J{o~uoletni prazniki Leto 1962 je za nami. Uradno smo ga zaključili na Silvestrov večer bodisi na veselicah ali doma. Največ Lenarčanov je bilo tokrat doma, kjer so v krogu svoje družine slavili prihod Novega 1963 leta. Tisti, ki so preživeli prihod v novo leto na veselicah, so bili dobro razpoloženi, zlasti je bilo tako vzdušje čutiti na prireditvi lenarškega »Partizana« v Domu telesne vzgoje, kjer se je zbralo precej Lenarčanov in okoličanov, ki so ob dobri postrežbi in glasbi zadovoljno pričakali novo leto. Tudi v nekaterih drugih krajevnih središčih so priredili veselice, ki so bile dobro obiskane. Nekaj občanov je odpotovalo doma m \»o Menda je bila ena želja skupna vsem, ki so tudi ob letošnjem novem letu načrtovali in si kaj zaželeli — mir kot neizogiben pogoj za napredek in boljšo bodočnost nas ter naših naslednikov. Tako nekako sta se izrazila v svojih novoletnih poslanicah tudi državnika največjih sil na svetu ZDA in SZ. Kennedy meni, da so izgledi za ohranitev miru na svetu v letošnjem letu boljši kot lani. Po njegovem bo hladna vojna povzročila manj težkih in hudih kriz, ker bo »-vzhodni blok previdnejši«. Hruščov je poudaril, da upa v tem letu v zmago razuma, ko bo treba reševati sporna pereča vprašanja med obema blokoma. Tako ta dva. Tudi ostali državniki so zaželeli ob novem letu svojim in drugim narodom predvsem, da bi živeli v miru. Upajmo, da ne bodo pozabili na te želje in besede tedaj, ko se bo v mednarodnem političnem dogajanju spet kaj »zapletlo« in bo treba v korist miru pokazati nekaj več dobre volje. V zadnjih dneh je prišlo v Kongu, točneje povedano v Katangi, do pomembnih dogodkov. V Eli-zabethvillu so Čombejevi žandar-ji, ki jih ta secesionist že zdavnaj ne more več krotiti, napadli »modre čelade« in jih prisilili, da so odgovorile z ognjem. To je bil -pravzaprav tudi neposreden povod za akcijo sil OZN v Katangi, ki se vztrajno upira federalni zvezi s Kongom, ker bi morala odšteti del dobička iz katanških rudnikov. Sedanja akcija sil OZN je uspešna in Čombe se je umaknil tudi na obisk v druge kraje ožje in širše domovine. Nekaj jiih je prispelo v občino, ki so se v glavnem zadržali pri sorodnikih. Tokrat jih je prišlo precej tudi dz drugih republik. , Pred novim letom so šole le-naške Občine bogato obdarile svoje pionirje. Ob tej kriliki so izjavili tudi prigoden program, ki so ga zlasti skrbno pripravili v Cerkvenjaku, kjer je po sprevodu dedka Mraza od šole do kulturnega doma bila dobro pripravljena kulturna prireditev s podelitvijo daril. Lepo prireditev so imeli tudi v otroškem vrtcu pri Lenartu, kjer jih je prav tako obiskal dedek Mraz. (Nadaljevanje na 2. strani) iz Eiizabethvilla. Nekateri komentirajo najnovejše dogodke v zvezi s Katango kot začetek konca ikatanškega secesionizma, toda kdo ve, kako se bo zadeva končala. Morda bo spet kaik »element iz tujine« dal Cotnbeju tako izdatno zaslombo, da bo znova pričel izsiljevati in ukazovati, Lahko pa, da je sedanja akcija OZN začetek uresničitve U Tantovega načrta za zediinitev Konga. V zvezi z našim notranjepolitičnim — gospodarskim življenjem, bi se v današnjem pregledu po-rnudili nekoliko pri novoletni poslanici predsednika Tita in družbenem proračunu za letošnje leto. V svoj poslanici je predsednik republike med drugim poudaril, da so v lanskem letu naši delovni ljudje dosegli nove uspehe na najrazličnejših področjih. Zlasti v kmetijstvu, na družbenem sektorju, pa čeprav smo imeli elementarne tažave in sušo. Uspehi kažejo, da je mogoče tudi v slabih razmerah doseči dobre rezultate v kmetijstvu, če je obdelovanje sodobno. SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS LENART Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS Lenart so člani občinskega komiteja skupaj z navzočimi sekretarji osnovnih organizacij ZKS razpravljali o polletnih delovnih konferencah osnovnih organizacij ZK in o občinski konferenci Zveze komunistov. Na seji so razpravljali tudi o proračunu občinskega komiteja ZKS za -leto 1963, ki so ga tudi sprejeli. Člani komiteja so sklenili, da bo še januarja seja občinskega komiteja ZKS o delitvii dohodka na šolah. Gradivo za to sejo bo pripravila posebna komisija, ki jo vodi Božo Tuš. Januarja ali februarja pa bo seja občinskega komiteja ZKS, na kateri bodo razpravljali o delitvi dohodka in idejnih problemih v tej zvezi v gospodarskih organizacijah lenarške občine. Tudi za to sejo pripravlja gradivo posebna komisija, ki jo vodi Franc Kralj. Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS so imed drugim v zvezi s polletnimi delovnimi konferencami OO ZK ugotovili, da niso bile najboljše pripravljene razen v nekaterih izjemah. Konference so se preveč ukvarjale z notranjimi organizacijskimi vprašanji, manj pa so razčistile določene slabosti v gospodarskih or- ganizacijah in ustanovah ter v kmetijski proizvodnji nasploh. Na drugi strani pa so polletne delovne konference OO ZKS Obravnavale probleme preveč s stališča, kako drugi organi in organizacije delajo, manj pa so na konferencah analizirali kaj in kako delajo komunisti na vseh področjih družbenega življenja. Na konferencah analizirali, kaj in kako določene sklepe, ki pa so premalo konkretni in premalo zavezujejo za akcijo slehernega komunista. V zvezi z občinsko konferenco so ugotovili, da je bila številčno dobro zastopana, da pa je bila razprava dokaj šibka zlasti zato, ker je v njej sodelovalo premalo delegatov iz gospodarskih organizacij ali bolje rečeno, iz ineposredne proizvodnje. Diskusija tudi ni bistveno prispevala k zaključkom konference, predvsem kar se tiče kmetijstva, o katerem sta razpravljala samo dva delegata, čeprav je to osnovno področje dela v naši občini. Kljub temu pa so bili zaključki dobri, ker sta tudi referat in poročilo zajela bistvena vprašanja nadaljnje izgradnje socializma v naši občini. —ec Uspehi in načrti kmetijske zadruge v Zgornja Stavnica - Velka Zadružni svet Kmetijske zadruge Zg. Ščavnica — Velka je na nedavnem zasedanju sprejel nekaj pomembnih sklepov v zvezi z nadaljnjim razvojem proizvodnje na svojem območju. Zadružni svet je Sklenil, da bo potrebno na območju obrata v Krembengu zaradi arondacije izvesti obnovo vinogradov. Načrti za to obnovo, ki je bila deloma že izvedena, so bili izdelani že pred 9 leti. Trenutno so v teku dela na obnovi 4 ha vinogradov. Površino bodo posadili s črno ameriško hibridno sorto, ki je najbolj primerna za izdelavo sokov. V sklopu aron-dacijskega postopka bodo odkupili v prihodnjem letu 50 ha kmetijskih zemljišč in povečali last- ne površine na 350 ha. Odkup živine je bil v zadrugi letos zelo uspešen, saj je za 300 odstcxtkov višji od lanskoletnega. V novem letu pa bodo živino odkupovali po klavnosti ter bodo tako zaradi stimulativnega nagrajevanja živinorejci bolj zainteresirani za intenzivno pitanje živine. Plan jesenske setve so presegli za 20 odstotkov ter so kmetijski strokovnjaki dobro opravili svoje delo. V zadrugi je 6 kmetijskih tehnikov, ki so se v glavnem ukvarjali s kmetijskim sodelovanjem. Strokovnjaki 'kmetovalcem svetujejo pri uporabi umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Zadruga (Nadaljevanje na 2. strani) Leto III. Štev. 1 Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart, 10. januarja 1963 Na zadnjem zasedanju v lanskem letu je zvezna ljudska skupščina sprejela družbeni plan za letošnje leto, ki predvideva, da se bo narodni dohodek povečal za 9,7 odstotka v primerjavi s povečanjem za 5 odstotkov v letih 1961 in 1962. Industrijska -proizvodnja naj bi se povečala za 10 odstotkov, izvoz blaga in uslug za 7 odstotkov, storilnost pa za 5,5 odstotkov. Na novo bo dobilo delo ka- Novoletni prazniki ............"V RAZPRAVA O OBČINSKEM STATUTU (Nadaljevanje s 1. strani) V samem Lenartu so pred novim letom lepo uredili tudi izložbena okna, predvsem smo to opazili pri »Potrošniku«. Sredi trga pa so postavili nekaj smrek osvetljenih z raznobarvnimi žarnicami. Novo leto smo preživeli v veselem razpoloženju, sedaj pa nas čakajo nove naloge, ki jih moramo dosledno izvajati. Uspehi in načrti kmetijske zadruge Zgornja Ščavnica -Velka (Nadaljevanje s 1. strani) bo nabavila še en traktor goseni-čar, ki bo zlasti služil za globoko oranje in za delo v intenzivnih sadovnjakih. Nameravajo še nabaviti eden tovornjak znamke »Deutz« in traktorsko prikolico. Zadruga bi rada kupila še več vprežnih kosilnic za hribovite predele, ki pa jih ni mogoče nikjer dobiti, ker jih naša industrija več ne izdeluje. Ker nameravajo pristopiti k ustanovitvi živinorejskih centrov v Zg. Ščav-nici in Žicah, bodo izvedli večje melioracije. V dogledni bodočnosti bodo pristopili tudi k večji obnovi sadovnjakov v Dražen vrhu za kar bodo potrebna sredstva v višini 83 milijonov dinarjev. Po ureditvi mesnice v Zg. Ščavnici namerava zadruga prihodnje leto odpreti lastno prodajalno mesnih izdelkov v Ceršaku. Tako bo zadruga oskrbovala potrošna centra v Sladkem vrhu in Ceršaku. V ta namen je odkupila klavnico v Sladkem vrhu. Zadruga bo posvečala tudi vso skrb gradnji stanovanj za uslužbence in delavce. S pomočjo občine bi gradila stanovanja tudi za učitelje, ki so nujno potrebna. - jh Čimveč pristojnosti V našem listu bomo odslej v vsaki številki objavili razgovor z vidnim družbeno-političnim delavcem o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo občinskega statuta, ki je dan v javno razpravo. Tokrat objavljamo razgovor s tov. Ludvikom Štelcerjem, ki je odbornik občine in okraja ter predsednik krajevnega odbora Cerk-venjak. Kakšne pristojnosti naj bi imele krajevne skupnosti? Ludvik Štelcer Ze osnutek ustave FLRJ določa, da je delovno ljudstvo edini nosilec politične Oblasti in upravljanja družbenih zadev. Osnutek ustave LRS v 111. členu zagotav- lja, da lahko občani ustanovijo krajevno skupnost iza tiste kraje in naselja, v katerih imajo skupne interese. Vse dosedanje razprave kažejo, da so občani zainteresirani za krajevno skupnost in menijo, da je potrebno čimveč pristojnosti prenesti na krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti bi naj ustanavljale servisne delavnice (krojaške, šiviljske, čevljarske, mizarske, kolarske itd.), potrošniške svete, skrbele naj bi za razvijanje in širjenje trgovske mreže, gostinske in turistične dejavnosti, za dosledno in racionalno izkoriščanje kmetijskih zemljišč ne glede na lastništvo. Krajevne skupnosti naj bi skupaj s kmetijskimi organizacijami pospeševale kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo in pomagale pri hitrejšem podružabljanju proizvodnih sredstev. Krajevne skupnosti bi morale imeti na skrbi zunanji videz tirgov, naselij in krajev, oskrbovale naj 'bi krajevne ceste, skrbele za mostove, propuste in za dosledno elektrifikacijo vseh krajev s tremi tokovodniki, vzdrževale naj bi javne tehtnice, javne studence, vodovod, kanalizacijo, cestno razsvetljavo in pokopališča. Krajevne skupnosti naj bi tudi skrbele za čistočo krajev, za zdravstveno preventivo, skupaj z zdravstvenimi ustanovami naj bi organizirale področne ambulante tam, kjer so ite potrebne in kjer jih občani želijo, sikrbeti bi morale za delanezmonže ljudi ter jim zagatoviti ustrezno sooi-alno pomoč. Krajevne skupnosti bodo morale seveda skrbeti tudi za razvoj telesne vzgoje, gasilstva, pomagati družbenim organizacijam z materialnimi sredstvi za njihovo delo. Skrbeti bodo morale tudi za splošno izobraževanje občanov. Poleg itega naj bi krajevne skupnosti tesno sodelovale s šolami in pomagale pri sestavi učnega načrta, ki mora biti prilagojen krajevnim potrebam. Viri finansiranja? Krajevne skupnosti naj bi razpolagale z dohodki javnih tehtnic, pokopališč, delom dohodka gospodarskih organizacij, dohod- Mladini v premislek kom elektrifikacije, vodovoda in kanalizacije, dohodki zemljišč SLP, katere ne koristijo kmetijske gospodarske organizacije, z dohodki servisov in delavnic, ki jih ustanovi krajevna skupnost, z dohodki sejmišč in tržnic, dohodki od prireditev, s krajevnim samoprispevkom občanov, z delom občinske doklade in z dotacijami krajevnim skupnostim. Zagotoviti je potrebno, da lahko občani samostojno sprejmejo posebni krajevni samoprispevek, če to želijo. Kakšen naj bo odnos med občinsko skupščino in krajevnimi skupnostmi? Prav bi bilo, če ba krajevne skupnosti o važnejših zadevah razpravljale preden jih sprejme občinska skupščina. V zadnjem času se opaža, da nd prave povezave med ObLO in občani. Do zbora volivcev pride po navadi le takrat, kadar je to po zakonu potrebno: družbeni plan in proračun občine. Ko je to sprejeto, se za občana nihče več ne zanima. Povezavo med občinsko skupščino in krajevnimi skupnostmi je mogoče uspešno ustvariti tudi preko krajevnih skupnosti, ki naj bi občane seznanjala z delom občinske skupščine in s svojim delom. Kako naj občinski statut uredi odnose med krajevno skupnostjo in delovnimi organizacijami? Interes krajevnih skupnosti mora biti, da bodo gospodarske organizacije dobro gospodarile. Krajevna skupnost tod morala gospodarskim organizacijam pomagati reševati težje probleme. Družbeno nadzorstvo pa naj bi krajevne skupnosti uveljavile takrat, ko bi gospodarske organizacije krnile družbene interese, kar bi škodovalo občanom ali celotni družbeni skupnosti. Nanizali smo nekaj misli, za katere nikjer ni rečeno, da držijo. Želimo le sprožiti javno razpravo o tem vprašanju in upamo, da se bo še kdo oglasil s tehtnim prispevkom. Kako pristopiti h gradnji kopalnega bazena Zadnji čas je v Lenartu okrog potrebe po novem nogometnem igrišču veliko govora. Vsem je znano, da je novo igrišče zares potrebno, saj leži obstoječe na skrajno neprimernem prostoru in ne odgovarja predpisom glede na dolžino. Podaljšati pa ga je nemogoče, ker bi bilo potrebno poseči po vrtovih in po parku, kar pa bi bilo škoda. Zategadelj so se začeli razgovori med predstavniki lenarškega »Partizana« in ObLO Lenart o gradnji novega igrišča in o finansiranju tega. Kolikor nam je znano, je lokacija za novo igrišče že predvidena: bilo naj bi levo od sedanjega preko poti na prostoru, kjer je sedaj nasad, ki pa nima perspektive. Tudi sredstva bodo baje zagotovljena. Nerešeno je le še to, kdo bo sodeloval pri gradnji novega igrišča. Ob tem pa nastane vprašanje ali je že čas razmisliti o končni realizaciji izgradnje kopalnega bazena v Lenartu, o čemer je bilo veliko govora pred letom. Če bi dali na tehtnico potrebo po igrišču in kopališču, bi verjetno potegnilo kopališče, ki je zlasti potrebno, ker v Lenartu ni sploh primerne, vode v kateri bi se lahko kopali. Gradnja kopališča bo zahtevala gotovo znatnejša denarna sredstva. Svoj čas so govorili o znesku v višini milijon dinarjev, če bi delali prostovoljno. Zimski čas bi gotovo lahko izkoristili za priprave na gradnjo tako važnih objektov kakor je igrišče in kopališče. Potrebno bi bilo pripraviti načrte in gradbeni material. Na pomlad pa bi lahko začeli z delom. Verjetno bi bilo mogoče organizirati prostovoljno delovno akcijo mladine iz vse občine. Morebiti bi kazalo pripraviti mladinsko delovno akcijo celo v okrajnem merilu. ObLO Lenart bi moral zagotoviti v tem primeru sredstva za gradbeni material in za opremo brigad. Prav bi bilo, da bi o tem vprašanju čimprej razpravljal Občinski komite LMS skupaj s predstavniki ObLO Lenart. Če bi k akciji pristopili z vso resnostjo in zavzetostjo, bi prihodnjo jesen lahko imeli v Lenartu kopališče in novo nogometno igrišče. Akcija mora biti široko zastavljena in dobro pripravljena ter je ne more v celoti opraviti samo TVD »Partizan« Lenart. Zadnji čas se veliko piše o programu Jugoslovanskih pionirskih iger v letu 1963. Tudi leta 1962 so bile pionirske igre posvečene telesni vzgoji mladine, zlasti šolske. Zanima me: katera šola, oziroma kateri posamezniki so bili letos najboljši in, če so dobili nagrade ter kakšne? T. F. Rožengrunt JPI 1962 leta so -bile namenjene telesni vzgoji. Pri občinskem odboru SZDL je ustanovljen odbor za dzved-bq JPI. Ta je sestavil program občinskih prireditev in ga poslal vsem pionirskim odredom občine. Dejavnost odbora pa ni bila zadovoljiva, saj se nekateri člani sploh niso udeleževali sej. Delo je zlasti zamrlo v drugi etapi JPI. Na postavljeno vprašanje ^ni mogoče odgovoriti natančno, ker odredi niso redno pošiljali poročil o dejavnosti; zato so precej krivi, da ni popolne evidence. Častna izjema so odredi Gradišče, Zg. Ščavniea in deloma Ju-rovski dol. Čeprav so poročila skopa, ugotavljamo, da so pionirski odredi povečali svojo dejavnost zlasti na telesno vzgojnem področju. Te-lesnovzgojne prireditve so imele krajevni in občinski značaj. 2e januarja 1962 smo imeli pri Lenartu mednarodno smučarsko tekmovanje, ki so se ga udeležili pionirski odredi iz Cerkvenjaka, Gradišča in Lenarta. Tekmovali so v smuku, slalomu in patrolnem teku s streljanjem. Ekipno je zmagal odred dz Lenarta. Na šahovski turnir so šahiste poslale vse šole razen Lokavca. Zmagal je pionirski odred Zg. Ščavniea, ki se je s tem plasiral na okrajno tekmovanje, kjer so dosegli mlajši pionirji 7 mesto, starejši 6 in mladinci 5 mesto. Ob dnevu mladosti je bilo pri Lenartu mednarodno tekmovanje v lahki atletiki in v športnih igrah. Udeležili so se ga odredi Jurovski dol, Voličina dn Lenart. V odbojki je zmagal Jurovski dol v hudi borbi z Lenartom, zakar jim gre vse priznanje. V igri med dvema ognjema je v moški konkurenci zmagal odred Lenart, pri ženskah pa Jurovski dol. V lahki atletiki je ekipno zmagal Lenart, drugi je bil Jurovski dol, tretja pa Voličina. Poleg navedenih tekmovanj so odredi prirejali tudi (številna odredna tekmovanja in igre. Posebno pohvalo zaslužita odreda Zg. Ščavniea dn Jurovski dol, ker sta leta 1962 gradila letno telovadišče. Formalnega zaključka pionirskih iger, ki bi moral biti 29. novembra, ni bilo zaradi omenjenih razlogov. Menim, da zaslužita prvo mesto pionirska odreda Zg. Ščavniea in Jurovski dol v kolikor bi točkovali po poročilih, ki jih imamo na razpolago. Rado Mejovšek predsednik odbora JPI - • 1962 Sedaj se mnogo razpravlja o ustavi in občinskem statutu. V tej zvezi imam predlog, da bi bilo umestno komisijo za štipendije, ki je pri Občinskem ljudskem odboru Lenart, razširiti. Še bolje pa bi bilo, če bi o dodeljevanju štipendij razpravljale kra- jevne organizacije SZDL, ali pa celo mladinski aktivi. Komisija pa naj bi te predloge upoštevala, oziroma jih uskladila glede na materialne možnosti. Kaj mislite o mojem predlogu? S. S. Jurovski dol Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru vodi politiko kadrovanja in v tej zvezi tudi dodeljuje štipendije. Vsekakor imamo največ štipendistov na učiteljišču v Mariboru, ker nujno potrebujemo učitelje na naših šolah. V komisiji za štipendije imajo štependisti svojega zastopnika t. j. dijaka oz. študenta, ki prav tako zastopa interese naše mladine in bodočega kadra. Pri reševanju prošenj za dodelitev štipendij se komisija ozira na premoženjsko stanje prosilčevih staršev in na socialno stanje družine, kar je razvidno iz spisa, ki je priložen in predložen komisiji Občinski ljudski odbor štipendira samo kader, ki ga potrebuje, ostale štipendije pa dajejo podjetja, zavodi dn ustanove. Sredstva, ki so dodeljena v proračunu občine za štipendije so minimalna, kar je odraz tudi v sorazmernih nizkih štipendijah. Kar zadeva predlog, da bi naj krajevne organizacije SZDL razpravljale o vlogi štipendista, smo mišljenja, da bi naj KO SZDL dale svoje mnenje glede dodelitve štipendije, kakor to že delajo aktivi LMS, ki je obvezna priloga k prošnji za dodelitev štipendije. Alfred Pirher načelnik odreda za občo upravo inn družbene službe ObLO Lenart Ni dolgo, kar sem gledal v Lenanrtu igro »Mladost pred sodiščem«. Takrat se mi je porodila misel, da bi bilo pametno ustanoviti v Lenartu Občinsko amatersko gledališče, v katero naj bi se vključili igralci iz Lenarta in tudi iz ostalih krajev. Amatersko gledališče bi po mojem mnenju uspešno zastopalo lenarško občino na raznih tekmovanjih. Kaj mislite o tem mojem predlogu? I. T. Lenart Misel o tem, naj bi se v Lenartu ustanovilo občinsko amatersko gledališče, se je porodila že nekomu pred I. T. iz Lenarta. Za njo so se hitro vneli oni, ki jim je kaj do pestrosti kulturnega življenja v Lenartu kot v ostalih krajih. Ni ostalo samo pri zamisli; v Lenartu so sklicali celo že prvi sestanek najboljših igralcev dz vseh prosvetnih društev v občini. Udeležba na sestanku je bila slaba. Na drugi strani bi nastali materialni problemi. Ce bi osnovali tako elitno igralsko skupino, bi njeno delo precej stalo, saj bi morali plačevati potne stroške igralcem in tudi sicer reševati probleme prevoza, ker ni povsod dobrih avtobusnih zvez. Nastali bi tudi stroški v zvezi z režiserjem, ki bi ga bilo potrebno po vsej verjetnosti iskati v Mariboru itd. So pa še drugi vzroki, ki bi otežkočali snovanje take skupine in zato verjetno še nekaj časa v Lenartu ne bomo imeli občinskega amaterskega gledališča. Branko Muršec tajnik občinskega Sveta Svobod in PD občine Lenart Plan dela krajevne organizacije SZDL Jurovski Dol za leto 1963 Potek akcije za prizadete po toči Zbiranje denarja ie,kl;S0 Na poziv Občinskega odbora SZDL Lenart o prispevkih za prizadete po toči, so se odzvale številne gospodarske organizacije, ustanove in družbene organizacije iz občine, pa tudi iz vse Slovenije. Zlasti veliko prispevkov je prišlo iz Ljubljane in Maribora. Zbrana sredstva smo razdelili po najboljših močeh v obliki živil. Trenutno je na tekočem računu 1,274.875 dinarjev. Od tega zneska moramo lenarški zadrugi odšteti za razliko med merkantil-no in semensko pšenico, ki so jo dobiid prizadeti kmetovalci po znižani ceni približno enak znesek, kot je sedaj na tekočem računu. Zadrugi razlike še nismo poravnali, ker čakamo, da se bo zaključilo zbiranje kmetijskih pridelkov, ki so jih darovali kmetje na neprizadetih območjih. To delo poteka zelo počasi, pri čemer v glavnem vso krivdo nosijo krajevne organizacije SZDL skupaj z obrati kmetijskih zadrug. Računamo, da bomo s prodajo kmetijskih pridelkov, ki so jih darovali kmetje, dobili okrog 800 tisoč dinarjev. O razdelitvi teh sredstev bomo še poročali. Od takrat, ko smo zadnjič poročali o akciji za prizadete po toči, so nakazali Občinski odbor RK Maribor — Tabor 19.470 din, Občinski ljudski odbor Kamndk 50 tisoč din, Mladinska organizacija osnovne šole Prevalje 1.750 din, Dravska elektrarna Maribor — Vuhired 40 tisoč din, Dravske elektrarne Maribor — Ožbalt 100 tisoč din in »Impol« Slovenska Bistrica 50 tisoč din. Računamo, da je s tem akcija dokončno zaključena, -razen zbiranja kmetijskih pridelkov. Gospodarske organizacije, ustanove in družbeno politične organizacije v občimi dn izven .so dosedaj prispevale skupaj 2,520.452. Od teh sredstev je bilo porabljenih za nakup živil, ki so bile razdeljene prizadetdm prebivalcem 1,245.577 din. V tem znesku so všteti tudi ibančnd stroški, ki pa so minimalni. — ec Na prvi seji novoizvoljenega odbora krajevne organizacije SZDL Jurovski dol so sprejeli naslednji program dela: 1. Sestanki odbora: Odbor SZDL bo imel najmanj šest sestankov. Sestanki se bodo sklicevali po potrebi, na teh bodo obravnavali tekoče probleme. Več skrbi bodo zlasti posvetili kmetijstvu in izobraževanju. Na več sestankih bodo razpravljali o samem pogodbenem kmetijskem sodelovanju. V letošnjem letu naj bi imeli tudi dva sestanka z voli vai, medtem ko bo sekcija za komunalo sklicala dvoje posvetovanj. 2. Kadrovska politika: Člani odbora bodo podvzeli vse mere, da se članstvo SZDL poveča. Večjo skrb bodo zlasti posvetili vključevanju mladih ljudi v SZDL. Vsem organizacijam in društvom v kraju bodo predlagali, da na svoje sestanke vabijo tudi člane odbora KO SZDL, ker le tako bo zagotovljen stik med SZDL in ostalimi organizacijami. 3. Praznovanje državnih praznikov: Proslave za državne praznike ne bodo posebej prirejali, temveč skupaj s šolo. Posvetili pa bodo več skrbi udeležbi na proslavah. Program na proslavah bodo pripravile vse organizacije, zlasti pa naj bi sodelovalo prosvetno društvo in mladina. 4. Pomoč prosvetnemu društvu in mladini: Prosvetno društvo je znova oživelo. Vodstvo so prevzeli mladi ljudje, ki so pripravljeni delati. Skrb SZDL bo, da jim bo pomagala pri začetnem premagovanju težav. Prav" tako bodo pomagali mladini. Sklenili so, da se bosta vsakega mladinskega sestanka udeležila vsaj po dva člana odbora SZDL. 5. Komunalna dejavnost: Sklenili so, da bi v prihodnje moral denar iz krajevnega samoprispevka za ceste izključno služiti za material, medtem ko naj bd se nestrokovna dela v glavnem opravljala s prostovoljnim delom. 6. Krajevna organizacija SZDL bo nudila tudi vso pomoč pri volitvah. in sliki IZ SOL NAM PIŠEJO Janez Kurbos izdeluje grablje Kdo ve od kdaj že izdelujejo grablje po naših kmečkih domačijah. Zadnji čas je sicer takih ljudi malo, ker se ukvarjajo z bolj donosnimi posli, vendar pa še med starejšimi najdemo marsikoga, ki izdeluje grablje, brez katerih si ne moremo zamisliti, kmečkega gospodastva. Neki dan je pri 'takem poslu zalotil naš fotograf tudi Janeza Kurbosa iz Ihove 33. Čeprav je že doživel 77 let, je še vedno čil in živahen. Pred leti, ko so mu moči še dopuščale, se je ukvarjal s tesarstvom. Ta poklic je nekako podedoval po očetu. Sedaj pa prosti čas izkoristi tako, da izdeluje grablje. Zasluži toliko, da si kupi tobak. Nekaj pa še ostane za druge potrebe. Ko ga je naš fotograf obiskal se je potožil, da slabo sliši, da zato marsikoga, k'i bolj tiho govori ne razume. Ce pa prosi, da bi glasneje povedal, mu več kdo zabrusi: »Kaj pa vas briga, o čem se pogovarjamo!« Zdi se mu, kakor da ga nekateri podcenjujejo. To seveda ni prav in bi se kazalo ravnati po tem, da je potrebno starejše ljudi spoštovati. mm Janez Kurbos v delavnici med delom Igralci lenarškega prosvetnega društva so 8. decembra uprizorili dramo »Mladost pred sodiščem«. Igro so ponovili v nedeljo 16. decmbra prav tako na domačem odru. Delo je uspešno rezira-la Meri Juhrmanova. Na sliki od leve proti desni: Tone Štefane (Dorn), Branko Muršec (Niehert) Mirko Dolajš (kniminalm uradnik), Jana Muršec (nadzornica) in Alfonz Groman (sodnik). Bogat ulov voličinskih lovcev Lovska družina Voličina opravlja okrog 3.500 ha lovišč. V družino je vključenih 30 članov. Lovišče je precej bogato s fazani, zajci in srnadjo, manj pa je jerebic in golobov. Pred kratkim so voličinski lovci zaključili lovsko sezono za leto 1962 z lovom, ki so ga priredili na območju Cermljenšaka in Nadbišeca. Lov Pionirji iz Lukavca so se pomerili v smučanju Pionirji, ki so dosegli prva mesta! Od leve proti desni: Stanko, Vida, Srečko in Jože Zima je obiskala tudi Lokavec. Z njo so prišli prijetni zimski dnevi. Otroci so pozabili na vse in uživajo v prijetni vožnji. Kdo bi sedaj, ko je toliko snega, toliko priložnosti za sprostitev na snegu, mislil na šolo in druge obveznosti? Mnogokrat pritegne tudi odrasle vik in krilk otrok, ki kakor za stavo drvijo po strmih pobočjih. Ni redek slučaj, da se otrokom pridruži kateri od »tovarišev«. Sprva so se otroci spuščali po snegu kar tako, čimdalje pa so drveli, tembolj sposobne so se počutili. Svojo sposobnost pa so hoteli tudi preizkusiti in tako včasih kar sami organizirajo nekakšno tekmovanje, kjer se posamezniki zelo izkažejo. Ce se otroci želijo med seboj pomeriti, zakaj se potem ne bi izvedlo .nekoliko bolj uradno tekmovanje? Ideja je bila tu. Tovariš, ki na šoli poučuje telesno vzgojo, je sestavil program in ga predložil kolektivu, ki ga je sprejel. Napovedan je bil športni dan. Uro pred napovedanim časom se je zbralo pred šolo mnogo otrok, ki so prinesli s seboj sanke in smuči. Ko so bili vsi zbraini, so se postavili v vrsto in vlekli številke za vrstni red tekmovanja v smuku, slalomu in teku. Na kraju tekmovanja so se poleg tekmovalcev zlbrali še ostali učenci. Tovariš, ki je vodil tekmovanje, je dal še poslednja navodila, potem pa dal znamenje za začetek tekmovanja. Vse je šlo kakor namazano. Smučarji so se pomerili najprej v smuku in vsi dosegli lep uspeh. Seveda padcev ni /manjkalo, pa kdo bi gledal na take malenkosti! Pri cilju se je kar trlo gledalcev, ki so ves čas z vzkliki bodrili svoje tovariše na smučeh. Na mraz se še spomnili niso, ko pa so morali tako zelo navijati za tekmovalce. Navdušenje ni niti malo poleglo pri slalomu in teku. Za nameček so se pomerili še v sankanju, ki je povzročilo mnogo smeha med gledalci. Tekmovalci so marali namreč teči s sanmi v hrib in se potem spustiti proti cilju. Padci na poti proti startu so izzvali prave salve smeha. Po končanem tekmovanju so tekmovalci dobili malioo. Istočasno pa so tudi razglasili rezultate on zmagovalcem razdelili nagrade in diplome. Športni dan v Lokavcu je bil dobro organiziran in uspeh ni izostal. S. J. je bil bogat, četudi je na tem območju toča prizadejala precejšnjo škodo, kar se je zlasti poznalo pri zajcih in fazanih. Voličinski lovci ne bodo pozabili na divjad niti pozimi, zato so sklenili, da jo bodo krmili. Na sliki: Voličina. člani Lovske družine V Cerkvenjaku vadijo igro >Metež< v režiji Vlada Tušaka Po daljšem presledku se je začel z režijo ukvarjati znani cer-kvenjaški režiser Vlado Tušek. Trenutno vadi igro »Metež«, ki jo bodo člani dramske sekcije PD Cerkvenjak po vsej verjetnosti uprizorili še ta mesec. Tov. Tušek je zaposlen v Sladkem vrhu, odkoder se vozi dvakrat tedensko v Cerkvenjak, kar kaže na veliko prizadevanje tega v Slovenskih goricah nekoč zelo znanega režiserja — amaterja. Pod njegovim vodstvom bo uprizoritev dosegla svoj .namen. Za uprizoritev bodo potrebovali več kulis. Tovarna papirja v Sladkem vrhu jim je zato priskočila na pomoč s tem, da je prispevala večje količine papirja. Poleg tega bo nudila novi za stari papir, ki ga pravkar zbirajo cerkvenjaški šolarji in ga bodo nabrali vsaj tisoč kg. ALI 7IH POZNATE 7 Jelka Firbas Ustanavljajo turistično društvo Cerkvenjak sodi že zaradi svoje lege med najlepše kraje v Slovenskih goricah. Tega se domačini prav dobro zavedajo in zato ni čudno, da že nekaj let sem razmišljajo o turistični dejavnosti, ki naj bi ponesla dober glas daleč naokoli. Na seji SZDL so o tem vprašanju pred kratkim razpravljali in sklenili, da bodo za začetek ustanovili turistično društvo. K razvoju turizma naj bi svoje doprineslo tudi krajevno gasilsko društvo, ki namerava v prihodnjih letih graditi novi gasilski dom, katerega stolp bo istočasno predstavljal razgledno točko, na katero se bodo lepote željni turisti lahko povzpeli in uživali v pogledu na velik del Slovenskih goric. — tt Časopisi, radio in televizija v nasi ■ v • • občini Zadnja leta opažamo v naši občini znaten porasrt naročnikov raznih časopisov, ki izhajajo v Sloveniji. To kaže, da se ljudje čedalje bolj zanimajo za družbeno dogajanje. Zanimivi so nekateri podatki: Na 32 prebivalcev pride na pnimer eden izvod dnevnika. Med dnevniki prednjači »Večer«. Pri tednikih je stanje mnogo boljše, predvsem zaradi denarnih sredstev. Izvod tednika pride na 10 prebivalcev. Prvo mesto pripada »Kmečkemu glasu«, kar je razumljivo glede na izrazito kmečko ohmočje. Na lokalni časopis »Domače novice« je naročeno v občini trenutno nekaj čez 1.660 na- GRADIŠCE 12. januarja ob 19. uri »NOC NAD PARIZOM« — francoski film 13. januarja ob 15. in 19. uri »LJUBEZEN POPOLDAN« — ameriški film ročnikov. Eden izvod lokalnega časopisa pride tako na 10 prebivalcev. Nekaj čez 200 naročnikov pa je celo izven občine. Tudi pri radijskih naročnikih smo lepo napredovali. Radio ima skoraj vsaka hiša. Podatek pa nam pove, da pride radijski aparat na 10 prebivalcev. Največ lastnikov radijskih sprejemnikov je v Lenartu (496), Cerkvenjaku (308) in v Zg. Sčavmci (267). V občini je tudi 22 lastnikov televizorjev. Od tega v Lenartu 11 lin v Cerkvenjaku 7. Četudi je Cerkvenjak med ekonomsko najmanj razvitimi kraji v občini, se glede števila radijskih in televizijskih naročnikov lahko kosa z bolj razvitimi kraji v občini. — ec 20. januarja ob 15. in 19. uri »OBRAČUN PRI KORALU« — ameriški film VOLICINA 13. januarja ob 15. in 18. uri »TATOVI DRAGULJEV« — francoski film 20. januarja ob 15. :in 18. uri »GRENKA ZMAGA« — francoski film URADNI DNEVI NA OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU LENART IN NA KRAJEVNIH URADIH Na sedežu občinskega ljudskega odbora Lenart so uradni dnevi za stranke vsak ponedeljek, sredo in petek. V zimskem času od 1. oktobra do 31. marca od 7. do 14. ure, v letnem času od 1. aprila do 30. septembra pa odi^. dol3. ure. Isti uradni dnevi so na krajevnih uradih Lenart, Gradišče, Cerkvenjak, Voličina in Benedikt. Na krajevnem uradu Jurovski dol pa so uradni dnevi v torek, četrtek in soboto, ker to službo opravlja matičar iz Zgornje Ščavnice. Stranke opozarjamo, da se glede opravkov na Občinskem ljudskem odboru Lenart poslužujejo vratarja, ki jim bo pojasnil, kje bodo posle lahko opravili. Občinski ljudski odbor Lenart Pred nedavnim je bila za sekretarja občinskega odbora SZDL Lenart izvoljena tov. Jelka F\ir-bas, ki se je vrnila iz Ljutomera v lenarško občino. V Ljutomeru je bila upravnik Ljudske univerze skoraj 2 leti. Kdor je zasledoval časopisje, je lahko večkrat bral o uspešnem delu univerze v Ljutomeru, ki jo je vodila tov. Firbasova. Kdo bi našteval vse tečaje, seminarje in predavanja, ki so bila v tem času opravljena. Sicer pa Firbasovo najbolje poznajo zlasti družbeno politični delavci iz Lenarta, ki so lahko njene velike organizacijske in politične sposobnosti spoznali že takrat, preden je odšla v Ljutomer in ko je hila tehnični sekretar na občinskem komiteju ZKS v Lenartu dn član občinskega komiteja Zveze komunistov. V tem času se je z vso vnemio in priza-dejavnostjo ukvarjala z družbeno, političnim delom. Svoj čas se je intenzivno ukvarjala tudi z delom v organizaciji Rdečega križa, kjer je bila nekaj časa tajnik in predsednik občinskega odbora RK. Njeno delo v organizaciji RK je bilo povsod vidno. Gradila je nove kadre, ki daines uspešno delajo v tej humani organizaciji. Rdeči križ je krepila tudi s svojim idejnim usmerjanjem, ki je bilo vedno pravilno zastavljeno in nevsiljivo, skratka globoko človeško. Njeni sodelavci so gledali v tov. Firbasovi vzornika v tem, kako je potrebno politično delati, zlasti pa v tem, kako je potrebno ravnati s sodelavci. Bila je vedno odkrita in to je še danes, kar je dobra lastnost političnega delavca. S prihodom tov. Firbasove na občinski odbor SZDL je lenarška občina dobila novi kader, ki ima perspektive za -nadaljnji še hitrejši razvoj. V imenu uredništva in naših bralcev ji želimo pri njenem delu veliko delovnih uspehov. NAG*At>NA UGANkA V tej številki pričenjamo objavljati novo serijo nagradnih ugank. Reševalci bodo odgovarjali na 10 vprašanj z vseh področij družb, življenja v občini. Vprašanja: 1. Kdaj je izšla prva številka »Domačih novic« (Točen datum)? 2. Katera leta, kje in pri kom je bival Ivan Cankar v naši občini? 3. Kdo je podpredsednik Občinskega ljud. odbora Lenart? 4. Koliko gospodarskih orga- nizacij (podjetij) je bilo v naši občini 30. 11. 1962? 5. Koliko prebivalcev je štelo Gradišče na dan popisa? 6. Kaj pomeni kratica TOSASO? 7. Naziv turističnega društva v Za vrhu? 8. Koliko odstotkov kmečkega prebivalstva je v občini Lenart? 9. Kdo sklicuje seje krajevnega odbora? 10. Kaj je to občinski statut? Izmed tistih, ki bodo na vsa vprašanja pravilno odgovorili, bo eden izžreban in bo kot nagrado prejemal za leto 1963 »Domače novice« brezplačno. Odgovore pošljite najkasneje do 15. januarja 1963. Naš naslov: Uredništvo »Domače novice« Lenart, Ptujska cesta 3. ROKOVNIK časopisa »Domače novice« za leto 1963 p g 3 o m X> > C 5 £ o _ >t? - « « & -S g S 'S fl>>jO S -s § S 2 3 .2-3 3 « g* i! M S M tO 3 t!T3 S "(ja.Soi. rt o £ ~ 5 "S to Q *5 .M M 0. 3 QTS60> Q .2 >0 14. januar 16. januar 24. januar 28. januar 30. januar 7. februar 11. februar 13. februar 21. februar 25. februar 27. februar 7. marec 11. marec 13. marec 21. marec 25. marec 27. marec 4. april 8. april 10. april 18. april 22. april 24. april 2. maj 6. maj 8. maj 16. maj 20. maj 22. maj 30. maj ' 3. junij 5. junij 13. junij 17. junij 19. junij 27. junij 1. julij 3. julij 11. julij 15. julij 17. julij 25. julij 29. julij 31. julij 8. avgust 12. avgust 14. avgust 22. avgust 26. avgust 28. avgust 5. sept. 8. sept. 11. sept. 19. sept. 23. sept. 25. sept. 3. okt. 7. okt. 9. okt. 17. okt. 21. okt. 23. okt. 31. okt. 4. nov. 6. nov. 14. nov. 18. nov. 20. nov. 28. nov. 2. dec. 4. dec. 12. dec. 16. dec. 10. dec. 26. dec. SREDI IZOBRAŽEVALNE SEZONE DELAVSKE UNIVERZE Kljub velikim težavam Sestavi programa izobraževanja Delavske univerze za sezono 1962/63 srno posvetili mnogo pozornosti, sa~j smo k temu pritegnili precejšen krog ljudi. Menili smo, da bo tako program v katerem bodo izražene želje kolektivov pa tudi državljanov, lažje izvajati, toda že takoj v začektu izobraževalne sezone smo naleteli na nešteto ovir. Tudi večina kolektivov je pravilno razumela potrebo po sistematičnem izobraževanju kadra. Zlasti pohvale vredna so prizadevanja kmetijskega gospodarstva Selce, člani so večkrat spraševali, kdaj bomo pričeli s seminarjem za neposredne upravljalce. PREMALO PREDAVATELJEV Osnovni problem pri izvajanju programa je vsekakor pomanjkanje strokovnega predavateljskega kadra. Za izobraževanje v delovnih organizacijah naim primanjkuje kadra z ekonomsko izobrazbo, sodeč po tem, da v letošnjem letu 'zaradi premajhnega števila kandidatov nismo mogli pričeti s Srednjo ekonomsko šolo, bi moralo biti tega dovolj. Prav tako nam primanjkuje kadra za poljudno-znanstvena predavanja, saj imamo s področja zdravstva predvidena le tri predavanja, pa nam je doslej uspelo od treh zdravnikov splošne prakse dobiti le dr. Jožeta Kramber-gerja za eno predavanje, za ostali dve predavanji pa bomo morali verjetno iskati predavatelje izven občine. Da bi nekako rešili ta najbolj pereči problem, srno šli v sodelovanje z Delavsko univerzo Maribor — Center. Z njihovo pomočjo smo pričeli že z »Večerno politično šolo« v Lenartu in dvema »Šolama za življenje«. ŠOLE ZA ŽIVLJENJE SO SE UVELJAVILE V Gradišču in Cerkvenjaku smo v mesecu decembru pričeli s Šolama za življenje. Šola za življenje je namenjena mladini ter se v njej mladina skozi deset kvalitetnih predavanj seznani z nekaj najosnovnejšimi napotki za življenje. V teh šolah predavajo predavatelji z visoko šolsko izobrazbo iz Maribora. Obe šoli sta zelo dobro obiskani, saj se predavanj udeležuje tudi nekaj starejših. V sezoni 1961/62 smo šolo za življenje pripravili za mladino iz Lenarta, vendar zaradi slabe udeležbe šole nismo mogli speljati do konca. Upamo, da tokrat v Gradišču in Cerkvenjaku ne bo tako, saj so že ob začetku pokazali mnogo večji interes. USTANAVLJANJE KLUBOV GRE PREPOČASI 2e v začetku preteklega leta smo vsem krajevnim organizacijam SZDL skupno z Občinskim odborom SZDL priporočali, da ustanovijo izobraževalne sekcije. Nekatere krajevne lorganizacije so k temu pristopile zelo resno, formirali so sekcije, sekcije so sestavile programe izobraževanja in sedaj tudi dobro skrbijo za to, da se ti programi izvajajo. Toda teh sekcij o katerih se lahko pohvalno izrazimo, je zelo malo in te so Zavrh, Cerkvenjak, Gradišče, Benedikt in Zg. Sčavnica. V teh izobraževalnih centrih so dobro obiskana tudi vsa predavanja, v ostalih centrih pa se večkrat zgodi, da predavanje zaradi slabe udeležbe odpade. Krajevna organizacija SZDL Lenart še doslej ni formirala izobraževalne sekcije, sam krajevni odbor pa doslej verjetno nikoli ni razpravljal o teh vprašanjih. V mesecu decembru smo želeli v Lenartu pripraviti dve predavanji, toda obe predavanji sta odpadli, ker sta se prvič prikazala le dva slu- Slovenske Zgodovina je luč časa, skrinja dogodkov, verna priča resnice, izvir dobrih svetov in razsodnosti, pravilnik ravnanja in knjiga običajev (Rollin). PISE: VLADO LORBER V prvem delu bomo obdelali zgodovino nastanka Slovenskih goric, v drugem delu pa bomo obiskali važnejše arheološke postojanke v Slovenskih goricah. Povzpnimo se na vrh Gomile in na edini razgledni stolp v Slovenskih goricah. Marljivo turistično društvo Gomila bo kmalu zgradilo prvo planinsko kočo v slovenj egoriškem stilu na gomil-,ski planoti. Iz stolpa se nam odpre lep pogled na gričevnat svet Slovenskih goric. Od vsepovsod nas vabijo zoreče vinske gorice. Med njimi se prepletajo bogato obložene njive in sadovnjaki polni zorečega sadja. Le na severni strani teh gričev se širijo gozdiči, ki se prelivajo v prelestnih slikovitih je- šatelja, drugič pa samo eden. Verjetno, da krajevna organizacija SZDL in vsi Lenarčani, ki na tem področju delamo, nimamo opravičila za stanje kakršno je. Upajmo, da bomo v letu 1963 v tem pogledu storili nekaj več 'in se tako izognili upravičeni kritiki, ki pa je ne toi bilo treba, če bi storili le nekaj več. Tako kot v Lenartu pa je stanje še drugod, ■ker pa upamo, da bodo prizadeti razumeli, da se tiče tudi njiih, jih ne bi posebej navajali. Večkrat v preteklem letu smo se s krajevnimi organizacijami SZDL pogovarjali tudi o ureditvi klubov. Nekatere krajevne orga- senskih barvah. Ta košček slovenske zemlje na katerega smo tako ponosni, ni bil vedno tak. V pradavnini so tod vladale ne-pomirljive naravne sile. Ognjeniki so bruhali iz zemeljskega ne-derja raztopljene elemente in kamenine. Zemlja se je tod veliko milijonov leto tresila, pogrezala in zopet dvigovala in neprestano menjavala svoje obličje. Najbližji delujoči ognjenik v tej dobi je bil v sosednji Avstriji, oddaljen le nekaj deset kilometrov od današnje Gornje Radgone. V kraju Kiloch je še danes viden ostanek nekdanjega vulkanskega kraterja. Vidne so še tudi razvaline bližnjega gradu, ki jih obdaja strnjena vulkanska lava. Tek današnjih rek Mure in Drave je bil povsem drugje. Drava se je prelivala nekje visoko na Kozjaku čez Pernice in ustvarjala za sabo konglomeratne sklade tudi v višino par sto metrov. Ta doba je trajala milijone in milijone let in to v srednjem veku zemeljske zgodovine. uspehi nizacije SZDL pa so pri rešitvi tega problema še vedno tam, kjer so bile v začetku preteklega leta. Problemi pri tem so najrazličnejši. V Lenartu kjer imamo lep prostor, televizor in tako dalje, ne znamo najti primernih oblik dela, v Gradišču kjer imajo prav tako lep prostor, vidijo osnovni problem v kurjavi dn posamezniki v svoji fantaziji vidijo na občinskem ljudskem odboru neke sklade od katerih naj bi dobili sredstva za kurjavo itd. Teh skladov pa dejansko nikjer ni. Dejstvo je, da od občinskega ljudskega odbora glede na pičla sredstva napram potrebam s katerimi razpolaga, ne moremo vsega pričakovati, zlasti če upoštevamo to, da je Delavska univerza v celoti skoraj odvisna od družbenega sklada za financiranje šolstva in da bo v tej sezona samo v Gradišču porabljenih samo za šolo za življenje preko 60.000 dinarjev itd. V okviru klubske dejavnosti bi bilo mogoče uvesti najrazličnejše oblike dela, tako npr. literarne večere, glasbene večere, šahovske krožke itd. Prav gotovo je, da bi k tem oblikam dela pritegnili večino mladine, katera večkrat ne ve, kaj naj bi počela. K reševanju vseh teh problemov zaradi katerih obtioimo iin ne moremo naprej, saj če dobro pomislimo, je osnovni problem v tem, da nam manjka volje ali pa če-stokrat organizacijskih sposobnosti. M. K. ogledi V tej dobi je bilo podnebje mnogo bolj toplo, posledica tega se je vidno odražala na rastlinah in živalih. Plazilci so bili orjaške rasti, nekateri so dosegli dolžino 25 metrov. Tudi rastline so bile povsem drugačne od današnjih. Ogromni zamočvirjeni pragozdovi so mudili ugoden razvoj praprotim in preslicam, vlaga in toplota pa sta silili drevje in ostalo rastlinstvo k orjaški rasti. Vse, kair ni bilo odporno, je moralo propasti in se pogrezati v pragozdna močvirja. Pa tudi pra-očaki so polagoma odmirali in padali v močvirja, ker pa niso imeli kisika in tucli delovanje bakterij je prenehalo v vodi, zato je bilo flujno, da so ta debla oglenela in se kopičila v debelih slojih. Isto usodo je doživelo živalstvo, ki je zabredlo v močvirja in tod zooglenelo. Maščobe so se kopičile v kameninah in po zamotanih kemičnih procesih je nastala po razlagi znanstvenikov nafta. (Nadaljevanje prihodnjič) Dedek Mraz se je z zvrhano košaro ustavil tudi v Cerkvenjaku, kjer je razveselil z lepimi darili naše najmlajše. Foto Brumen) gorice v pradavnini in topografski arheoloških najdišč ODLOKI - PLANil - ODLOKI - PLANI Na podlagi 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, štev. 19-88/52) in odloka o pooblastitvi občinskih ljudskih odborov, da predpišejo vsako leto količine vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma brez plačila prometnega davka (Ur. list LRS, štev. 35-256/62) je občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev, dne 28. novembra 1962 sprejel ODLOK o določitvi količin vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci v občini Lenart porabiti doma brez plačila prometnega davka v proizvajalni dobi 1962/63 oziroma 1963/64. 1. člen Količina vina, ki jo smejo proizvajalci vina v občini Lenart porabiti doma brez plačila prometnega davka, se določi na 1001 vina na vsakega nad 15 let starega družinskega člana. Količina žganja, ki jo smejo proizvajalci žganja v občini Lenart porabiti doma brez plačila prometnega davka, se določi na 4 (štiri) hektoliterske stopnje žganja na vsakega nad 18 let starega družinskega člana. 2. člen Količina vina se prizna proizvajalcem vina za proizvajalno dobo 1962/63. Za proizvajalno dobo se šteje čas od popisa pridelanih količin vina, ki je bil izvršen v posameznih vinorodnih krajih v občini Lenart v letu 1962, pa do popisa vina v teh krajih v letu 1963. Količina žganja se prizna proizvajalcem žganja za proizvajalno dobo 1963/64. Za proizvajalno dobo se šteje čas od 1. marca 1963 do 28. februarja 1964. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor. Številka: 1/1-010-16/62 V Lenartu, dne 28. 11. 1962. Predsednik ObLO: Edo Žarko Na podlagi 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, štev. 19-88/52) v zvezi z 22. členom statuta občine Lenart je Občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev, dne 28. novembra 1962 sprejel ODLOK o voznih olajšavah na avtobusih za študente, dijake, učence gospodarskih šol in vajence, za katere se daje regres iz občinskega proračuna. 1. člen Avtobusna podjetja imajo na osnovi potrdila ObLO Lenart pra- vico do regresa za izdane ugod-nostne vozovnice, ki so jih nabavili redni študenti, dijaki, učenci gospodarskih šol in vajenci. 2. člen Do ugodnostne vozovnice so upravičeni študentje, dijaki, učenci gospodarskih šol in vajenci, ki imajo stalno bivališče na območju občine Lenart in štipendisti ObLO Lenart, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da znaša razdalja med njihovim stalnim bivališčem in šolo nad 5 km; 2. da obiskujejo šalo z uspehom; 3. da na relaciji med stalnim bivališčem in krajem šolanja ni vlakovnih zvez, ali pa so te zve-' ze tako neugodne, da bi jim vožnja z vlakom onemogočila redno obiskovanje šole ali pa kvarno vplivala na njihov zdrav razvoj; 4. ugodnostne vozovnice ne pripadajo študentom in dijakom, ki so štipendisti gospodarskih organizacij, zavodov ali štipendisti drugih občin. 3. člen Višina regresa se določa ob upoštevanju določil prejšnjega člena po naslednjih kriterijih: 75 % cene avtobusne vozovnice, če dohodek na družinskega člana ne presega 9.000 dinarjev mesečno. 50 % cene avtobusne vozovnice, če znaša dohodek na družinskega člana od 9.001 do 12.000 dinarjev mesečno. 25 % cene avtobusne, vozovnice, če znaša dohodek na družinskega člana od 12.001 do 15.000 dinarjev mesečno. Tistim, ki imajo nad 15.000 dinarjev mesečnega dohodka na družinskega člana, se ne more izdati potrdilo o koriščenju ugodnostne vozovnice. V primeru odtujitve premoženja (prodaje, zamenjave) pripada pravica do ugodnostne vozovnice po preteku šestih mesecev od dneva vpisa nastale spremembe v zemljiški knjigi. Če se premoženje brezplačno podari splošnemu ljudskemu premoženju, pripada pravica do ugodnostne vozovnice od 1. naslednjega meseca po podpisu pogodbe ali darilne listine. V primerih pridobitve premoženja pa ugasne pravica do ugodnostne vozovnice prvega dne naslednjega meseca po pridobitvi. 4. člen V osnovo za določitev dohodka za priznanje pravice do ugodnostne vozovnice po 3. členu tega odloka se zajemajo: katastrski dohodek, višina davčne osnove od obrti, samostojnih poklicev, premoženja iin stavb; vsi dohodki rednega in dopolnilnega delovnega razmerja ter dohodek iz naslova pokojnin in invalidnin, vseh ožjih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, razen otroškega dodatka. Katastrski dohodek; dohodek od stavb, višina davčne osnove od obrti, samostojnih poklicev in premoženja se preračuna tako, da je en dinar davčne osnove enak 2. dinarjema dohodka iz delovnega razmerja. 5. člen Kot družinski člani po tem odloku se štejejo samo ožji družinski člani. 6. člen Potrdilo o pravici do koriščenja ugodnostne vozovnice po določbah tega odloka izda v upravnem postopku organ za šolstvo ObLO Lenart, na predlog upravičenca, ko ta predloži listine, ki so potrebne za presojo: 1. Potrdilo o šolanju in učnem uspehu. 2. Potrdilo o skupnem gospodinjstvu. 3. Potrdilo o premoženjskem stanju. 4. Potrdilo o zaslužku zaposlenih ožjih družinskih članov. Upravičenec do ugodnostne vozovnice mora vsak mesec do 20. dne v mesecu predložiti potrdilo šole in javiti ijnorebitne spremembe, ki bi vplivale na višino povpračila po 3. členu tega odloka. Sedanje sadjarstvo v občini ima značaj kmečkega sadjarstva. Sadovnjaki so raztreseni in zasajeni na manjših površinah naj-čašče okoli poslopij. Zaradi slabe oskrbe dajejo sadovnjaki neredne in majhne pridelke. V občini zavzemajo sadovnjaki površino okrog 1.800 ha ali 15 odstotkov vseh obdelovalnih površin. Pridelek v posameznih letih močno niha ter se izmenjujejo rodna in nerodna leta. Tako nihanje pridelka je značilno za kmečko sadjarstvo. Zaradi spomladanskih pozeb je bil zlasti v letih 1957 in 1959 močan izpad pridelka. Zaradi neenakomerne . predelave sadja je tudi ponudba količinsko različna, kar povzroča težave pri iskanju stalnega tržišča in slabo vpliva na prodajo sadja doma še bolj pa na prodajo v inozemstvu. Nadalje je značilno, da odpade 50 odstotkov vsega pridelka na tržno sadje, medtem ko se ostalih 50 odstotkov porabi doma ali predela v sadjevec in žganje. Od prodanega sadja se uporabi 80 odstotkov za uživanje v presnem stanju in 20 odstotkov za industrijsko predelavo. Kljub temu, da se proda le polovica celotnega pridelka sadja, daje sadjarstvo takoj za živinorejo največ dohodka. V letih 1956 do 1961 je bilo na primer povprečno letno odkupljeno za 84 milijonov din sadja kar predstavlja 20 odstotkov vrednosti odkupa vseh kmetijskih pridelkov. Tako velik izkupiček za sadje je bil dosožen na 15 odstotkih vseh obdelovalnih površin v občini. V letih, ko je pridelek sadja rekorden, so cene zelo nizke. 7. člen V primeru, da si nekdo pridobi pravico do ugodnostne vozovnice s tem, da je dal netočne oziroma neresnične podatke, zgubi pravico do ugodnostne vozovnice. Sredstva, ki so bila izplačana na osnovi netočnih ali neresničnih podatkov, mora koristnik ugodnostne vozovnice vrniti v proračun občine Lenart. 8. člen Z dnem uporabe tega odloka preneha veljati odlok o voznih olajšavah na avtobusih za dijake in študente, za katere se daje regres iz občinskega proračuna objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor, štev. 23-278/61. 9. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Maribor, uporablja pa se od 1. decembra 1962. Številka: 1/1-010-15/62-9 V Lenartu, dne 28. 11. 1962. Predsednik ObLO: Edo Zorko Tako je leta 1958, ko je hil pridelek velik in je 'bila ponudba sadja velika, je bilo sadje dvakrat cenejše kakor v ostalih rodnih letih. Tako nizke cene nastanejo predvsem zaradi pomanjkanja embalaže in skladišč, kar ima za posledico pritisk sadja na tržišče takoj po obiranju. Proizvajalec ni zainteresiran, da bi boljše oskrboval sadovnjak, ker cene neheno nihajo. PROIZVODNJA SADJA V PRIHODNJE Sodobno sadjarstvo bo imelo značaj industrijske proizvodnje na večjih in strnjenih površinah. Združeno bo v sedmih sadjarskih kompleksih na zemljiščih, ki so za sadjarsko proizvodnjo najprimernejša. Predvideni kompleksi bodo obsegali od 100 do 400 ha površine pod intenzivnimi nasadi. Skupaj bodo sadjarski kompleksi zasedli 1.800 ha površin. Od tega na območju mariborske občine Center okrog 250 ha. Ker se delokrog zadruge Zg. Ščavnica razprostira tudi na območje občine Maribor — Center, se k ureditvenemu načrtu pridružujejo te površine. Za sadjarsko proizvodnjo so predvideni višji predeli. V sadjarskih kompleksih bodo sadovnjaki zasedli 60 odstotkov površin, ostalih 40 odstotkov pa odpade na stavbišča, ohišnice, cestišča ter na površine, ki se bodo pogozdile. Tudi v prihodnje se bodo gojile na 90 odstotkih vseh površin jablane in hruške, medtem ko se bo 10 odstotkov površin zasadilo z jagodičjem. —ec Stanje in -perspektive v sadjarstvu lenarške občine krafl CERKVENJAK S to številko začenjamo z novo rubriko »Iz kraja v kraj«, v kateri bomo na eni celi strani našega lista v strnjeni obliki pisali o nekem kraju v naši občini. Tokrat je na vrsti Cerkvenjak, medtem ko bomo drugič objavili članek iz Benedikta. Kar smo zapisali v tem sestavku so nam povedali Rihard Tu-šek, Franc Mencinger lin Edo Kurnik, ko smo jih koncem preteklega leta obiskali v Cerkve-njaku. NOVI TRGOVSKI LOKALI V CERKVENJAKU IN BENEDIKTU Trgovsko podjetje »Izbira« iz Cerkvenjaka nedvomno sodi med tiste gospodarske organizacije, ki se po prizadevnoisti in po doseženem prometu ter dohodku uvrščajo med najboljše v lenarški občini. To trditev lahko podkrepimo z nekaj podatki, ki zgovorno govorijo o tem, da so v cerkve-njaški »Izbiri« leta 1962 dosegli znatno višji promet, kakor leta 1961. Medtem, ko so 1961. leta ustvarili 155 milijonov dinarjev skupnega dohodka, se je le-ta 1962. leta povzpel na 230 milijonov dinarjev, čeprav so planirali samo 180 milijonov din. Osnovni vzrok takega porasta prometa je v večji delovni storilnosti zaposlenih v trgovini. Ta pa se je v prvi vrsti povečala zaradi plačevanja po delovnem učinku. Ni čudno, da posamezne poslovalnice med seboj tekmujejo, katera bo dosegla večji poslovni uspeh, saj so konec koncem od tega odvisni tudi osebni prejemki, ki so v tem podjetju sorazmerno lepi. Med najboljše v njihovem podjetju sodijo poslovalnici v Zavrhu in Selcih. V Selcih so na primer 1961. leta dosegli 38 milijonov dinarjev prometa, 1962 pa se je povzpel na 60 milijonov aili skoraj enkrat več. Še večji uspeh pa so dosegli glede tempa naraščanja prometa v Zavrhu, kjer so 1961 imeli samo 9 milijonov prometa, medtem ko so ga lani povečali na 30 milijonov dinarjev ali več kot trikrat več. Seveda pri »Izbiri« niso vse poslovalnice najboljše. Med njimi se poslovalnica »Gradišče« v Gradišču uvršča med tiste, ki ne napredujejo nikamor, čeprav imajo znatno povoljnejše pogoje tako glede komunikacij askih sredstev, kakor tudi glede struk- Urejuje uredniški odbor: Ernest Šnvid, predsednik — članii: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Fir1 bas in Tone Štefanec — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Ptujska cesta 5 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 800 din, inozemstvo 1.600 din — Tekoči račun pri NB Lenart štev. 604-14-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis — Tiska CP »Celjski -tisk« Celje. ture potrošnikov. Cerkvenjaško trgovsko podjetje ima za prihodnje leto velike načrte. Lani so sredstva štedili, da bi lahko letos začeli z urejevanjem poslovnih prostorov. V načrtu imajo, da bodo letos v Benediktu v zadružnem domu uredili trgovsko poslovalnico. Isto bodo storili tudi v cerkvenjaškem zadružnem domu. Tako naj bi pridobili dva sodobna trgovska lokala, ki bosta zadostila v precejšnji meri potrebam njihove trgovine. Toda v Cerkven j aku :se po besedah tov. Kurnika ne bodo zadovoljili samo s sedanjim številom poslovalnic. V samem Cerkvenjaku naj bi imeli kar tri poslovalnice. (Sedaj sta dve). Novo bodo pridobili s preureditvijo zadružnega doma. Poslovalnice bodo specializirali in izboljšali izbiro, da bodo kupci lahko približno isto kupili v Cerkvenjaku, kot v Mariboru, ali v drugih večjih potrošniških centrih. Predvideno urejevanje novih trgovskih lokalov bo možno s pomočjo občine tudi zato, ker so sami ustvarili precejšnja sredstva, ki jih imajo na skladih. Sredstva za sklade so se od 3 mi-• lijonov din 1961. leta lani povečala na 7 milijonov dinarjev. Osnovni problemi, ki jih že nekaj časa tare, je kvalitetni kader v trgovini, ki ga nimajo na pretek. Ce bi dobili še nekaj prizadevnih in sposobnih ljudi, bi lahko promet povečali vsaj za 50 odstotkov. KLUBSKI PROSTOR V Cerkvenjaku so se med prvimi lotili ureditve klubskega prostora, ki že služi svojemu namenu. V sobi v zadružnem domu imajo nameščene mize in stole, poleg tega pa lahko obiskovalci gledajo tudi televizijski program in šahirajo. Prostor so lepo pobelili, v kratkem pa bodo namestili še zavese in v njihovem klubu Cerkvenjak pozimi ditev kluba jim je odobril zbor volivcev in presegajo 100 tisoč dinarjev. V klubu so postavili .tudi knjižno omaro, vendar izposojanje knjig ni najboljše, ker so knjige že zelo zastarele in bi potrebovali večja sredstva za nakup novih knjig. Klub, ki je odprt vsak večer, obiskujejo zlasti mladi ljudje iz bližnje okolice, knjige pa si največ izposojajo šolarji. Na nedavnem občnem zboru prosvetnega društva so sklenili, da bodo klubsko življenje popestrili z bogato vsebino. V Cerkvenjaku imajo tudi ozkotračni kinoprojektor s katerim vrtijo filme ob nedeljah. Pravijo, da dobijo večkrat zelo slabe filme, ki se trgajo in tonsko ne odgovarjajo. Obisk je zaradi zime nekoliko slabši, vendar se bo verjetno izboljšal, ko bodo z lesonitom zaprli oder in stranske oziroma zasilne izhode ter ko bodo kurili v že kupljeni peči. Sred- bo kar prijetno. Sredstva za ure-stva v višini 100 tisoč din je ra- devolje prispeval krajevni odbor, ki v takih primerih vedno priskoči na pomoč. V IZVIRKU »LJUBA VODICA« DOVOLJ VODE ZA CERKVENJAK 2e nekaj let nazaj v Cerkvenjaku razmišljajo o vodovodu. Vode kakor kaže imajo dovolj, saj so samo v Andrenciih našli na enem mesitu sedem izvirkov. Med temi ima največ vode tako imenovani »ljuba vodica«, ki bo po zagotovitvah strokovnjaka iz OHZ Maribor zadostoval za potrebe Cerkvenjaka. Iz centra do teh vrelcev je okrog 2 km in bi zato bili najbolj primerni za vodovod. Svojčas jim je OHZ v Mariboru že zagotovil 100 tisoč din sredstev za začetna dela, ki pa se ne premaknejo z mesta. Kje je krivda, nismo izvedeli. Prostor nam več ne dopušča, zato končajmo. Na koncu še to: vse razgibano življenje v Cerkvenjaku usmerjajo družbeno politične organizacije in društva med katerimi so zlasti delovni SZDL, LMS, PD in GD. REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Slavica, Akra, 2. Reka, veter, 3. enotnost, 4. Ca, iste, neto, 5. NR, on.i, dan, 6. otka, Izbira, 7. Anzek, 8. OZS, NM, rti, 9. vlak, ari, 10. OO, or, km, 11. mlin, 12. laži, 13. AR, Kim, 14. OPD, otok, 15. Ažbe. Navpično: 1. Srečno novo leto, 2. Lenart, zlo, 3. ako, kaisa, mlad, 4. Vatikan, kolar, 5. NS, ZN, riž, 6. Oto, Ema, Ni-ko, 7. Avsenik, RK, Ita, 8. iz, Rim, mož, 9. bat, KB, 10. Kenedi, IK, 11. RR, tara, 12. tona. V PRIHODNJI ŠTEVILKI: NOVA KRIŽANKA!