pri deželnem odboru. Tudi se deželnemu odboru naroči, naj ob-č nam naznani, da ne Bmejo drugih taks pobirati za občinske namene, kakor one, ki se nahajajo v dodatku k občinski poBtavi. G. deželni predsednik je pri tej priliki omenja), da v rtaedni deželi imajo postavo, ki pobiranje takih takB dovol.;uje, Dežman pa je rekel, da so bili že i. 1863 sprožili pri nas tako postavo, da pa ni obveljala. — Prošnja občin Doleoj Logatec, Rovte, Šent Jošt, Trata in Žiri, da bi Be cesta iz Žir v Logatec vvratila med okrajne ceste in za podporo ae po ni-svetu upravnega odseka izroči deželnemu odboru, da preiskuje, kako in kje bi se ta cesta najprimerneje izdelala, koliko bi stala itd ; da preskrbi potrebne načrte, in da prihodnjemu deželnemu zboru poroča. G. deželni glavar grof Thurn podpira prošnjo, povdarja potrebo te ceste in nasvetuje doBtavek, da se diže'ni odbor pooblasti omenjenim občinam za izdelavo načrta dati podporo; gospod deželni predsednik priporoča povdarjaje važnoat te cente iz vojaških ozirov, za ktero bode zarad tega morebiti tudi država kaj dovolila. G. Detala priporoča, naj se s to ceBto ne prenaglijo, ker ako ae dela železnica iz Loke v TrBt, bodo imeli ljudje priličnejši voziti na postajo v Ž reh, kakor pa v Logatec. S prej omenjenim predlogom upravnega odseka se pri glasovanji spreime tudi doBtavek g. deželnega glavarja. Med obravnavo o tej zadevi predsedoval je deželnega glavarja namestnik g. G ras Bell i. — Potrdi ae za tem račun gie-dišuega zaklada za 1. 1881, in proračun za 1. 1883, v kterem so dohodki nastavljeni s 3357 gld. 50 kr., stroški pa s 3141 gld. 36 kr.
da je bila deputacija drugi dan predstavljeni ceBarici in cesarjeviču, ki sta se jako zanimala! Tedaj bode ostajalo: 216 gld. 14 kr, Dalje za naše deželne slovesnosti. Konečno je zbor se potrdi račua posilne delavnice za I. 1881
a sledečimi pristavki: 1. Deželnemu odboru se naroči, da porabi ves za 250 ljudi odločeni prostor. 2. Opravništvo posilne delavnice se pooblasti, da večja in dalje trajajoča dela prevzame, ako tudi nima dob čka pri tem, in da se za deželne naprave potrebne reči, delavci itd. preskrbe v posilili delavnici. 3. Deželni ndbor se pooblasti po preteku pogodbe s sedanjim najemnikom živež za posilne delavce ua lastne Btrožke preskrbljevati. 4. Deželni odbor naj preiskuje, bi se li sedanji magazin ne dal predelati v stanovanje za kontrolorja, kaka druga skramba pa obrniti za magazin. G. Robič nasvetuje, naj se določi, koliko sob in shramb naj koutrolorjevo stanovanje ima, pa ostane s tem predlogom v manjšini Tudi se potrdi proračun posilne delavn ce za 1. 1883. Potrebščine bode 56145 gld., zaklade pa 46796 gld., tedaj bode primanjkovalo 9349 gld., ki jih bode treba plačati iz deželnega zaklada. — Potrdi se potem računski sklep normalnc-šolskega zaklada za 1. 1881. Dohodkov je bilo 174.338 gld. 73 kr., tedaj 24.893 gld. manj kakor je bilo v proračunu nastavljeno. Zastankov je biio koncem 1. 1881 za imenovano leto 14.893 gid. 1 '/Ar., za pre|šnj» leta pa 21 012 gld. 86 kr., tedaj skupaj 35.905 gld. 87 V2 Gledč teh zastankov se občini Sežani zbriše polovica, podružnice sv. Urba in kapelice sv. Eiija se pa odpiše ves. Drugim dolžnim občinam se bodo naložile priklade, ker se je pokazalo, da se zastanki drugače ne dado iztirjati. — Prošnja ribarskega društva za podporo se reši s tem, da deželni odbor s 1. januarijem 1883, kot ud pristopi temu dru štvu in plačuje petkratno letnino. — Prošnja učitelja Malenška za zvekšanje miloščine se izroči deželnemu odboru, ki naj v dogovoru z deželnem šolskem svetu miloščino primerno povikša. — Uč.telju Žvagnu se dovoli starostna doklada. Po nas»etu viteza Kalteneggerja se seja potem ob l'/4. uri sklene. Prihodnja seja bo v pondeljek 25. t. m.
Politični pregled.
V Ljubljani 22. septembra.
AvstrijsHe dežele.
Siitli cesar je bil v Go :oile, kamor se je bil vrnil iz Trsta 20 t. m. na kolodvoru prav slovesno sprejet.
Cesar SO iz Miramare poslali c. k. namestniku pismo, v katerem izražajo svojo za-dovoljnost nad sprejemom, kakor ga je napravila Gorica, Istra in Trst, Pet sto let je že minulo, odkar je Trst pri habsburški dinastiji, in svečanosti ravno mitiuie kažejo, da je Trst vreden svojega naslova. Omenijo tudi razstave in napredka pri obrtu in umetnosti, katero ima oživeti kupčija. Potem se deželam zahvaljujejo, ter njim zagotavljajo svojo cesarsko milost. Pri svojem odhodu iz Trsta so cesar dali za dobrodelne namene 6100 gld. Enako pismo so poslali celovškemu deželnemu predsedniku.
Delegacije so sklicane na 20. oktobra v Buda-Pešto.
Občuo pozornost je vzbudilo, da je svitli cesar v dan 18 t. m. ko je bil navzoč pri odplavljenji ladije „Meduse" nagovoril pred vsemi drugimi poslanca Nabrgoja, to so zapazili povsod, razlaga je poljubna.
Predsednik državnega zbora, Poljak «Sr. §lllolka je imenovan tajnim svetovalcem.
Zločinec, ki je vrgel bombo 2. t. m. se je najde). Med sumljivimi osebami, ki so jih zaprli tiste dni, je b 1 tudi nek Cjntento. Ko se je med ujetniki zvedilo, da je Ober-
dank zaprt, mislil jeGontento, sedaj ne morem prikrivati več svojega zločinstva, kajti izdal me bo kdo mojih pajdažev, raje Be sam izdam. Io to je tudi storil. Contento je prav na slabem glasu, njegov brat je bil pri poboju z nožem prebeden ; mati mu je oseba slabe nravnoBti-Bomba ni bila vržena iz nadstropja, marveč iz veže hiše št. 9.
Iz Lvova 18. sept. Stja deželnega zbora. Kulturni odsek nasvetuje, vlada naj dela na to, ria se živina na meji ne bo z ža-rečim železom štempljala in naj se za zaznamovanje dobi kako drugačno, pripravnejše sredstvo. Vladni zastopovalec je rekel, da je vlada pripravljena ustreči deželnemu zboru in se hoče porazumeti z deželnim odborom.
Grcf Taruovski utemeljuje Bvoj nasvet, kar se tiče zidanja železnice iz Rzesova do gališko-ruBke meje. Deželni zbor je že 1. 1872 obljubil pripomoči dati za to železnico. Nasvet Be izroča železničnemu odseku 7 udov.
Po nasvetu stroškovnega odseka se jemlje računski sklep za 1. 1880 na znanje. PoBlanec Wo:fnrt praša vlado , hoče li opustiti soline v Kaluš. Govorica o tem vznemirja ljudstvo. Pietay nasvetuje, vlada naj se pozivlje, da vpelje poljski jezik pri državnem pravništvu, pri pošti in telegrafu za vradni jezik.
Iz Sarajeva kaže službeni list (I, 8), da se je v nadškofiji Vrhbosenski in v škofiji Banjaluški Petrovega peneze na dan bv. Petra in Pavla nabralo 734 gld. (nadbiBkup sam je daroval 50 gld., korarji po 10 gld. itd.) ter poslalo v Rimu sv. Očetu v znak sinovske vdanosti in zahvalnosti, da je v god sv. Cirila iu Metoda 1. 1881 vstanovil hierarhijo za Bosno in Hercegovino. Ker je po novi odločbi generalovi, da definitorji imajo stanovati v prihodnje v samostanih, dosedanji župnik p. Andrej Bu zuk odšel v samostan Kreševski, je naš rojak g. kanonik A. Jeglič župnik Sarajevski, dokler ne pride tje novi v to odločeni gospod. Tudi je v istem listu nekoliko pojasnjena razmera med nadškofom in frančiškani zastran fara, ki nikakor ni tako napeta, kakor pripovedujejo nekteri časniki. V vsaktero pomoč bodi priporočena Bosna I
Vnanje države.
Nemški katoliki so imeli letos svoj XXIX. splošnji zbor v Frankobrodu ob Menu 13., 14. in 15. t. m., pri kterem so mnogo govorili o žalostnih razmerah sv. Očeta v sredi lašk h rovarjev in nezveste vlade.
Iz Carigrada. Poslanci velevlaBti bo se zbrali 18. t. m., da se posvetujejo zastran grško-turških mejnih prepirov.
Iz Moskve 20. septembra. Cesarska obiteij in cesarjevi bratje so prišli iz Peters-burga v Moskvo 20 t. m. vstopivši v mesto je prebivalstvo veselo pozdravljalo. Cesar je sprejel v Kermlu nagovor župana. Črnogorski knez je Bpremljal cesarsko obiteij.
V Egiptu je bilo pri armadi 6 katoliških duhovnov. — Častniki bo stregli pri sv. maši. Tako postopa krivoverska Anglija, a Francosko ne privošči vojakom tolažbe bv. vere.
Izbirni d op? si.
UTa Nkalnici, 16. Beptembra. (Cesarjevo potovanje in slovesni spre-l em na Prim orj u.) Da bode naš preBvitli Cesar povsod po slovenskem Primorju prav slovesno sprejet, v tem ni bilo nobene dvombe, ker naša zvestoba ostane, vkljub temu, da ne moremo še vživati popolne ravnopravnosti z ostalimi narodi, vendar le neomahljiva. S tem kratenjem ravnopravnosti pa uima posvečena oseba
Njih Veličans va ničesa opraviti, marveč mi Slovenci vemo prav dobro, kakšna cokla nam brani zlasti v Primorju vživanje ravnopravnosti. Potovanje in izvanredno prijazno vedenje cesarjevo do Slovencev nam je pa porok boljše prhodnosti. Od Predila do Gorice jo bilo to potovanje enako zmagoslavju. Prepričali so se naš CeBar, da tukaj biva pošten slovenski rod, kteri ga je z burnimi živio-klici, slavoloki, zvonenjem in streljanjem povsod prav navdušeno pa odkritosrčno pozdravljal, tako da zamorejo tudi v najbolj burnih in hudih časih šteti na našo neomahljivo zvestobo. Povsod bo presvitli car in gospodar izrazili Bvoje veselje in zahvalo za tolik navdušeni Bprejem. V nekem kraju so se zahvalili naši slovenski duhovščini , ker ima le ona naj-veče zasluge, da Jim je narod s toliko zvestobo vdan. Povsod je bila, kolikor se je dalo tudi duhovšč na ua obed povabljena. Posebno navdušeno sprejeti bo bili n&š car vladar v Solkanu le '/a ure od Gorice oddaljenem. Tu sta jih pozdravila g. župan in prečast. g. administrator solkanske župnije v slovenskem jeziku; posebno lep nagovor je imel poslednji z milo prošnjo za blagoslov iz nebes. Kako nespametno menijo toraj tisti, ki pravijo, da naj se cesarja rajše v nemškem jeziku nagovarja in pozdravlja me3to v svojem I Glejte, jaz sem pa iz gotovega vira, od treh njegovih teleBnih stražnikov dobrih Slovencev, (etieu je iz Mengša, drugi iz Postojne, tretji iz Razdrtega) s kterimi sem imel priliko govoriti, zvedel, da so Casar najbolj zadovoljni, kadar jih kdo v slovenskem jeziku brez hinavšč ne pozdravlja; potem naj se še le odgovarja v jeziku, v kterem jim CeBar govorijo. Isti stražniki so mi pripovedovali, kako bo Cesar brez vse skrbi, zatorej brez telesne straže do Gorice potovali; še le v Gorico je došlo 15 telesnih stražnikov, dvorn>h žandarmov imenovanih, v Tratu pa J.h čaka zopet 15. To potovanje Cesarjevo po Goriškem brez Btr&ž le z malim navadnim spremstvom dela čast naši deželi. Kako navdušeno pa je bilo še le sprejetje v Gorici, kdo bi zamogel to dostojno opisati? Ko so bdi pozdravljeni pri vhodu v meBto tik gostilnicice „Koterini" od župana Mauroviča, in z burnimi do neba donečimi „živio-klici", kteri so prevpil: redke laške „viva klice" in ko Jim je deklica, blezo še le 3 leta imajoča,*) poklonila lep šopek cvet!c, io 80 ostale belo oblečene deklice z cvetlicami ^Cssarja prijetno obsule ua Njih osebo jih me-tajoče, se podajo s spremstvom v mesto, iii je bilo skoz in skoz prekrasno z zastavami mestnimi in deželnimi okinčano. Velika gnječa je bila pri vhodu v mesto pri RUterjtvi palači, in le počasi Be je pomikala množica tli skoz malo ozko ulico nad Korenom. Cesar so bili vidno vsi ginjeni od burnega pozdravljanja. Slovenci goriški in iz okolice bo s Bvojimt živio-klici pokazali, da smo mi na Primorskem res v večini. Posebna navdušenost je vladala med nami, kedar smo stopali v ogromnem številu, kajti ves veliki Travnik je bil poin večidel Slovencev baklonoscev, memo Cesarja na nas onom glavarstvenega poslopja stoječega oblečenega v polkovsko uniformo. Gromoviti „živ>> cesar 1" so J,m gromeli nasproti; Cesar so pa prijazno z roko vedno odzdravljaii. Vlak nad 2 000 baklonoscev je stopal potem po mestnih ulicah, z vednimi „živio-klici" ca Cesarja in Avstrijo. Posebno pa so doneli „živila Avstrija", pred magistratovim poslopjem, menda nu brez pomembe!
*) Hčerka veteranskega predsednika žl. Ka-tinella.	l'is.
Moje pero je preokorno opisovati vse te prizore slovenske navdušenosti vsih stanov. Kako bi pa zamogel dostojno opisati še le prekrasni slovesni sprevod memo Cesarja na malih Rojicah 13. t. m. pod železniško goriško postajo? Cesar stoječi pod krasnim preBtolom gledajo neizmerne množice memo korakati, ktere Jih pozdravljajo z burnimi „živio in vivaklici". Vsaka občina laškega in Bloven-Bkega Primorja je pod svojo zastavo — tudi slovenskih je bilo nekaj viditi — in mnogotere tudi z godbo memo Cesarja navdušeno in burno ga pozdravljajo korakala; to je bil veličastni prizor 1 Vmes bo peli slovenski pevci (blezo 150) pod vodstvom g. Hribarja v vsih treh jezikih. Nad vse se pa je dopadala slovenska kantata č. g. Gregorčiča. Cesar so se osebno zahvalili g. pevovodji. Predstavljalo se je pri tem radostnem „defiliranju" goriških občin narodne običaje, kakor n. pr. kmetovško ženitvanje na Goriškem, posebno lepo je bilo viditi tudi ribiče in ribarice iz Grada z mrežami in drugim orodjem memo korakati peva-joče ribiške pesmi z godbo. VBako rokodelstvo je bilo dobro zastopano. Tudi lovci in lovBki psi bo obračali posebno pozornost na Cesarja; vse to memoBtopanje slovesnega sprevoda je trajalo od 4—5'/« ure popoiudne. S polno zadovoljnostje so se Cesar vrnili v mesto 1 (Več o tem glej „Soče" 37. 1.) od 15. sept. t. 1.
Ix Štajerskega. (Koroške dekliške šole; naš deželni odbor; obli-gatni kresi.)') Kar zadeva Korošče, naše sosede, nas je jako veBelilo, da bo patriotični, pa tudi trditev, da se sporazumijo mirno s Slovenci. Želimo le, da sporazumljenje vrhu nec doseže in postane celo. Nekaj pa moramo k temu prijazno omeniti, kar nam zdaj ne dopada. Slovenci so pri Bedanjem sporazum-Ijenju še trpeli nekaj, in Bicer v šolah, med kojimi omenimo zlasti dekliške celovške šole, v kojih naš jezik silo trpi. Naši štajerski starši Damreč radi, ker so dekliške učilnice v Mariboru in na Kranjskem prenapolnjene, pošiljajo dekleta v Celovec, kjer pa žali Bože ne slišijo ene slovenske besed ce, ter se narodu celo izneverijo domu prišedše, med tem ko je na domu tudi nekaj slovenski jezik v šoli obveljal, če tudi oziroma na nemščino še premalo. Ako bi tako ostalo, mirne vesti ne bi koroških šol priporočali, in ovo zlo zadene gotovo tudi domače koroške stariše slovenske. Trdi se nam, da po deklišk.h šolah ni niti jedne slovenske učiteljice. Upamo, da si b1. g. Einšpieler reč pregleda, ker ima gotovo moč iu voljo nekoliko pomagati. Sedanje spo-razumenje toraj še ni pravo, in ako Korošci sploh hvalijo Bvojo versko prizaneBljivost ali toleranco morda celo nekoliko preveč in na škodo katoličanov: uaj Be skoraj poprimejo tudi narodne. Ako se v viših dekliških šolah obligatno tuj jezik francoski in italijanski kakor drugod uči, domači, drugi deželni jezik, pa ne, je to krivica v prejšnji dobi znajdena, ki se pa ima sedaj odpraviti, in koroška dc-brovoljnoBt enaka dunajski, naj postane Slovencu dejanska! Živila! —
Gradec je štajerske Slovence parkrati iznemiril zadnji čas; odposlal ju prcf. Žitka, na Slatino pa nastavil ravnatelja pruskega. Tukaj ne bo bolje, preden ne pride uov deželni zbor, nov odbor, veča majoriteta in pri-
*) G. K. več tednov ni bil v Ljubljani, in bo se morda tedaj zgubile njemu poslano reči. Zato je sploh najbolje vso adrcsirati na vrodništvo.
Vred.
jaznost nemških konservativcev, ali pa to kar poslanec Herman nasvetuje.
Par BlovenBkih listov je bilo naBvetovalo obligatne letne kresove sfa svečanost sv. Cirila in Metoda. V našem kraju je sploh malo lesa pa velika revšina, zato zdaj obligatni kresi niso svetovati, marveč le prostovoljni.
Domače novice.
V Ljubljani, 23. septembra.
(Dijaški dom) „8tudentenheim" dvorano, kjer bode prostora za 20 dijakov po dnevi in po noči, mislijo napraviti v odzadnjih prostorih streljišča. Mestni blagajnik Hengthaler se mnogo trudi za to.
(Slovensko učiteljsko društvo.) (Dalje.)
G. Gabršček učitelj na Zidanem mostu pravi med drugim, da je tudi osemletna šolska dolžnoBt premala za vzobrazbo. (Res da, človek se nikoli ne izuči, a zato je človeku življenje.) Govornik odsvetuje, trgati vezi, katere vežejo kranjske in štajarske učitelje; šolBka novela ima doBti določeb, za katere se učitelj ne more izreči. Naj bi se sklepanje o noveli opust lo, in sprejel nasvet: „Slovensko učiteljsko društvo" prosi slovenske državne poslance, da vplivajo pri slavni vladi na to, da se šolska novela le v toliko Bprejme, v kolikor se ona ozira na občne potrebe vseh slovenskih pokrajin."
Govori še učitelj g. Stanonik, ki pravi, da kmet zgodaj potrebuje svoje otroke za delo in osemletna šolska dolžnost bi bila strogo izpeljana le na škodo kmetijstvu.
Učitelj g. Močnik pravi, da je g. Brezov-nik pripeljal kranjske učitelje do razpotja, na jedni strani se jim obeta prijaznost štajarskih učiteljev, a pogoji bo taki, da pridejo sami b sabo v nasprotje, ako jih sprejmo, in s tem zavržejo to, kar so dosihmal trdili; po drugi strani pridejo pa navskriž s tistimi, ki Slovence podpirajo v državnem zboru in z zastopniki slovenskega ljudstva. Mar se slovenski učitelji le po jeziku ločijo od nemškutarekib učiteljev? Politika slovenskih učiteljev ne sme drugače biti, kakor je politika tistih , ki Slovence zastopajo v deželnih in državnih zborih. To kar je učiteljem uasvetovanego, daleč, daleč sega itd.
G. Lipajne misli, da bi bb zbor ne izrazil ne za 6-, niti za 8letno šolsko dolžnost, ako Be Bprejme ujegova resolucija.
G. profesor Šuklje k stvarni opombi pravi, da on ni zoper šolsko vzobrazenje, kjer je ljudstvo g0Bt0 naBeljeno, vzlaBti po trgih in mestih je izpeljiva šolska poBtava, a drugače je po samota i in oddaljenih krajih. Nemški učitelji bo nahujBkani iu demonstrirajo zoper sedanje miniBterstvo; slovenski učitelji naj gledajo, da se jim na limance ne usedejo. — G. Brezovnik je za to, da se ministerBtvu izjavi zaupanje, a ne o pri!;k' šolske novele. — Pri glasovanji se sprejme predlog gospoda Gabrščeka z veliko večino, drugi predlogi potem odpadejo.
Učitelj g. Stegnar nasvetuje, naj ee izreče sedanji vladi zaupanje za njeno delovanje v korist in prid narodni šoli. Sprejme se jedno-glasno z živim odobravanjem. — Izmed posameznih predlogov omenimo te-le. .,Učiteljski Tovariš" naj bi vzhajal oameBto dvakrat po trikrat na meBec. — Učitelji naj bi se z leti pomikali v više plače naprej, da bi tudi učitelj, ki ima manjšo plačo prišel kedaj ua boljšo stopnjo." — Učiteljem naj bi se v pokojnino štela leta, takoj, ko d o stoj i učiteljski izpit, ako ravno še ni Btalno umeščen (predlog g. Kavčiča). (Konec prih.)
(Neprestano deževno vreme) žuga uničiti ves pridelek, kar ga je še na polji in v vinogradih; ljubljansko močvirje stoji deloma pod vodo, pa kmetje ob njem bo ob ves jesenski pridelek, kdor ni spravil otave, letos mu je treba ne bo, pokošeno je voda odnesla, kar pa Btoji je VBe zablateno, tako da ne bode za živinsko klajo. — Naj huje je, Be ve, ob velikih rekah, ob Posavji in Podravji, ljudje niBO le ob letošnji pridelek, marveč nekateri so za vselej osiroteni. Reva in beda povsod, kamor pogledamo; prvi letošnji pridelek je obveBelil kmeta in gospoda, a sedaj pa trpi kmet in za njim bodo trpeli vsi stanovi.
Razne reči.
—	V Ormužu bode imela Bkupina velikih posestnikov 27. t. m. volitev za okrajni zastop nameBto ranjkega gosp. fajmoštra. G. Majbeniča.
—	Morilec diurnista Leopolda čebula, Vincenc Muršec, se je sam oglasil pri sodniji v Ptuju, ter obstal hudodelstvo.
—	Mil. knez in škof mariborski so se z bogoslovskim profesorjem dr. Na potni kom podali v Solnograd k 13sioletn ci. '
—	Na Gorenjem Avstrijskem je bila letoB prav slaba letina, vzrastlo je mnogo žita, ali ob času žetve je neprestano lilo, in ker tam nimajo kozelcev, je tam žito na polji gnjilo in Be vznašalo; predstojništvo katoliškega društva bo je obrnilo do denarstvenega ministerstva, da bi privolilo nekaj olajšav pri davku zarad kuhe žganja iz vznašenega žita. A miniBter8tvo prošnje ni Bprejelo, in Bicer zarad pogodbe z Ogersko ne, s katero so je vlada pobotala o tem davku dne 27. junija 1878. — Katoliško društvo pa je vložilo tudi prošnjo zarad znižanja davka v tem letu; v prošnji pravijo, da se jezemljišni davek o zg, Avstrijsksm to leto povikšal, a letina je tako slaba, da mnogo gospodarjev še semena ni pridelalo, rež, pšenica se je na polju spridila, kolikor je še ni biio spravljene, drugi pridelek, ki je še na polju, bode uničila moča. Nov hišni davek se prav visoko nastavlja, kako bode kmet mogel plačevati visoko davke, ko še za živež ni pridelal. — Tako prosijo zg. Avstrijci pri ministerstvu.
Tržne cene v Ljubljani.
15. septembra.
Pšenica banaška hektoliter 9 gl. 07 kr.; domača 8 gI. 75 kr. — rež 5 gl. 28 kr.; — ječmen 4 gld. 12 kr.; — oveB 2 gld. 87 kr.;
—	ajda 5 gl. 44 kr.; — proso 5 gl. 28 kr.;
—	koruza 7 gld.
Javne dražbe.
26.	septembra. 3. eks. držb. pos. J. Cudr-inan iz Bašlja. Kranj. 1. eks držb. pos. Aleša Strupi iz Dvorjij 2352 gld. Kranj.
27.	eoptembra. 1. eks. držb. užitnih pravic zemljišč Jerneja Ilabijan iz Babne gorico. 1. eks. držb. pos. Alojzija Berčarc iz Ilona 207G gld. Mokronog. 1. eks. držb. Jakoba Kocjan (Južna vas 264 gld. Mokronog. 1. eks. držb. zemljišče f Sifler iz Iiistrice 2874 gld. Kadoljica. 1. eks. držb. pos. Jožeta Krašinan iz Smarije 180 gld Ljubljana. 1. eks. zemljišče Jakoba Dimnik iz Bizovika Urb. N. 339 gld. Ljubljana.
Umrli so t
19.	septembra. Apolonija Jakopič, 61 1., zu prisadom želodca.
20.	septembra. Tomaž Oblak, GO 1., mrtev najden.
21.	septembra. August Oežnovar, 19 dni, davica. Marija Pristavec, 45 1., jetika.
V bolnišnici:
20. soptembru. Lorenc Mlinar, 55 1., zpl<v kr/i v možganih.