Mlada slovenska mati ziblje svoje dete.
Pred staro kmečko pečjo, v prav tako stari zibelki, v kateri se je vzgojeval ves rod, ziblje mati tudi sedaj svoje najmlajše dete.
Junge slowenlsche Mutter vriegt Ihr Klnd.
Vor dem olten Kachelofen, in elner ebenso alten Wiege, die Generationen Uberdauert hat, vvlegt sie den JUngsten in dan Schlaf.
LETO I. ŠTEVILKA 12
deta domobranskim ranjencem
Slovenski narod je v resnici povezan z našim domobranstvom. Božični prazniki so nam to znova potrdili. Ljudstvo zna ceniti domobranske irtve, zato se je že pred prazniki In tudi ob praznikih spominjalo domobranskih ranjencev.
Dekleta s Posavja so na lastno pobudo pripravile domobranskim ranjencem lepo boilčnlco. 2o ves teden pred Božičem so pekle in kar tekmovale med seboj, katera bo prispevala večji delež. Napekle so nad 30 potic, plikote In zbrale nekaj jerbasov jabolk, cigaret, konjaka itd. Vse to so same razdelile med ranjence

i ■
> V Ni

.V*
1. Z obrazov jim sije veselje, ker bodo razveselile ranjene domobrance.
Fieudotlrahlend »Ind ihro Gesichter. weil lia dio Vcr-wunaeten uborraschen worden
1 Mnogo ljubezni — mnogo darov.
Viel 1'obo. visi Goben
3. Za vsakega ranjenca vrečica z dobrotami.
fui jodon Var«undat«n ain PUckchon mit Oaban
' ' ...... ■ " ~ - 1
Madchen aus dem Sawetal hei den Landeswehrmannern
f
5. S polnimi jerbasi v bolnišnico. Mil vollan Kfirben int Krankenhaus.
6. To je bilo veselje, ko so dekleta presenetila domobrance. Sedaj vedo, da niso pozabljeni In da tudi dekleta cenijo njihove žrtve.
Das war ein» Oberraschung tur die landweir-mSnnor. SI« wl«»en daS man si« nicht v«r-g«>i«n ha! und dat) di« Madch«n Ihr« Opt«r •ImcKIlttm.
Foto )«nlco.
Die Weihnachtsfeiertage bewiesen, daB das slow. Volk tat-siichlich mit dar Slow. Landeswehr eng verbunden ist. Vor und zu den Feiertagen orinnerte es sich der Vervvundeten, eingedenk d«r groflen Opfer der SLW. Manner. Aus eigenem Antrieb berei-teten Sawetalm(idchen den Verwundeten eine reiche Weihnachts-bescherung. SI* wettei(erten unter sich, welche von ihnen wohl den grbflten Teli beltragen vvird. DreiOig Rollkuchen und andere Mehlspelsen, mehrere Kčirbe Apfel, Zigaretten u. dgl. mehr ver-teilten sle unter die Vervvundeten.
4 Veselo v Ljubljano! Jubelnd nach laibach.

m
Šolsko mladina Je za£ela pred Božičem zbiralno akcijo za obdaritev revnih otrok pregnancev. Akcija, ki Jo Je podprla tudi Socialna pomoč, je dokazala, da Ljubljana Iskreno čuti s pregnanci, ki jim Je komunistično nasilje vzelo dom In najdražje. Pod geslono »Mladina mladini« so zbrali za begunske otroke daril v vrednosti nad milijon lir. Pokroviteljstvo nad človekoljubnim delom je prevzela prezldentova soproga Olga Rupnlkova.
1. Petnajst srednješolk je pripravilo zbrana darila in jih zavilo v posebne vrečice. Zavitki so bili enako veliki, ker so tudi pregnančki bili enako potrebni.
MittelichiJIatlnnan baraltan gaiammalta Gaban und Paketa In glaichgroBa Packchan vor
2. Obdarovanje je bilo v steklem dvorani vladne palače, kjer so pripravili otrokom pred prazniki primerno pogostitev.
01* Bescharung ertoigte Im Glatsalon dar Prov Vervvaltung
3. Sto sedem in osemdeset revnih otrok na poti v vladno palačo k obdarovanju.
147 arm« Kinder bagaban ticn tur Bescharung.
4. Mali pregnančki so se ob z dobrotami bogato obloženi mizi kmalu počutili kakor doma. Z otroško radovednostjo so se ozirali na kup daril in nestrpno čakali obdarovanje.
Die klelnen Fluchlling« !Qh!en tleh reeht bald helmiach. ange-sichts der -nit Gaben ubarllilltci Ti«che. ZutrauMch blleken sie drein und wartan kaum auf die Vartailung
Vor den VVeihnachtsfelertagen veranstaltete die Schuljugend elno Sammelaktlon zur Bescherung der FlUchtlingskinder. Die Aktlon, die ihre UnterstUtzung seitens des FUrsorgeamtes (and, bewles, daO die Bovolkorung lalbachs ein warmes Mltgefuhl fUr dlese Armen hal, die ihr Teuerstes verloren haben. Mit dem VVahlspruch »Die 3ugend der Jugend« vvurden Gaben Im Werte von Uber 1 Mili ion lire elngesammelt. Da* Protektorat der ganzen Aktlon Ubernahm die Ge-mahtln des Gen. Rupnik.
Otroke Je oblikal tudi prezldent In generalni inšpektor slovenskega domobranstva general Rupnik In se z njimi očetovsko razgovarjal.
Auch Piatldanl Gan. Rupnik artchalnt und plaudan racht vatat-llch mil dan Klalnan.
Prezidentova soproga Je sama delila otrokom darila.
01* Gamahlln dat Piatldanlan vailallt partonllch dla Gaban.
Zavitek Je bil preteiak, zato Je bila potrebna pomot.
Dat Pakat wai tu tchvvat Et Iti HIHa nolwandig
Predsednik begunskega odbora, svetnik g. ŠkulJ Karel, se Je v imenu malih toplo zahvalil vsem, ki so pripomogli do tako lepega obdarovanja naj-potrebnejiih
Dar Voitllianda dat Fllichtllngtauiichuitas. Harr Skul| Kari. badankt tleh im Naman ali dai Klalnan bal danan, dla aina to lalchllcha B«*tcha'ung dat Allargimitan armSglicMan
Novoletni sprejem slovenskega domo-branstva pri SS-Obergruppenfiihrerju in generalu Waffen-SS in policije Rosenerju.
Neujahrsempfang der Slow. Landesvvehr beim SS-Obergruppon-fUhrer und General der Wa(fen-SS und Pollzei Rosener.
Raport poveljnika častne čete.
Meldung das Kommandeurs da' ETirenkompanle
ObergruppenfiJhrerJev obhod častne čete.
ObergruppentUhrer Raiener schreltet dla Ehrenkompanle ab
Po novoletnem obisku pri ObergruppenfUhrerJu. Načrt dam Neujahriemptang baim ObergruppentUhrer
Novoletni sprejem pri Visokem komisarju za Jadransko Primorje
deželnemu vodji dr. Rainerju.
Neujahrsempfang belm Obersten Kommltsar f. d. Adriatische KUstenland Gauleiter Dr. Rainer.
Kratek odmor na poti k deželnemu vodji.
Kune Kast auf dem Wege zum Gauleiter.
Obergruppenfiihrer Rosener In general Rupnik v razgovoru med potovanjem.
ObergruppenfUhref RSsener und Gen. Rupnik Im GesprUch w»hrend der Rast.
DNEVNO POVELJE
Vojakom Slovenskega domobranska in slovenskemu
policijskemu zboru!
Trdo in hudo leto borb za svobodo in bodočnost Evrope gre h lconcu.
V tem letu so nemški vojaki in z njimi zavedni narodi Evrope junaško obstali pred vsemi sovražnikovimi napadi.
Tudi vi, vojaki slovenskega domobranstva, ste se junaško bili v bojih proti lolovajslvu in ste tako obvarovali svoje dru-iine in svoje ljudstvo pred strahotami in terorjem komunističnih banditov.
Za to junaško požrtvovalnost se vam zahvaljujem.
Zahvaljujem se tudi za njihovo žrtev tistim tovarišem, ki so v bojih izi/ubili svoje življenje, in tistim, ki so morali prenašati trpljenje tega boja.
To na novo se porajajoče bojno leto bo trdo, zalo pa moramo biti tem bolj trdno in družno strnjeni, da bomo mogli sovražnika, pa naj nastopi kjer koli, uničili.
Zalo glejte, vojaki slovenskega domobranstva, z vernim srcem, s pogumom, zvestobo in hrabrostjo novemu bojnemu letu nasproti.
V tem smislu želim vam, moji slovenski vojaki, iz vsega srca zdravo in uspehov polno novo leto.
Rosener s. r.
SS-ObergruppenJiihrer General der Waffen-SS und Polizei.
Novo leto v znamenju boja
Suni v novem letu boju za evropsko svobodo, zu svobodo slovenskega naroda. Slovenski domobranci so preteklo leto hrabro in pogumno branili svojo domovino pred komunističnimi tolpami. Novo leto ho zopet leto borbe. Se trdneje in odločneje se bo slovenski vojak boril in z njim nemška oborožena silu proti komunizmu. Bodite složni in opustite stare prepire med političnimi "trunkami v korist svojega naroda. Strnite se okrog generala Hupnika in pritegnite z vašim junaštvom slabotneže in omuli-Ijivce s seboj in bodite enotni. \ i-ra v svoj narod, v njegov pravični boj naj navduši vsakega Slovenca.
Borite se za mir in red, za družino in otroke svojega naroda. Tistim, ki so junaško umrli za bodočnost svojega naroda, hočemo ob Novem letu obljubiti, da se bomo še nadalje borili in nada-Ijevnli njihovo delo, da izvojujemo narodom mir v Evropi, v kateri bo našel tudi slovenski narod svoje mesto.
V deželah, kjer je zavladal boljševizem, je strahovlada, streljanje, lakota in smrt. Komunizem je uničevalec narodov. Tudi
tja. kamor pridejo angleške in umerikunske čete, sledi lakota, neslogu in zatiranje. Nečloveštvo ima tu oblust, zato zatira tudi narodne sile. Od njih pričakujemo lahko prav isto, kakor od
boljševizma. Vsaka vojna je uničevalec vseh vrednot, je boj med dobrim in zlim. Mednarodne sile židovstra in prostozidarstva, ki v vseh državah Evrope in Amerike skušajo razkrojiti narodni- vrednote, se čutijo ogrožene od nove Nemčije in zato so ji nopovedalc vojno. Koko v roki nastopajo v tej vojni spremljevalci židovstva: komunizem, plutokracija in demokracija proti novemu evropskemu redu. V želji po uničevanju so si složni.
Njihova skupua želja je, uničiti ouega, ki hoče napraviti v Evropi nov red in v kaosu narodov dokončati židovsko revolucijo.
Nemčija Adolfa Hitlerja se bori z narodno zavednimi narodi zu svobodo Evrope in za pravičen socialni red. Kako hrabro se je nemški vojak boril, kako hrabro je prenašalo nemško prebivalstvo zračno strahovlado, kako velike žrtve je doprineslo! Ostali so trdni in pogumni ter se še nadalje bore proti smrtnemu sovražniku Evrope — židovstvu.
Pod vodstvom Adolfa Hitlerja so stopile v boj narodne evropske sile in bodo vzdržale v boju do končne zmage. Gorje narodu, ki ni razumel novega časa. Ta bo pokončan in za vedno izgubljen.
Vojaki, delavci in kmetje, bodite složni in izpolnjujte vaše dolžnosti! Prišel bo dan, ko bomo zmagali, ko bosta v naši ljubljeni domovini vladala zopet mir in zadovoljstvo! Do takrat pa moramo biti pogumni in pripravljeni na žrtve.
Kaj bo čas prinesel, tega še ne vemo, toda pomagati hočemo, da bomo v tem boju z božjo pomočjo zmagali.
Zavedati se moramo, da se v tej vojni ne bori sovražnik samo z orožjem, temveč tudi s propagandnimi sredstvi, pošilja agente in skuša zapeljati ljudstvo.
Ne poslušajte jih. Uničite vse, kar takega vidite! Vsaka obljuba je le laž, zato bodite pazljivi in zvesti!
Tako stojte, vi slovenski domobranci, na mejah svoje domovine — na hribih v bunkarjih in čuvajte vaš narod, vašo ljubljeno domovino!
Slovenski vojak, bodi ponosen, da si čuvar svojega naroda!
Fuhfei mod tvojimi vojaki. Der FUhrer untor telnen Soldatan.
Vse za rešitev naroda !
Prezideut in generulni inšpektor sloveli skega domobranstva, general Rupnik, je na No-veea leta dan govoril po radiu slovenskemu narodu in ga /nova poklical k delu za domovino po geslu: Vse za rešitev naroda! V preziden-tovi poslanici je za nase domobranstvo mnogo važnih misli in smernic, ki jih zato priobčujemo tudi v naši reviji.
Dragi moji slovenski rojaki!
L istimi besedami, ob istem času iu i istega mesta sem vas pozdravil danes pred letom, ko smo odslavljali leto 1943 in polagali svoje upe v leto 1944.
Takrat sem dejal, da izpolnitve programa našega novega življenja ni mogoče stisniti v okvir enega samega koledarskega leta, marveč da je naše vstajenje odvisno od trajnih naporov nas samih, od trajne zaposlitve vse naše dobre volje in vseh naših moči, in da sta za to potrebni skrajna enotnost v mišljenju in nastopanju ter discipliniranost.
Takrat sem se tudi zahvalil vsem tistim Slovencem, ki so si zaradi zveste izpolnitve do Boga, naroda in domovine pridobili zaslugo, da so \ najtežjem času skrbeli za našo rešitev iz obupnega položaja, v katerem smo bili S. septembra.
To so bili naši hrabri prvi domobranci, naši kmetje iu delavci, del našegu izobraženstvu in domovini zvesta mladina.
Ce se ozrem na razdobje med svojim lanskim in letošnjim novoletnim pozdravom, me vztrajno, zvesto izpolnjevanje narodnih dolžnosti teh najboljših Slovencev in Slovenk navdaja > ponosom in hvaležnostjo. /ato se zahvaljujem vsem, ki so v preteklem letu z žrtvami in delom pomagali gladiti naš ugled, našo varnost in obnovo našega življenja.
Predvsem smo dolžni svojo globoko zahvalo vsem našim vojakom. ki so v boju morali žrtvovati življenje ali svoje zdrave ude za varnost slovenskega naroda. Vse te žrtve pomenijo dragocen temelj našega preroda, iz katerega mora vzkliti nova, srečnejša doba našega narodnega življenja.
Prav tako toplo zahvalo dolgujemo vsem tisočem nepoznanih mož in fantov, ki so napolnili vrste slovenskega domobraustva. da tako v junaštvu in udarnosti polagajo temelje novi, lepši zgodovini slovenskega naroda. Blesteče zmage nad našimi boljše-viškimi nasilniki v minulem letu so toliko bolj pomembne, ker si je slovensko domobranstvo z resnim in požrtvovalnim delom in urjenjem pridobilo tolikšne vojaške sposobnosti, da je svoje uspehe v boju s komunistično drhal jo doseglo z najmanjšimi žrtvami. Čast, zvestoba do naroda in domovine, najstrožje izpolnjevanje dolžnosii in tovarištvo bodo domobranske vrste vedno bolj utrjevale in dvigale njegovo veljavo, da bo slovensko domobranstvo postalo porok naše zmage nad našimi sovražniki in porok naše veljave v družini svobodnih evropskih narodov. To domobranstvo bo postalo tudi nosilec našega novega narodnega in družabnega reda. v katerem bo vsak dobro misleči Slovenec moral biti zadovoljen.
Kakor naši vojaki so tudi pripadniki drugih stanov izpolnjevali svoje dolžnosti do domovine. Kajpak so to spet bili zlasti naši neprecenljivi kmetje, ki že skozi 1500 let naše težke zgodovine dajejo narodu vedno sveže, dvigajoče sile; nadalje naši marljivi delavci, ki navzlic največjim naporom boljševiških lažnivcev niso odpovedali zvestobe, ter mladina, ki je zapeljivci niso mogli zapeljati, ker se je zavedala, da gre za njeno bodočnost
Zaradi vsega tega smo v preteklem letu navzlic razmeram dosegli prav lepo vrsto uspehov. To je uvidela velika večina naroda, ki se nam je zato v delu in naporih pridružila.
Pridružilo bi se nam jih še več, če nt) bi bili moralno in dejansko ovirani. Oviruli pa so jih oni redki posamezniki, ki sem jih vse leto sam in po svojih sodelavcih javno v govorih in člankih ter zasebno opozarjal in opominjal, naj vendar mislijo na narod iu nuj ne rušijo narodne enotnosti, ki nam edina lahko pomuga iz stiske na zeleno vejo.
Toda ostali so vedno enaki. Trdovratno iu navzlic očitnosti položaja so sledili krilaticam propugundistov svetovne židovske sleparije: vdajali so se usodnim iluzijam, vdajali se neresnim političnim sanjam. Niso se zavedali, da so s tem najbolj koristili komunistom, ki so si meli roke. Če so le mogli, so šli i molkom in omalovaževanjem preko mene, na drugi strani pa so od mene pričakovali dejanj in gest, ko da sem najmogočnejši vladar nu svetu. Ce so zurudi svojega skoraj že bolestnega zanešenjaitvn vtaknili prste med škripce, so zakričali o vnebovpijočih krivicah in valili krivdo na vse druge, sanio na svojo nerazsodnost ne.
Ostali pa so v ogromni tuunjšini. Toda naš narod j«! tuko nejnaten, du je škoda vsakega pozitivnega člena, ki gre v nič.
Poudarjam pa: Ce ne bi nekaj večnih nezadovoljncžcv, po litičnih stremuhov iu nerazsodtiežev s svojo kratkovidnostjo, tek movanjem za prvenstvo, spletkami, nezaupljivostjo in izigravanjem stalo na poti dobri volji, razumevanju, treznosti, disciplini in enotnosti pruvegu slovenskega narodu, ki se je /bral v in /u slovenskim domobranstvom, bi danes ne bilo brez komunističnih razbojnikov zavarovano, mirno in urejeno smno jedro slovenskega prostoru Ljubljansku pokrajina - marveč bi vse to bilo doseženo tudi drugod, kjer žive nndi ljudje in bi se vsa naša tvorna sila posvetila gradnji in obnovi razbitin ter duhovnemu in gmotnemu utrjevunju zoper satanski boljševizem. Zato tem večja zahvala vsem tistim, ki so razumeli zapoved časa.
Slovenci vemo, da čas preskušenj še ni mimo. Zato bomo združili vse sile, siisnili pesti, napeli mišice in možgane, da se izmuznemo namenom židovskega boljševizma, ki nas s svojo satansko igro skuša ponižati nu stopnjo topih sužnjev.
Na pragu usodnegu razdobju, ki gu danes nustigmmo, bi rud poudaril, da se novu doba, ki mora priti, in bo tudi prišla, že dovolj jasno očituje. Zato bi rad svoje rojake Slovence znovu opozoril: Slovenci, zberite se in odprite oči, da vas sonce nove dobe ne bo našlo zatopljene v nesrečne sanje!
Tudi v nastopajočem letu bo moje volilo ostalo nespremenjeno: Vse za rešitev naroda! Koristiti narodu!
Vsem, ki mi v skrbi za svoj narod sledijo in so mi pripravljeni še slediti, pa naj velja za novo leto moje geslo: Neizprosen boj komunizmu do njegovega uničenja! Delo za duhovni preporod in gmotno obnovo našega naroda! Negovanje kulturnih, verskih, gospodarskih in družbenih vrednot slovenskega naroda! Negovanje slovenskih narodnih izročil! Ustvarjanje pogojev za nov, pravičnejši in boljši družbeni red ter stanovsko slogo!
Ker smo evropski narod, mora tudi našu dežela sodelovati v boju za novo Evropo, v katerem nam je zaradi načelnosti, prvenstva in žrtvovanja zgled Nemčija. Združimo vsi in vse svoje sile in sposobnosti v nerozdružno enoto v in zu mišim slovenskim domobranstvom!

7



y
!

k
t
m

Vinko Žitnik:
Novo let o J
V	novo leto z novo silo, v bdj po vence novih smag, skozi zmedo, razdejanje, kri in ogenj v red in mir; kdor je sin le zemlje muieniike, kdor je res junak, la gre skoz neurje krogel, ni ga strah krvavih srag, nova tveganja, napori so mu novih vzponov vir! Mozelj, (Irtarice, Jelendol, Osolnik in Turjak,
oj krvavi irtveniki naii — z novim ognjem vsak
vrgel sebe bo na irlev sveti, zmagoslavni lir!
Glej, v prihodnosti pred nami ie žari reiilna zarja —
k njej naprej skoz not teh dni in skoz prevratno mot viharja!
V	novo leto, domobranski roji, nai pohtid vihri,
v boj se nese prek vseh naiih tal, ki jih trdd drži peti krvava, jim ožema kri, jim dihali ne dd, pesi, ki kakor kladivo ubili hole nam Bogi, pest peklenska, ki nai rod pehd v tolmun solzd, krvi; glej, pred nami križ v svetlobi veinih dni se lesketi, hej, zastava naia kakor plamen spredaj plapoli, ej, frdalje vel nas je, ki gremo k Soncu novih dni! Skozi molk zidov ožganih in skoz krik grobov v življenje novo s plamcnico vere stopa naie pokolenje!
/ /
i
d
i ^
i'

%
li
V novo leto s novo vero, z novim upanjem naprej k svetim, nezasulim virom naiih dui prek vseh zaprek, od srci teh tal na vse strani do naiih zadnjih mej; Ti nai vrelec bodi, Ti nam sveti. Ti lemd razvej, Ti po nas ustvari rodu naietnu Svoj sveti vek! .da bi bili vsi in eno, bodi nai namen odslej — nt razbiti, zlili, speli preko vseh gori in rek! Ti, Vsevedni, Vsemogočni, vodi nas po poti tej, o, natd nam res iz Tebe vstane nor svet, doba nova — ias reiilve, preroditve v sveli rosi blagoslova! —

U

m
X-'
A

-< xr
MM
p.cViti/zaitStvO'
v SSSR
\ evropskih deželah, kjer besni sedaj vojna, so se pojavili tako imenovani partizani- F a partizanski pokret ima jasno poudarjen komunistično-boljševiški značaj in je tudi navadno in
nei ne
eposredno pod vodstvom rdeče Moskve. Partizani gledajo v SSSR eko idealno in srečno deželo, pravi zemeljski raj. Kakšno je ži\ -ljenje in zadovoljstvo v SSSR, lahko zaključimo po tem, če analiziramo ruski partizanski pokret, ki vodi boj z boljieviki in * sovjetskim režimom.
Partizanstvo v SSSR ima svojo dolgo zgodovino, ki vodi po vijugastih poteh in je končno dobilo obliko, povsem nasprotno oni. ki jo je imelo v začetku svoje organizacije.
Partizanstvo v SSSR so ustanovili boljieviki sami že v prvih mesecih sedanje vojue. Ko so boljševiki doživeli grozne poraze in bili prisiljeni odstopati v najhitrejšem tempu deželo /a deželo, so pustili za seboj mnogoštevilne, dobro organizirane čete. Tem četam, ki so jih imenovali »partizanske«, so pripisovali značaj splošnega narodnega pokreta. Boljševiki so trdili, da se ti partizani bojujejo proti nemškemu okupatorju za boljševike, za ohranjevanje in krepitev sovjetskega režima, zato so tem »partizanom, dali svetla imena »narodni maščevalci«. »Stalinovi partizani« in slično. Toda ta imena so prav tako gizdalinska kakor tudi prazna.
V prvem času se je sovjetsko partizanstvo sestajalo izključno iz pripadnikov \KYD. t. j. posebnih organiziranih oddelkov politične policije. Te čete se niso borile samo z nemško vojsko, tem-
več tudi s prebivalstvom, ker so boljševiki hoteli preprečiti narodovo sodelovanje z nemškimi oblastmi. Pravi značaj sovjetskega partizanstva pa je popolnoma odkril sovjetski častnik A. D- Rusa-
General Vlasov, vod a osvobodilnega komi'eja ruskega naroda, govori na vzhodni fronti ruskim prostovoljcem General Wlassow. der leiler des Befreiungskomitees. hatt an der Ostlront eine Sede an die russiscnen Freivvilltgen.
nov, pobočnik načelnika Ukrajinskega zbora partizanskega pokreta«. ki je pred nedavnim prišel v nemško ujetništvo. Ta je do potankosti opisal celoten pokret.
Na čelu tega partizanstva ie l>il general F. A. Strokač, dolgoletni sodelavec Cb.KE, (JPU-a, NKVI}; svoječasno ie bil poveljnik vojske NK\1> \ Ukrajini in obenem namestnik ukrajinskega notranjega ministra. Njego\ najbližji sodelavec je bil Segienko, znani čekist. Futli tu je bil pomočnik glavnega načelnika NKVD. zloglasnega Klberja. V tem parti/anstvu je igral važno vlogo Pono-marenko, tajnik osrednjega odbora komunistične stranke v Belo-rusiji, in končno — stari, preizkušeni čekist general N. S. Spiva, po rodu žid. 2e imena teh visokih sovjetskih osebnosti dokazujejo, dn je imelo partizanstvo v SSSR popolnoma službeni značaj in je bilo v rokah sovjetske vlade. To pomeni, tla so boljševiki pripisovali partizanstvu važen pomen. Fudi v Moskvi so boljševiki osnovali poseben tečaj zu vodje partizanstvo.
Partizanstvo, ki so ga v začetku organizirali boljieviki sumi, je končno zagrabilo dvorezni meč in je pozneje doživelo evolucijo. Ruski narod je kmalu razumel pravi značaj partizanstva in je takoj zavzel neprijatelisko stulišče proti njemu, če.stokrat celo stopil s »Stalinovimi partizani« v boj.
Ta mržujn proti purtizuuotn je postopoma zajela tudi rdečo
vojsko in se kmulu tako razširila, ila so tudi sovjetske oblasti
cika šes
^^P	oni posebno
v kateri prepoveduje in ugotovijo, do v sovjetski vojski narašča
......____ _________........i.:... .____t
postale nanje pozorne. Načelnik političnega odil armade na ukrajinskem bojišču je izdal In
(desete »osebno uoredbo.
»neprijatoljstvo proti nosim sovjetskim partizanom«.
Kmulu so se. tudi v partizanskih vrstah pojavili znaki omohlji vosti in mnlodušju- Partizani so spoznali, da se morajo boriti ne samo proti okupatorju, temveč tudi proti ruskemu narodu. Istočasno so uvideli, da ie življenje ruskega naroda celo pod okupatorjem mnogo boljše kot pod boljševizmom tako v duhovno-moralnem in materialnem pogledu. Postopoma so popolnoma razumeli značaj boljševizma in sovjetskega režima, zato je velik del teh »Stulinovih« partizanov obrnil svoje orožje proti boljše vikom.
Ta pokret se je vedno bolj razširjeval v evropskem delu Rusije, v Ukrajini, na Kavkazu in Krimu.
Ruski nemiri in vstaje so se začele, čim so boljševiki prišli na oblust v jeseni 1^17, po niso prestali v vsej povojni dobi. Ituski narod ima v resnici dovolj razlogov, da je nezadovoljen z boljševizmom. Med številnimi in različnimi razlogi duhovno-nučclucgo in materialno-gospodarskegu značaja obruča seduj nase posebno pozornost njih: boljševiki so se odločili uničiti v človeku vse osebno, vse duhovno, moralno in narodno in ga preusmeriti v ne* potnembnega sužnja, ki so ga hoteli boljševiki ustvariti pod imenom »Hotno sovieticus«. Boljševiki so se odločili uničiti v človeku predvsem njegovo rodno, gotovo mistično ljubezen do svoje zemlje, prepojene z znojem in krvjo njegovih pradedov. Boljševiki so dobro vedeli, da sliči človek, odtrgau od svoje zemlje, bilki, izpu-ljeni iz zemlje in obsojeni na pogin. Rodna zemlja ni nikdur člo
veku samo ozemlje, navadno mesto za življenje, temveč tudi nekuj
Katero ^^Hiki skupi:
ljenjem naroda začeli tudi s preseljevanjem poedinih narodnosti
globljeea, kar ga druži s svojo domovino, s katero je tajinstveno tako rekoč povezan že organsko. Zato so boljševiki skupno z iztreb-
in etičnih skupin, da bi luhko napravili v SSSR pravo azijatsko mešanico, ki bo hlapčevala boljševizmu. Svojo roko so stegnili nad ruski narod, posebno strogo pozornost pa so posvetili Ukrajincem in Kozakom. Uničili ali preselili so skoraj devetdeset odstotkov Kozakov — donskih in kubanskih. Vse to delo so boljševiki izvedli z njim lastno vestnostjo in krutostjo prav v času, ko so v zgodovinskih mesecih začeli izvajati zloglasno »reformo« ustave SSSR ter dali »svobodo« v »nacionalne« republike. Prav ti ljudje so postali temelj novega partizanstva.
Tako je partizanstvo dobilo v Rusiji postopoma jasno izraženi nacionalni in protisovjetski značaj. Ono vse moralno in ideološko krepi in številčno narušča. To jasno dokazuje, da vodi sedaj ruski narod boj z boljševiki v obliki partizanstva. Značaj in razširjenje ruskega partizanstva je zavzel že tako obliko, da ogroža sovjetski
režim in tudi boljševizem. Da je temu tako, potrjuje tudi moskovski radio, ki je v svojih oddajah že večkrat napadal rusko partizanstvo. Moskovska »Pravda« je^ posvetila v zvezi s tem že
več člankov o vstajah v Ukrajini. Tako je partizanstvo izzvalo pri boljševikih v Sovjetski Uniji veliko vznemirjenje in strah.
Bližnja bodočnost bo dokazala, da je rusko partizanstvo v resnici nevarno boljševizmu. Vlasova protiboljševiška armada, ki iz dneva v dan raste, bo s pomočjo protiboljševiških evropskih narodov, ki jim stoji na čelu Nemčija, z ruskim partizanstvom prinesla tudi ruskemu narodu svobodo in ga za vselej rešilu sovjetskega suženjstva.	Savinje Stojau.
DELU ČAST!
Čust delu, ki koristi domovini! Svobodoljubni narodi Evrope so složno poprijel i zu delo in grade jez pred boljševi-Ško poplavo z vzhoda, ki ji botruje slepa politika narodov z Zapnda. Evropa ima za seboj več ali manj že vso boljševiško
je padlo tudi v odkritem boju proti komunizmu. Slovenci smo se odločili zu vse. Naše geslo je: »Smrt komunizmu!«
Blazno se nam zdi, nko nam kdo sedaj pravi, naj pozabimo na te žrtve, naj pljunemo na inrtva trupla naših najbolj-
■Naioani pionirji« pri obrambnih delih. — »Nationaie Pioniere« bei den Schanzarbellen.
izkušnjo. Trtla je bilu šolu, kjer so evropski narodi spoznavali, kako trgajo udarci boljševiške knutc meso človeštva. Toda ta šola ni bila zastonj. Evropa ni klonila. Evropa ni pristala nu to, da postane hlapcc boljšcviškcmu despotizmu. Evropa se je uprla in odgovorila na grožnje s složnim bojem na bojiščih in s složno fronto v zaledju. Boljševiški napad na človeštvo, na evropsko kulturo, na vero v red. pravico in poštenje je imel prav nasproten odmev, kot so si ga želeli boljševiki. Komunisti imajo načrte, kuko naj se ustvari med širokimi sloji revolucionarno razpoloženje in po teli načrtih so tudi povsod postopali. Toda rodilo se ni revolucionarno razpoloženje, ki bi nagnilo duh množice, da bi si želel boljševiškega odrešenju. S svojim rovur-jenjem so zbudili protikomunistične sile, da so se začele v vedno večjem obsegu zbirati in korakati v boj proti boljševizmu. Ljudstvo — zlasti preprosto, delavno ljudstvo — boljševikov ne mara in jim ne verjame. To je sad, ki ga je rodilo njihovo ro varjen je in ki si ga niso želeli. Ta sod se imenuje protirevolucija.
Slovenci že dolgo časa čutimo vso trdoto vojne in komunističnega upora. Naše žrtve v tej vojni in v revoluciji so sorazmerno z našim številom tako visoke, da spadamo med tiste evropske narode, ki so do sedaj največ žrtvovali v boju proti boljševizmu. Mnogo naših najboljših sinov in hčera je padlo pod morilskimi kroglami, mnogo premoženja, domačij, vasi in trgov je bilo uničenih od izdajalskih komunistov, mnogo naših najboljših
ših, naj se nehamo boriti za našo sveto stvar, nuj obstunemo na pol poti. — Ne, tisočkrut ne!
Kdor misli, da nas plaši naraščanje nevarnosti, se moti. Ako nevarnost na-
samo ob tem dejstvu vrgli puško v koruzo. Prav nič nam ne gredo do srca razne »amnestije« in snubljenja po radiju in brez radija.
Kadar je takih »ljubezenskih« klicanj že preveč, se naš pošteni slovenski človek samo odhrka in pošteno pljune. To je vse, kar mu prizadene sovražna propaganda.
Tudi mi zbiramo svoje sile. Tudi mi hočemo in moramo prispevati v boju človeštva proti komunizmu. Na klic našega prezidenta so se dvignili tisoči in tisoči slovenskih mož in žena, fantov in deklet in zgrabili za lopate in krampe, da zgra-de jez pred sovražno poplavo. »Narodni pionirji« hočejo ob strani slovenskih domobrancev in po zgledu slovenskih domobrancev tudi prispevati svoj obolos pri rešitvi domovine. Vemo, da nekaterim gospodom ni delo »narodnih pionirjev« všeč že zato ne, ker obstoji nevarnost, da tudi oni sami pridejo na vrsto in da bodo morali od gorke pečL Ako mislijo taki ljudje v svoji glavi, ki jo neprestano vtikajo v pesek, da je to delo samo prisiljeno, narekovano, ukazano, tako rekoč hlapčevsko delo, se kruto motijo. Zgodovina bo dokazala, da je za slovenski narod koristno in za njegovo rešitev neizogibno potrebno. Poleg tega bo zgodovina dokazala tudi, da delo »narodnih pionirjev« ni bilo s silo od zgoraj povzročeno, ampak da pomeni spontano zbiranje narodnih sil za boj in obrambo proti grozečemu boljševizmu.
Delo ni lahko. Zima je. zemlja je trda in dostikrat delajo delavci daleč od domov. Vendar razumejo, zakaj delajo in da je njihovo delo važno. Ko zasajajo krampe in lopate v trdo zemljo, ko sekajo gosto zaraščene gozdove, ko s svedri
Dekla iz mesta in dekleta z aeiele pri obrambnem delu. — Ein Stadtsmadchen und Madchen vom lande
bei den Schanzarbeiten.
rašča. narašča tudi naš pogum, naša pripravljenost in naš odpor za boj proti boljševizmu. Prav nič nas ne gane. da se je Tito naselil v Beogradu, dasi so nekateri naši »prijatelji« mislili, da bomo že
vrtajo v skalovje strelske jarke, delajo to z veliko zavestjo, da bo tudi njihovo delo pripomoglo k temu. da nas ne bodo boljševiki nikdar mogli napraviti za svoje hlapce.	Mejač Branko.
Prvo srečanje z domobranci
Prinašamo članek, ki ga je napisal dobrovoljski podporočnik Djuro J. Vrgu o vtisih, ki jih je dobil, ko je stopil na naša tla po dolgi in težavni poti.
/a nami je ostajala Srbija, izmučeni narod in tri in pol leta naše borbe, \ kateri so padli naši najboljši tovariši, katerih grobovi so posuti po Srbiji od Beograda do l.jebana, od Drine do Timoka. Njihove poslednje besede in misli so bile namenjene Srbiji, za katero so prostovoljno in brez vzdihovanja za mladostjo dali svoje življenje, upirajoč se krvoločnim in brezbožnim Titovim tolpam. Srbija je s strahom pričakovala svoje »osvobodilce«, kateri prinašajo s seboj saiuo smrt in bedo.
Samo še en pogled iu Beograd nam je izginil izpred oči. Tudi on je skupno z vso Srbijo občutil naš pozdrav, ki je jasno govoril: zopet bomo prišli in vzdignili našo slavno trobojnieo, da se bo ponosno vila v zahvalo nad vso zemljo.
Ločili smo se od Srbije, toda uismo se ločili od borbe. Pred nami se je odpiralo široko bojno polje, na katerem je naš sovražnik že cesto čutil udarce: zud tali so mu jih oni, ki so se zakleli, da se bodo do poslednjega borili proti sovražnim ubi-
Dobrovoljska komora — Nachschub der Freivvitligen.
jalcem našega nedolžnega naroda O tem nam lahko pripovedujejo množične žrtve, katere je sovražnik zapustil v sremski ravnini.
Pot nas je vodila vedno dalje od Srbije. Zaupajoči in polni vere smo sledili voditeljem naše armade, kateri so nas z največjo modrostjo vodili že od prvega dne naše borbe. Vodili so nas ljudje, ki so v nas že davno prej obujali spomine na slavno in neminljivo preteklost. Čeprav smo zapustili zemljo, se je borbenost večala in se vse bolj krepila; ukloniti se sedaj, je pomenilo. pozabiti dolgo in težko borbo, ne izpolniti idealov padlih tovarišev in ne izpolniti nad, katere naš narod polaga v nas.
Šele v Gradcu smo zvedeli, da bomo šli v Slovenijo, da tam nadaljujemo svojo borbo. 2e prej smo poslušali novice o Sloveniji in posebno o velikem nacionalnem gibanju z generalom Rup-nikom na čelu z največjim zanimanjem. Vedeli smo, koliko je Slovenija trpela pod komunističnim terorjem, toda podrobnosti nam niso bile znane, dokler nismo spoznali v Gradcu nekega Slovenca in ga vprašali, kakšno stanje vlada sedaj tam.
Ko smo čakali na tramvaj, sem slišal daljši razgovor v slovenskem jeziku. Približal sem se tem ljudem in vprašal sem enega treh:
>Kako je zdaj pri vas?«
>Tam so partizani popolni gospodarji in ves narod je z njimi,c je odgovoril eden.
»Toda mi smo v Srbiji slišali o močni organizaciji domobrancev z generalom Rupnikom na čelu,< sem mu odvrnil.
>To je. dragi moj. samo prazno govoričenje. Rupnik ni gospodar niti v Ljubljani, a kaj šele po vsej Sloveniji,« je nadaljeval posmehljivo.
Nisem hotel več govoriti s temi ljudmi, ker sem videl, du jim govori iz oci mržnja. Oddaljil sem se in čakal tramvaj.
Ne samo jaz. tudi moji drugi tovariši so se zanimali za stanje ^ Sloveniji, če so le imeli priliko. Dobivali so razne odgovore. Drugi dan sem stal / dvema tovarišema pred nekim uradom, lznennda pride gospod in me vpraša v srbščini:
»Kdaj ste prišli iz Srbije?«
»Pred dvema dnevoma,« sem odvrnil.
»Tam je sedaj gotovo grozno.« je dodal zmajajoč z glavo.
»Kamor koli pridejo komunisti, ni dobro,« pravi eden naših.
»Vem, kako je bilo \ Sloveniji, v Srbiji je pa gotovo še slabše, ker so oni tam sedaj edini gospodarji.«
»Vi ste, gospod, Slovenec?« sem g« vprašal radovedno, ter upal, da bom od njega zvedel kaj več o Sloveniji.
»Nisem Slovenec, temveč Srb. /a časa vojne sem bil odpeljan v italijansko ujetništvo, iz katerega se mi je posrečilo pobegniti šele po kapitulaciji Italije. Tam nekje pri Trstu sem se pridružil partizanom, pri katerih sem ostal mesec in pol. V začetku sem veroval, du so oni borci za nacionalno stvar, pa sem se varal. Brezobzirno ropanje in ubijanje nedolžnega ljudstva sta v meni budilu željo, du bi čimprej ušel od njih, in ker sem jih vedno bolj sovražil zuradi njihovih zločinov, lu ko so nas domobranci nekoč napadli, sem našel priliko in ušel...«
»Kaže, du je domobranska organizacija dobra,« ga vprašam.
»Zelo dobra in tudi dobri borci so.«
»So prostovoljci ali mobiliziranci?« vprašujem Se dalje.
»Vsi so prostovoljci in zakleti sovražniki komunizma. Skoraj vsakemu njih so komunisti ubili sorodnika ali uničili imetje.
Najprisrčneje smo se poslovili od tega gospodu. Njemu smo vse verjeli, ker je vela iz njegovih besed prisrčnost iu prijateljstvo.
Toda lahko bi nas kdo vprašal, zakaj nas je toliko zanimal domobranski pokret. Ni treba dajati odgovora tistemu, ki ve. s kakšnim navdušenjem so Slovenci, živeči v Srbiji, hiteli 1941. leta v dobrovoljske vrste, ko so komunisti zapretili srbskemu narodu s popolnim iztrebljenjem. Slovenci so s svojimi žrtvami dokazali. du jim je bila Srbija draga iu komunisti sovražniki. N. pr. žrtve starejšega kupetaua Mohorja in njegovega sina so ostale za večno najsvetlejši spomin vsakega dobrovoljcu in Srbu. Na drugi struni pu imamo primer Dušana Meničauiuu. ki je herojsko padel v borbi za slovensko bodočnost.
Naš transport se je približul Sloveniji. Bila je že jesen, tod« Slovenija ni nič izgubila na svojih prlrodnih lepotah. Nestrpno smo čakali, kdaj bomo ugledali Ljubljano, i/, kutere sivolasi general Rupnik seje širom Slovenije nacionalno misel proti komunistični mržnji in terorju. Proga se je odločila od hribov in pred nami se je pokazala Ljubljana. O njeni preteklosti priču stari grad, ki je sedaj odstopil mesto nebotičniku. Vlak se Se ni dobro ustavil in že so se pomešule zelene in sive uniforme; dobrovoljci so se z domobranci prisrčno pozdravljali. Mnogi nas so obnavljali stare spomine, ostali so se pa šele spoznavali. Obrazi enih in drugih so žareli od zadovoljstva in odločnosti za nadaljnjo borbo proti komunizmu.
t Stotnik MeniCanin prod tvo|o tmrt|0. Hauptmann Moničanln vor talnem Toda.

J.& ttioJjeg.a dnevnika
Vifinju gora, 22. dec. 1944.
Pravkar sem se vrnil i/. Ljubljane z avtomobilom gospoda revizorja naše dolenjske domobranske motomacije. »Punčka« pravi gospod revizor svojemu malemu topoliučku, ki je brez dvoma onu nujhvuležneiših živalic svoje vrste v naših bataljonih. Nad vse romantična vožnja, seveda s primernimi postajami. Edino mraz je. I'n bi mi uiti ne bilo mar zn to, da ima »PunŽku« eno šipo popolnoma, drugo pa skoraj razbito. Tako seveda veter neusmiljeno vlečt; vseskoz, da kar pisku v ušesih.
Maks se odpravlju na Občine. Že včeraj j«' bil tam doli, prišel je po hrano /« teden dni. Jaz sam ne vem, kako bi se odločil. Premišljam, kje bi bilo najbolje praznovati božič. Ze dve leti nisem bil za te praznike doma. Enkrat sem bil v Padovi, lačen, da »o se mi puičevine razpredale po trebuhu, luni v Ljubljani, kjer je bilo tudi tuko malo domačega...
V tretje gre rado; to sem že mnogokrat slišal in še večkrat skusil. Tudi jaz grem. Mudi se že in se moram brž odpraviti.
Občine, 22. dec. 1944.
Zunaj brije burju, da me mrazi do kosti, midva z Maksom pa na motorju.
Cesta je trdu, zmrznjena in prašna. Za ropotajočim vozilom se vzdiguje dolg rep prahu. Na rami imuvu nahrbtnike, poprek prsi nama visitu brzostrelki. Skoz luknje puškinega hladilnika piska ledena sana, midva pa drviva s peklenslko brzino po vijugasti valoviti cesti. Domobranci se umikajo ropotajočemu motorju in se zavijajo v ovratnike, da ne bi požirali prahu. Pred Gabrom splušiva konja, ki ga tudi voznikove kletvice ne ganejo. Mora ga poprijeti za uzdo. Midva pa naprej! Zavijava v serpentine, nad natna in vsepovsod, do nizkih pobeljenih host je nizko nebo, sivo in žalostno. Zastale vode na nizkih travnikih so zledenele, burja smeti z redkimi snežinkami.
Brrr! To je mraz. Oziram se nuokrog, da bi zagledal kaj zanimivega. Ob cesti in nu pobočjih stoje posamezne hiše, kakor premružene kokoši na snegu, visoko gori v bregu je opaziti vinograd. Tu smo pruv za prav šele na Dolenjskem. Ponekod je videti pogorišča, na cesti zijujo velike lijakaste jame. Večno srečevanje sledov vojne. Treba je spremljati vozačeve kretnje in se nagibati na ovinkih. Motor enakomerno brni. Zavijam se v zapet ovratnik in stiskam premrle, razpokane ustnice. Sajkačo je treba zaradi silnega vetra vsakih nekaj deset metrov znova potisniti na ušesa, ker bi mi jo sicer odneslo.
Potem, ko prevoziva nevarno mesto, koder so komunisti na široko in globoko razrušili cesto, sva skoraj na mestu. Se se spuščava navzdol in lagodno zavijava po ovinkih, pa se spet peljeva navkreber. Ko sva vrh klanca, stoje pred nama Občine. Kučasta cesta pelje v vas in naprej proti Dobrniču. Na mestu sva ...
Tako je bilo to kratko, mrzlo, a vendar prijetno potovanje na novo postojanko. V štabu sva se predstavila stotniku. Slo je zaradi prenočišču, ker se stanovanje tu doli ne da dobiti. Preveč je domobrancev, ki so že pred nama zasedli vse prostore. Svetoval nama je na Plusko.
Tako sva naredila. Dobiti količkaj dostojen prostor v taki gneči, kot je tu. je težko. Pa je vendarle šlo. Malo sva povprašala. potem sva jo pa mahnila tja. koder je še nekoliko izgledalo.
Stopila sva v hišo. Vse polno domobrancev je bilo tu. Sedeli so pri mizah ob rdečem dolenjskem cvičku.
>Z dovoljenjem gospoda stotnika prosiva sobo in posteljo.«
ženske so imele vprav opravka s poticami. V prijazni, topli kmečki hiši. kjer so nama pokazali sobo. je /e dišalo po božiču. Vse polno je bilo okrog velike rjave krušne peči peharjev in z moko natresenih krp, v katere so dekleta devale žlahtno belo testo.
PIuska. 23. decembra 19+4.
Spala sva odlično. Maks je dejal, da »bogovski«, kakšen komunist bi rekel po buržujsko... Na tihem se mi je zdelo, da bolje kot kakšen od gospodov stotnikov.
Zunaj je bil strupen mraz. Redke snežinke so naletavale iti burja je pihala. S Sv. Ane in od Gabra so grmeli topovi tja nekam proti Čatežu ali kam. Včasih se je prav razločno slišal pošasten žvižg granate. Tedaj ima človek še večji občutek majhnosti in nepomembnosti v tem velikem kaosu.
Grede proti Občinam sva srečala skupino domobrancev iz težkega voda. Tako nasmejani so bili in celo harmoniko so imeli za boljši korak. Rekli so, da odhajajo v Višnjo goro. Od tam seveda po domovih, kolikor jim bo poročnik dovolil.
Srečevala sva znance in stiskali smo si roke. Vsakemu je bil na jeziku dom in prazniki, božič, ki bo zda i zdaj tu. Se en dan. pa bo prišel sveti večer, tisti večer, ki je bil že od nekdaj najlepši. Meni santo Se v spominih. Sveti večer, ki ga lepega moreta narediti samo ljubi dom in krog jaslic zbrana družina. In še mir povrhu.
A miru ni bilo. Spet so se oglasili topovi. Pošastno so klokotale razbijajoče se granate tam za hribi. Mrzel zrak je trepetal, domobranci pa so stopali okrog bunkerjev in prinašali to in ono. Nekateri slamo, drugi deske. Pred štabom sva čakala Karla, stotnikovega ordonanca, velikega fanta, ki je vedno dobre volje. Zmerom ima kakšno mastno na jeziku. Potožila sva mu svoje želje. V Trebnje bi rada, z motorjem seveda... Kari je sam in kot tak zastopa stotnika...
V hiši, kjer sva'bila, so dobri ljudje. Kmalu sva se udomačila. Maks je sedel za pečjo. Tako vroča je bila pred božičem, ko je treba speči toliko potic in kruha! Oča so sedeli na drugem za-pečku in kudili podarjeno cigareto.
Po kosilu sva sedla na motor. Veliki, visoki zvonik trebanjske cerkve sva videla že z Občin. Eden, dva, pa sva bila doli. Čez porušeni most je šlo počasi, potem pa spet v tempu, kakor sva ga navajena.
Cesta skoz Trebnje je skoraj prazna. Zdi se. ko da je vse izumrlo. Pa ni tako. Pred hotelom sva se ustavila. Burja naju je spihala. Domislila sva se na žganje, ki je ob taki priliki najboljše zdravilo. A ga je zmanjkalo. Za božjo voljo sva ga dobila en frakelj. Za silo ie bilo. Potem sva šla na postajo, ki so jo komunisti požgali. Dvakrat ali trikrat sem fotografiral žalostno, mračno zidovje, v katerem je bilo včasih toliko življenja. Nazaj grede sva se oglasila v nekem mlinu, da bi kupila kakšen kilogram bele moke. Pa je dejal mlinar, da sva prekasna. Čez uro sva se javila Karlu kot »opolnomočenemu« zastopniku gospoda stotnika.
Popoldne sem bil še v Lužah in v Knežji vasi. Zakaj se pravi tisti vasi Luže, ni bilo treba niti ugibati. V dolinicah namreč zastaja voda, ki daje videz pravih luž. Zvonik v Knežji vasi me je spomnil drugih cerkva tu okrog, ki so skoraj vse enake. Vitke so, bele kakor ponižni golobje.
Maks mi je spotoma pokazal kraj. koder je padel stotnik Meničanin. V vasi sva šla v nekatere hiše. Tako prijazni so ti ljudje tukaj. Povsod so nama postregli s cvičkom in belim kruhom. Sredi vasi sva zagledala na vratih neke hiše bel listek z nekim napisom. Radovedna sva bila. kaj bi to bilo. Na listku je bilo napisano: »Izseljeni«... Pri drugi hiši sva zvedela, da so izgnali iz tiste hiše številno družino, ki se je bila pregrešila zoper >OF«.
Tod okrog Knežje vasi so bili v začetku postojanke na Občinah ogorčeni boii. Vsenaokrog ie razrita zemlja od min in granat, ki so padale kakor toča. Domov sva šla po cesti, mimo graščine v Mali vasi, kjer se je rodil škof Baraga.
Pluska, 24. decembra 1944.
Snoči z Maksom kar nisva mogla utihniti. Po večerji sva naročila liter cvička in ga počasi srebala. Da, tu doli se že začenja raj za Dolenjce, ki tako neradi pijejo vodo. Tudi midva
Domobranska kolona oo • iknpajoiem SH; snegu.
Eine landesvvehr kolonne aut Hrjf knirsenendem HB| Schnee. HKd

Domobranci v Sela Sumberku: zaplenjeni prapor »Štajerska brigado« landesvvehrmanner in Seta Šumberk mit elner erbeuteten Fahne der »Steierischen Brigade«
sva sklenila, da ne bova pokusila vode, dokler bo kaj vina. Stara mati nama je pripovedovala o rdečih in o sinu, ki so ji ga ubili. Tako žalostne so te zgodbe za človeka, ki bi bil rad Tesel in bi vsaj v teh božičnih praznikih pozabil nu kri in hudobije.
Zjutraj sva vstala ob šestih, ker sva hotela k maši. Nekje na koncu vasi na Občinah, pod gospodarskim poslopjem so fantje postavili mizo in oltarček. na katerem je maševal gospod kurat. Med mašo. ki je bila še ob temi, smo vsi skupaj na glas molili rožni venec. Slabotna leščerba je za silo osvetljevala prostor, ki je skozenj pihala lahna jutranja burja. A je bilo kljub temu vse tako lepo in domače.
'Pripravite pot Gospodu«, je bilo geslo pridite. K tnaši se je zbrala velika množica domobrancev in drugih ljudi iz okolnih vasi, ki menda še nikoli poprej niso bili na Občinah pri maši.
Medtem so intendanti iz Višnje gore pripeljali za čete, ki bodo praznovale božič tu na položajih, božičnico in novo številko revije. Kako so bili domobranci veseli! Vsak je dobil dva zavoja piškotov, čokolade in bonbonov... Seveda tudi cigaret. Te bi v praznikih še toliko bolj pogrešali. Za popoldne smo se zmenili, da gremo v Trebnje.
Zjutraj je prišla božičevat tja neka druga domobranska bojna skupina, ki je bila sedaj nekaj dni v akciji pri Čatežu.
Peš v Trebnje se kar vleče. Tudi mraz je še vedno in sneg bolj na gosto naletava. Skupine domobrancev hodijo po cesti sem pa tja. nekateri nosijo v rokah majhne smrečice, da bodo delali božična drevesca. Nič kaj prijazno ni bilo, dokler nisva stopila v >hotelc, koder je bila zraven drugih zbrana tudi naša družba. Kmalu so jo rekli... Lepše je donela slovenska pesem po veliki gostilniški sobi. Ob mraku smo hiteli domov. Ob šestih zvečer je bila namreč na tistem mestu, kakor je bila zjutraj maša. polnočnica.
Pri polnočnici sem se šele prav za prav vživel v božično skrivnost, ki je bila tu vse veličastnejša kakor kjer koli v mestih.
Ljudje in domobranci so ta prostor za to priliko še posebno lepo okrasili Spletli so vence in nasekali smrečic, dekleta pa so prinesla luči, ki so s svojim plamenom pravljično razsvetljevale prostor. Polnočnica se je pričela točno ud uri, saj je moral kurat to noč iti maševat še v Gaber, kjer so tudi domobranci.
Lepo je bilo in ne bom pozabil te svete noči! Na vseh koncih so se vžigale rakete in razsvetljevale vas. Rdeče, bele, zelene... To pa ni bilo dovolj za slavje svetega večera... Iz vseh bunkerjev so se začeli vsipati gromki rafali strojnic, eksplozije min in ročnih bomb. Brzostrelke so pele kakor v največji bitki. — Tako smo proslavili sveto noč.
Vsi fantje sicer niso mogli k polnočnici, zato pa so si postavili jaslice v bunkerje, iz katerih je tudi donela >Sveta noč«.
Pluska, 25. decembra 1944.
Bil sem na Občinah. Sele danes vidim, kako krasen je ta kraj. Dan je čudovito lep, snežni poprh se lesketa v tisoč iskrah. Vse ozračje je polno rumenkastega soja, oko more videti daleč. Kamniške planine so rožnato nadahnjene v svitu jutranjega sonca. Občine so tako vzvišene, ko malokateri kraj tod okrog. Zato prav gotovo kraljujejo tudi v strateškem oziru.
Poti so trde in kolesničaste. Oklep tankov je ves ivnat, domobranci kurijo ognje in si kuhajo kosilo. V zraku pa brne letala. Sicer je mir, svečani mir. Vsenaokrog sama belina. Koničasti stolpi cerkva po vaseh komaj da se ločijo od snega. Nekdo tam zraven bunkerja gleda z daljnogledom proti Zaplazu in Kumu. Tam so komunisti, ki menda tudi po svoje praznujejo božič. Danes skoraj ni slišati nobenega poka iz puške.
Popoldne polno nepozabnih doživetij. Opoldne sva se usedla na Bianchija in odbrzela v St. Vid. Tamkaj sva uapojiln najinega konjička do grlu. Ker sva bila toliko blizu, sv« se odpeljala še v Višnjo goro.
Pa se ti domisli Mtiks, da greva \ Ljubljano, če...
Tistega če potem ni bilo več. Dobila sv« vozno povelje in se odpeljala \ Ljubljano. Za dobro uro.
Ob štirih sva že odrinila i/ Ljubljane. Do Občin je še daleč... Mrak se ji- že spuščal, ko sva vozila po šmnrskili ridah. Potlej so se začele spuščati mrzle, zelenkaste megle.
\elika, bleda luna je ta čas priplavala na vzhod in mm/, je iel huje pritiskati, ko sva zopet sedla na najino kračo. Tudi luči nisva imela. Slo je pa, ko po maslu. Nasproti Drage naju je ustavil / dvignjeno roko mlad stražar.
»Želite?« ga je vprašal Maks, ko je ustavljal motor.
•Naprej ne hodita, pod Ivanino gorico so rdeči...
»Hvala lepa.« in že sva odbr/ela naprej. Za vsak primer sem vendarle odkočil brzostrelko. Bilo ni seveda nič.
Z največjo brzino sva drvela po zmrznjeni cesti. Pred nama se je smejala na modrem nebu luna. Divje sva vozilo. Pošastna sence so švigale mimo naju, /a nami pa se je kadilo... Mraz, mraz. 1'opolnomu sem se zgrbil in inižul. Kot bi trenil, sva bila na Občinah.
V hiši so bili spet pevci. Tudi na najini postelji so sedeli. In dekleta. Te znajo peti! Ves večer so peli. Najbolj mi je ugajala tista trebanjska:
Kdor hoče imeti trebanjsko dekle, mora 'met je/ik na štiri vogle.,, Trebnje, Trebnje...
Pluska, Štefanovo 1944.
Ponoči je nekoliko pokale?. Komunisti so prav gotovo posku-šuli priti na dolenjsko stran tam nekje tiri Gradi. Pa se jim najbrž ni posrečilo. Naši so tako natepavali, da je bilo veselje.
1/ hribov so prišle vesti: pri obstreljevanju Čateža in okolice so odnesli komunisti s položajev 41 mrtvih in veliko število ranjencev. Udarna skupina, ki je imela pri tem največ zaslugi se je zjutraj vračala i/ Trebnjega. Komunisti sedaj obljubljajo /a Občine nuduljnjih tisoč topovskih granat... Fantje pa so pripravljeni.	Yojni pormVvulec L. Potokar.
{'lisi se spreminjajo... ali: novoletne razglednice nekoe in danes.
/A


**
Ali mislite •..?"
ril komunistični govornik nu mitingu slovenskemu kmetu, ki ga je vprašal, kdaj !io prišla po radiu obljubljenu pšenica i/.
»Ali mislite, da nas ie sedaj Sovje-tiju dolžna preživljati?« Tako je odgovoril komunistični govornik na mitingu slo-
vmmm
bo .
Sovjetske zveze.
Komunisti so izropali kmeta do golega. Prav sedaj na pragu trde zime mu pobirajo zadnja zrucu žita i/, kašče in vlačijo živino, kur je je Se ostalo v praznili hlevih,
Boljševiki so si vedno prizadevali, dn bi pridobili kmete /a sebe. Lenin je učil svoje učence, da j«- vsaka revolucija, vsak upor. ki ne potegne s seboj kmečkih množit', obsojen uu neuspeli. I udi naši učenci Lenina se tegu prav dobro zavedajo. Zato so iz »taktičnih« razlogov krstili vest-
nik »Osvobodilne fronte< za »Kmečki glas«, skušajoč s tem zbuditi simpatije za sebe med slovenskim kmečkim ljudstvom.
Zemlja, oplojena s kmetovim delom, je prvi vir blagostanja, je temelj, na katerem stoje vsi drugi stanovi. Po domače povedano: iz zemlje zraste tisto, kur naš želodec potrebuje vsak dan. Kadar je želodec prazen, se kmalu ustavi še tako za-nosen polet visokih misli in svetlih načrtov. rudi polet O I'" bi se ob praznih želodcih njenih pristnfav..kmalu žalostno ustavil. Tegu so se zavedali njeni orga-
nizacijski >strokovnjuki«. Tttkai je vedno čevelj najbolj žulil »osvobodilno fronto slovenskegu narodu«.
Komunisti so si skušali pomaguti na razne načine. S propugundo, z mitingi, z letaki so skušali zbuditi rodoljubnu čustvu kmečkega človeku. Med kmečkim prebivalstvom so si iskali zaupnikov in pomuguiev-terencev in zaščitnikov. Njihova naloga naj bi bila, poleg obveščevalne službe, v prvi vrsti dobavljanje hrane za komunistične tolpe. S pomočjo teh zaupnikov, terenccv in zaščitnikov, so straliovali kmeta, ker kmet je premoder, jreveč preudaren in preveč trdo dela. da i kar tako stavil v dvomljivo-loterijo OF svoje premoženje. Naš kmet je vedno gledal »osvoboditelje«, ki so se rekruti-rali predvsem iz mest in iz. zavoženih podeželskih ljudi, s precejšno mero nezaupanja. Ko so se komunistične tolpe pomnožile in posamezni zaupniki po vaseh niso zmogli vsega, so ustanavljali »gospodarske komisije«, ki naj bi jih preskrbovale s hrano in vršile obsežne re-kvizicije po vaseh. Kmet bi mogoče vse
C
to še molče potrpel, da niso začeli rdec-kuiji v zahvalo pobijati kmečkih gospodarjev, žena, funtov, deklet in otrok. — Kmet nuj bi garal in se potil, koinuni-
Ijudi«. Pri teh odredbah so »e ponovno skušali prilizniti kmetom in so izdali med drugim n. pr. odlok o obvezni obdelavi plodne zemlje in o zaščiti semen ter plemenske živine.
I a »Odlok« jasno kaže, kako se pre-do pri nas razni Vidmarji in Kidriči oblast. Že pred pomladjo lanskega leta so hiteli zapovedovati, naj kmet obdela čim več zemlje, da bodo oni žetev čim
stična drhal bi lepo pobirala pridelke zemlje in v zahvalo klala miroljubno prebivalstvo. S strahovanjern, s pokolji in z ropi so komunisti izzvali jezo kmeta, ki je odgovoril s puško po pregovoru: »Klin se s klinom izbija«. Cim pozneje se je kmečki srd na komunistične postopače pokazal, tem pozneje se bo tudi polegel, Ker tiliu vodu našega kmeta zelo globoko dere.
Sedaj so stali komunisti in njihovi prvaki pred težko nulogo: kako ustuviti vedno večji in močnejši pluz ljudskega srdu in kuko prevuriti javnost, da bi živela še naprej v prepričanju, da tega ljudskega srdu zuradi zločinov OF nikjer
smoterneje izkoristili«. Kako žanjejo, kar niso sejali, kažejo neštevilni ropi m tatvine širom Dolenjske. Ako bi hoteli zapisati vse, kar so komunisti do sed ij pokradli kmetom, bi nastale debele knjige. Ljudje nu deželi prav dobro vedo, kako taka stvar gre. Za tistega, ki ne ve, kakšen davek plačuje podeželsko ljudstvo za komunistično »osvoboditev«, naj
ni. Mnogo peska so zmetali od tedaj do današnjih dni luhkomiselni javnosti v oči. že zdavnaj je bilo vsakemu, ki ima \ sebi samo še trohico poštenja, jasno, da je OF družba delomržnežev, roparjev, morilcev in političnih sanjačev. Da bi zakrili to jasnost, ki je grozeče zijala v obraz slehernemu, ki je od bliže gledal in na svoji koži čutil delovanje »osvoboditeljev«, in ki je grozila, da bo pogoltni-
navedemo samo to, kar so komunisti na-ropali v enem dnevu in to samo v okolici Škocjana pri Mokronogu. V Škocjanu so pri osmih posestnikih pobrali: 4 konje, polni konjski opremi in 10 mernikov pšenice. V Bučki so pobrali: 3 vole in 40 1 2 kravi, 6 svinj, eno kolo, en voz, 2 po-žganja. V Dobruški vasi enega konja, 3 kobile, 1 kolo, 10 kg masti in 8 kg soli. V Hrastuljah 1 konja, 3 vole, 2 svinji, 1 kolo in voz. V Jerman vrhu so pokradli: 5 vole, 2 prašiča, 1 voz, 2 vpregi, 2 para čevljev in 3 kg sladkorja. V Savinku so
la ves čarobni nimbus okrog »partizanskih čet«, so se komunistični prvaki začeli iti oblast S silo 'so hoteli priklicati v življenje svoje sanje. Od tistih dni naprej so različni odbori in »veči< izdali množico zakonov, predpisov, naredb. odredb. povelj, vse z namenom, da bi ustvarili videz, da poslujejo redno, da imajo svoj redni apurat oblasti. Toda ti njihovi zakoni, naredbe, odredbe, volitve, odbori, vse to je ostalo na papirju ali pa se prenaša i/ arhiva v arhiv, v življenje pa so spravili samo »aparat za hitro pobijanje
vzeli: 2 konja, 2 kobili, 5 volov, 2 kravi, 3 svinje. 2 težka voza. 4 mernike orehov, "17 kg bele moke, 5 kg masti. 2 obleki in perilo in 8000 lir denarja v gotovini. V Stari vasi so vzeli 4 vole; v Slanč vrhu: 6 glav goveje živine, 50 kg masti in 30 mernikov pšenice; v Vel. Poljanah: 6 glav goveje živine in 400 kg pšenice. \ enem samem dnevu so vzeli komunisti 40 posestnikom nad polmilijonsko premoženje, ki ga sedaj ni mogoče nadomestiti.	"	Susteršič Mirko.
Mrak in groza sta prekrila Srbijo, ki jeC-i sedaj pod strahovlado Tita m njegovega oprode judovskega razbojnika Mojzesa Pijade. Mimo lakote, ki je reden spremljevalni pojav boljše-vtškega nastopa, doživljajo Srbi tudi strahote, katerih ne pozna niti njihova zgodovina. Gozdni tolovaji, ki so dobili s prihodom boljševikov popolno oblast, so do golega izropali vse trgo-vine in imovitejše hiše in niso pustili nikjer niti gomolja krompirja. Ljudi so iz Belgrada segnali v veliko taborišče pri Mladenovcu. tam jih pa dnevno po več sto pobili, ker so zahtevali — kruha. Obsodba je bila vsak dan javno razglašena kratko takole: Obsojen na smrt zaradi upora in odpora proti taboriščnemu vodstvu. Vodja taborila je bil jud Izak Gabaj. ki je precej ljudi pobil tudi sam. Rdeči krvniki niso prizanašali prav nikomur, niti starcem ali ženam. kakor tudi ne otrokom.
Vdaja je Romuniji prinesla dvojno gorje. Po navadi se je premagana država morala razorožiti, potem pa plačevati. Romuniji se je brez-glavost vodstva kruto maščevala nad vsem narodom. Romuni morajo Se zmerom krvaveti na sovjetskih bojiSčih pod sovjetskim poveljstvom, zlasti pred Budimpešto, obenem pa izmozgavajo boljSeviki domovino na najbolj neusmiljen način. Odvažajo vse. kar rabijo, predvsem železniški material, živino, drobnico in žito. Usedli so se tudi na petrolejske vrelce, katerih večina je sicer last bogatih angloameriSkih družb. Kar so dobili v kremplje, boljSeviki ne izpuste več.
Na Štajerskem se te dni končujejo uspešni nastopi proti gošarskim skupinam Po dosedanjih poročilih je v akcijah v Savinjski. Paški m Lesarski dolini ter na Kozjanskem bilo ujetih okrog 1500 gošarjev; rdeči so imel! poleg tega tudi 1500 mrtvih. Akcije so trajale tri tedne in se Se nadaljujejo. Najhujše poraze so gošarjl doživeli na Menini planini, pri Gornjem gradu, pri OkoninU in Novi Štifti. Gošarske tolpe so bile zaradi stalnih hajk popolnoma razbite in so se premikale s položaja na položaj. Kljub Kidričevemu povelju, da mora IV. zona vztrajati na »osvobojenem* ozemlju, novi politkomisar Benčič m poveljnik Borštnar Jože s svojo komunistično sodrgo nista mogla ustrahovati brigad, da bi vztrajale v boju. Nemškim vojakom so se predajale kar cele skupine. V hajki z gorenjske strani so vojaki odkrili in zajeli tudt centralno tehniko KPS z vsem materialom. V Gornjem gradu so vojaki našli v zaporih veliko število ustreljenih in poklamh žrtev, ki so jih komunisti pobili pred svojim odhodom iz mesta. Domačini so prtpovedovaU vojakom, da so komunisti v zaporih mučili na najgroznejše načine vse. ki so jih osumili dela proti NOV. Prav tako so rdeči poveljniki prepustili usodi številne težke ranjence v bolnišnici v Gornjem gradu in v Logarski dolini. — Najdem komunistični dokumenti dokazujejo, da je Partija doživela na Štajerskem popoln politični in vojaški poraz. Obširno poročilo o vsem tem pri-občuje sobotna številka »Slovenskega doma«. — Štajerci si po groznih dneh, ki so jim jih pripravili komunisti, danes ne žele več rdečih republik.
Meseca decembra je pribežalo pred partizansko mobilizacijo mnogo moških iz Suhe Krajine. Mnogi 50 se zatekli v Ljubljano In Novo mesto, drugi zopet v Kočevje. Ribnico in Velike Lašče. Niti sinovi terencev nočejo v razcapano rdečo bando. Pač slabo znamenje za maršala Tita in njegovo vojsko! Bolje je. da pošlje mesto pozivov domobrancem rajši hlače m hrano svojim ušivcem.
Sentjernejčanl so za Božič lepo obdarili domobranske ranjence. Tako je St. Jernej znova dokazal, da je med prvimi slovenskimi kraji, kjer je vse zajela domobranska misel.
Velike poraze so komunisti doživeli prejšnji teden tudi v Poljanski dolini. Imeli so okrog 200 mrtvih.
Posadka v Gorenji vasi na Gorenjskem je pred nedavnim razredčila vrste rdeče tolpe, ki se je klatila na njenem področju.
Preganjanje rdečih na Vipavskem. Od 26. decembra do 5. januarja so edinice dobrovolj-cev in domobranci zasedli Col. Domobranci so bili v Cmem vrhu. Rdeči so zasedli Sinji vrh. Prvi napad na Sinji vrh je bil izvršen 31. decembra. Boj se je pričel ob 8 z močno topniško pripravo. Obramba Sinjega vrha je bila žilava. Vodila jo je 18. brigada 31. divizije, v kateri Je sodeloval tudi mongolski bataljon. Obojestransko delovanje težkih minometalcev in avtomatskega orožja je trajalo vse do pol 1 ponoči, ko je Dragan Milanovič z 18 dobrovoljci izvede! juriš in v kratkem času osvojil komunistične bunkerje. Po padcu Sinjega vrha so se rdeči umaknili. V tem boju Je padlo 20 rdečih, mnogo pa je bilo ranjenih. Med padlimi je tudi komandant 2. bataljona 13. brigade. Zaradi važnosti so rdeči po dobrovolj3kem odhodu ponovno zasedli Sinji vrh kota 1200 m. Tudi tokrat so rdeč: vzeli za glavno obrambo mongolski bataljon. Drugi napad Je bU izveden z večjimi silami z nalogo, da uničijo koncentrirane tolovaje. Sodeloval) so: bataljon domobrancev, dobrovoljci in Nemci z baterijo topov. Zasedli so Sinji vrh. Večji del razbite rdeče brigade Jo naletel na domobrance, ki so ga popolnoma
uničili. Vsepovsod okoli Je ležalo mnogo mrtvih ln ranjenih tolovajev. — Protlkomunistično razpoloženje slovenskega naroda v teh krajih jo dobrovoljee prijetno Iznenadllo, medtem ko Jih jo sprejem ljudstva naravnost navdušil. Tolovaji so vse kraje, v katerih so počivali, popolnoma Izropali in požgali, strahovanjc nadkrl-ljuje vse ostalo. Dobrovoljot In domobranci predstavljajo danes na Primorskem silo, s katero se rdeči Izkorentnjenel prav težko sprl-jaznjujejo.
Tolpe se redčijo
Na Dolenjskem, januarja 1945, v zadnjem mesecu preteklega leta so po-tipall domobranci komuniste tam. kjer jih najbolj srbi. Kje Je to, komunisti Se najbolje vedo, Od treh postojank, kt so bile ustanovljene ob cesti LJubljana—Novo mesto, so Občine prt Trebnjem tisti trn v peti, ki so gn komunisti skušali izdirati vse dotlej, dokler se niso začele na Dolenjskem akcije večjega obsega, v katerih odločilno sodelujejo tudi domobranske skupine. Občine so kljubovale vsem napadom, četudi je bil vsak med temi od komunistov proglašen za zadnjega In »odločilnega«. Pri teh napadih so si komunisti že temeljito skrhali svoje zobe. Skupno število padlih Iz vrst narodno »osvobodilne« vojske, odkaV so se začeli zaletavati z glavo skozi ta ztd, presega Številko 500, ujetih Je bilo preko 30. predalo pa se jih Je v decembru 111 prvih dneh Januarja skupaj 63. večinoma Štajercev. V tem razgibanem obdobju so uničili oziroma zaplenili domobranci mnogo orožja, med nJim dve havbici, dva protitankovska topa in nekaj težkih strojnic. Z Novim letom se je začelo tudi za tolovaje »novo« življenje. Prav pasje, bi rekli. Obljub In načrtov so kajpak kljub tenju Se polna usta ln nabasane torbe. Na Novega leta dan. ko se Je spopadla neka naša patrola v Knežji vasi s tolovaji, je nek komisar zgubil svojo torbo, v kateri je bil šop lepih zapiskov, med katerimi se Je čitalo tudi naslednje: -Občine bomo napadli ob 15. url, v dveh urah bo
postojanka likvidirana, ob 111. url pa se bo začel miting . . ... Med zapiski Je bil tudi načrt Občin. Zvečer se Je napad res začel. Komunistične Izvidnice so prišle, ograjene v nakradene rjuhe. Potem so začeli obstreljevati postojanko s topovskimi granatami. Iz havbic ln enega protitankovskega topa. Nafte topništvo ln mlno-metaiol .so odgovorili In tako Je pokalo vse do Jutra. Čeprav so uravnavali izstrelke savojskl komunisti, nI Imelo vse obstreljevanje nobenega uspeha. Pri napadu so sodelovale tri brigade: Cankarjeva, Gubčeva ln 15. brigada. Zjutraj so naredile mnnJSe ln večje domobransko patrola Izpade na več strani. Prt Grmadi Je takoj padlo deset tolovajev. Tam Je bila zaplenjenega tudi mnogo streliva. Kolikor Je bilo ranjencev, so jih komunisti odnosll urnih peta, ne da bi pomislili na miting. Nuslcdnji dan Je bilo pri Grmadi spet (letno. To pot so naše Izvidnice naletele na savojske komuniste 111 jih v kratkem času potolkle ločno Štirideset. Podobno Je bilo drugI dan pod KruSnlm vrhom, kjer Je spet padlo 25 tolovajev. V teh praskah Je neka četa tretjo skupine zajela en protitankovski top. To jo bil pa lo uvod v velike akcije, ki so si- pričele v prvih dneh tega meseca. Komunisti so se že prej zavedali, da bo pred 15. januarjem, ko se bo stekel rok Titovo amnestije, še hudo. ltdeča pomoč, rdeči operativci, rajonski ln terenski odbori, kratkomalo vsa rdeča sodrga se Je mrzlično pripravljala na to veliko razdobje -osvobodilnega gibanja« slovenskega naroda. Eni so nabirali čevlje In žakljevtno, drug! perilo In rjuhe, tretji »o re-kvtrlrnll konje m mobilizirali obnemogle marce. četrti so vodili agitacijo o veliki amnestiji 111 o koncu vojne, peti . . . kaj bi Se govorim Vsi so kradli, lagali In preganjali ušil To vam je bilo tekmovanje, ki je o nJem toliko pisanega v »Poročevalcu«. A za zdaj Je to tekmovanje končano, zdaj tekmujejo samo Se v teku čez drn in »trn. Nastopi udarnih skupin slovenskih domobrancev ln mnogih oddelkov neniSke vojske, v sklopu katerih so tudi oddelki gene-
Humor 30 domobrance
KAKO 60 veUDM*. \ •	so PA (
VoCjU n*S> mmff ^ 1» Te 1 €FONA
Slabi časi se nam obetajo ali: doba rokovnjačev
1'ulu VUlHuvn m dru(|lh prostovoljcev, neumorno zasledujejo komunistične tolpe na področju pokrajine. Nastopi fie trajajo, kljub velikim snež-nlm neprlllkam. Doslej smo mogli prejeti naslednja ugodim poročila, ki zlasti govore o Izrednih uspehih nadih domobranskih udarnih skupin.
Komunistične brigade so ravno pred temi akcijami zasedle vse važnejše kraje v Suhi Krajini, ponekod skoraj do ceste, ki vodi v Novo mesto. Za nobeno ceno, so dejali, se ne bodo premaknili s .svojih položajev. Zaradi tefia so bile vse prednje straže oblečene v bele, spete rjuhe, da bi se tako bolj prilegli snegu. Tu so ' hI, celo v bližini Sumberka, Dobrnlča In drugod, uredili prava skladišča naropane hrane, po hlevih je bilo polno tovorne In druge živine, ki so Jo dolenjske kmetije ob priliki velikega tekmovanja utrpele za blagor NOV In njenih nenasitnih želodcev. In koliko je bilo fie drugega I Hes, kakor tik za fronto. Pripeljali so za boljfil videz, spet tinta dva tanka, savoj-skl komunisti pa so Jim posodili nekaj »vojlh možna rjev
Prvi sunek, ki so ga izvedle pretekli četrtek čete četrte udarne skupine s pomočjo onih od tretje, je dokazal, da komunisti ne bodo držali svoje besede. Prednje straže so se hitro po prvih sunkih umaknile s svojih položajev In se razkropile s tako naglico, da Je bilo za njimi komaj dobiti kaj zveze. Nekaterim najbolj prizadevnim so popadale bele halje po poman-dranlh stezah. Sam komandant sedmega korpusa, ki Je hotel od blizu opazovati junaštvo svojih kornsomolcev, Jo Je hitro potegnil s svojim avtomobilom na varno. A nI Slo dolgo. V neki zagati Je moral pustiti svojo limuzino, če si Je hotel 1'eSltl celo kožo. Tudi drugi tovariši so Imeli tako malo časa, da so pustili komandantov DKW nepoškodovan domobrancem. Ravno tako so zaplenili domobranci komunistom neko motorno dvokolo, ki Je služilo za kurirske namene. Podatki istega dne na tistem odseku so bili Se naslednji: 230 padlih, naštetih, 22 ujetih In prlbegllh, zajeta ena havbica in 20 konj. Med padlimi Je mnogo Italijanov In sploh komunistov tujih narodnosti. Velike uspehe so dosegli tudi nemSkl oddelki, ki operirajo 8 pod-
poro težkega topništva In oklepnikov. Na enem samem mestu se Je predalo neki skupini blizu dve sto tolovajev, ravno tako so vsak dan na vrsti množični pobegi prisilnih mobilizirancev iz Štajerske in Primorske. Ponovno Je bilo zaplenjenega mnogo orožja ln streliva. Se ugodnejša so poročila neke druge domobranske skupine, ki je čistila teren na desnem bregu Krke, okrog Žužemberka in Ajdovca. V nastopih te skupine, ki so trajali nepretrgoma dvanajst dni. Je padlo naštetih 425 komunistov, med njimi mnogo funkcionarjev in komunistk. Zaplenili so tolovajem mnogo strojnic, minometov, tovorne živine in dve brigadni zastavi. Ena od teh je Ljubljanske brigade. Predalo se je tej skupini vsega skupaj preko 50 mobilizirancev in komunistov, ujetih pa je bilo več kot sto. Tudi iz drugih krajev pokrajine prihajajo različna ugodna poročila o nastopih protikomunističnih edi-nlc, ki pa Se niso uradno potrjena.
Rupnlkova bojna skupina Je v rednih akcijah. Komunisti niso nikjer varni pred njenimi vojaki. Pred nedavnim so Rupnikovi fantje pobili na Blokah 8 komunistov in nekaj tudi ujeli.
Vodoravno: l ptica, 8 mesto v Kataloniji, 15 moderna soba. 16 duhovn. obleka. 17 Intetalki slovenskega slikarja in grafika, 19 slov. zgodovinar. M vodna žival. 14 oztralnl zaimek, SS dragoceni kamen. T! igllčasto drevo. 29 filmsko podjetje. 31 otok v Dalmaciji, 33 Jamski plin. 36 pritok Tise. 37 sredstvo za razkuževanje. 39 stara dolžinska mera. 40 pokrajina v Indiji. 43 kvnrtaSkl izraz. 44 unlčevalka železa (1. sklon). 46 država v Himalaji. 47 spoj ogljika z dušikom ln žveplom. 48 domače moško krstno Ime. 49 pijača starih Slovanov, 50 znamka toaletnega mila. 51 oblika glagola spati, 51 Šiviljska potrebščina. 54 maščoba. 56 pol, 57 reka na Madžarskem. 58 prltrdllnlca, 59 prebivalec Amerike. 60 reka v Nemčiji. 61 obrtnik. 63 mesto na Estonskem, 6f, vernik, 68 natezalnl drog. 69 spi po otroško. 70 osebni zaimek. 71 vrsta kratkega vina. 73 gora v Mačvl. 75 ruska reka. 71 žuželk«. 78 se cedi it ust. 7« trt enake črke.
80 velik ptič, 82 turški plemič, 83 svetopls. oseba. 86 hitri sel. 88 vrsta hrane, 89 slov. zgodovinar. 90 izraz pri plng-pongu. 92 bivši turški državnik. 94 boginja. 95 del parnega stroja. 97 zver, 99 nemška reka. 100 mesto, katero je bilo pokončano z ognjem. 101 bitke. 102 nebesa. 104 pripovedna pesnitev, 106 Japonska luka, 109 vez-nlk. 110 romanski spolnik. 111 moško ime. 112 bodrilniea. 114 prva žena. 115 srbski narodni Junak. 117 proga. 118 izraz pri tenisu. 119 slovenski pisatelj. 121 glas goveda. 123 govedo, 154 letonskt denar, 126 lat. veznlk. 127 P. K., 129 domača žival. 130 reka v Rusiji, 131 malajski bodef. 132 zastopniki romanistike, 135 snop slame. 137 slovenski matematik. 139 površinska mera. 140 morski razbojniki, 141 prislov kraja. 142 zdravilišče za pljučne bolezni v Švici. 146 njega. 147 večno mesto. 149 grški bog vojne. 151 kemični znak za kobalt, 152 ne ostro. 153 sveta ttval. 154 vrsta planinskih ptičev (grSko). 157
vrsta blaga. 158 pijača starih Slovanov. 160 ptica, 162 iniciale hrvatskega kiparja. 1S3 znamka kave brez kokaina, 165 dve enaki črki. 166 ra-čimba. 168 iniciale angleškega romantičnega pesnika. 169 kemični element, iti pijača, 172 znamka zobne paste. 174 torej (srbohrv.). 178 filmsko mesto v Ameriki. 177 praznik v letu.
Navpično: 1 pokrajina v Italiji. 2 kratica vojno edinico v Nemčiji, 3 kazalni zaimek. 4 švedsko moško ime. 5 govedo. 6 veznik, 7 ini-cialki slovenskega pesnika. 8 kemični znak za prvino. 9 pol. 10 vladar. 11 vzlet, 12 pleskarska potrebščina. 13 Or., 14 nauk o matematiki. 18 žensko krstno ime, 20 prebivalec Polinezije. 22 prebivalec Malajskega polotoka, 24 mesto na Krimu. 26 svetopis. oseba. 27 del parnega stroja. 28 drag kamen. SO. skala v solmizaciji. 31 romunska časopisna agencija. 32 sin po hebrejsko. 33 vrsta tropične rastline. 34 kratica za bivšo jugoslov. časopisno agencijo. 35 obdelan
kos ;emlje. 38 spojka, 39 polovica, 40 prebivalce Južne Amerike, -ti stoječa voda, 43 žensko ime. 45 evropska država, 49 žuželka. 53 slavni italijanski komponist. 55 Igra s kartami. 61 stara dolžinska mera, 62 lesena posoda. 64 nedoločni števnik, 67 romanski spolnlk, 69 Igralna karta, TO lepo vedenje, 71 žensko Ime, 74 francoski pisatelj, 76 kratica za srebro, 78 čast, 80 a sora na Notranjskem. 8t od plime razširjena obala ob Dnjepru. S3 pokrajina, kateri vlada emir, 84 kraj iz bakrene dobe pri Vršcu, 85 otok v Holandskl Indiji. 87 mesto v Maroku, ss znamka sobne paste. 89 mesec v letu. 91 oprema turista, 93 egipčanska dinastija. 95 stara mera za tekočine. 96 otok v Holandskl Indiji, 98 govedo, 100 posestnik. 101 glodavec. 102 izraz pri kartah. 103 pritrdilniea, 105 iitnica, 107 Or.. 108 trda kovina, se rabi za izdelovanje osi, 111 prebivalec evropske države. 113 zadnja črka — konec. 115 zapreka. 116 čoln v srbohrvaščini. 120 tatvina. 122 reka v Bosni. 123 moli (latinsko), 125 vrsta igre s kartami, 126 počivališče (franc.). 128 gora v Grčiji. ISO mesto v Italiji. 132 ribja dehkatesa. 133 nikalnica, 134 športna panoga. 135 kazalni zaimek v srbohrv.. 1S6 osebni zaimek v nemščini. 138 gora v Španskem Maroku. 140 iz raztopine koloida Izločena želatt-nova masa. l« iniciale ruskega pisatelja. 144 električna enota, 145 Japonska mera za dolžino. 147 izraz pri kartanju, 148 osebni zaimek. 150 nemški klasični filolog, 152 gospodinjska potrebščina. 154 zdravilo proti revmatizmu, 155 bo-drilnica, 156 država v Ameriki, 159 stara kitajska narodna igra. 161 italijansko kopališče in letovišče. 162 vrsta zemlje, 164 tvoj praznik. 165 pasje lajanje, 166 odposlanci. 167 mala predigri'. v starem španskem gledališču. 169 dve enaki črki. 170 R. L.. 171 inicialki slovenskega pesnika, 173 pijača starih Slovanov, 175 kratica za nepoznani naslov.
Številčnica (M)
(Klančar)
1. 10. 2. 1. 14. 4. — 13. 14. — 9. 2. 8. 2. 3. 4. — 14. 4. 9. 4. — 3. 2. 11. 4 — 9. 8. 2. 7. — 10. 2. 17. 2. 9. 6. 3. 12. 2. 7. — 16. 5. 6. 14. 15.
1. 2. 3. 4. glasbeni instrument.
5. 6. 7. 8. divjačina.
9. 10. 11. obdelan kos zemlje 12. 13. 14. 15. kemična prvina,
16. 17. neprijetna živalca.
Kaj je ta mol? (10) (Klančar)
VINKO T. JURA
Z naše vasi (5) (C&P)
__
IJU 1 f^K.
j— j^žl, jILJ JI
JcL

V-i
& r: ij! | k
3 s f^
■ (i;
f
- JkJ jOj jM: liri 4
"ESSSIEi
k- -v i fiuJHSsj 180) in
'	--i'-—tLi^H.^	. ■ - .. ..
Rešitve ugank je poslati do 31. januarja na naslov: Uredništvo ugank »Slovenskega domo-branstva^. Rimska c. 22, Ljubljana. — Zastav-ljalci ugank, pošljite vse rokopise na Isti naslov.
UeiiltM ugank itev. M. 10, II
ziogovnlea
Bog, narod, domovina. »Titove« vislice Vodoravno: l astronomija, 12 gaza, 17 pro-letarec, 18 obolos, 20 lnd. 21 Goa. 21 a vazal, 22 obist. 23 roman. 25 lek, 26 Iver, 28 ter. 29 tona, 30 rž. 31 ideja, 33 Zelot, 35 Emona. 36 major. 39 agava, 4u poltr, 42 paglna, 43 ritem, 44 pajek. 45 Tatar, 48 Ulanec. 50 Kutar, 53 Adela. 54 kokica, 55 zaveza, 56 Pilat. 58 jk, 59 cev, til ekipa, 63 nadir, 64 Uliks, 67 ufarsin, 70 paragraf.
Navpično: 3 Trnovo, 4 rod, 5 Olga, 6 Neon. 7 OtaleJ. 8 Maver, 9 Irak. 10 jez, u Aon. 12 gol. 13 Abo, 14 zob, 15 aH, 16 ost. 19 os, 24 mene. 27 rajon. 28 trata. 32 demagogija, 34 lojallteta, 37 ovinek. 38 Ha, 39 aparatura. 41 vam, 46 analiza, 47 re. 49 Ludovlk, 51 tekel, 52 raca. 54 kap, 57 tvar, 58 Jenufa, 59 Cld, 60 epik, 62 Kalar, 65 IRA. 66 Sir, 67 up, 68 SG, 69 na.
Važno načelo Brezobzirno je treba uničiti terence, s katerimi stoji ln pade komunistična revolucija pri nas-	Stevtlntea
Zapiši abecedo v obratnem redu in zaznamuj črke z zaporednimi številkami, dobiš: Veliko plev, malo zrnja: veliko govorjenja, malo misli. Domobranska pesem Začni v prvi vrsti pri B, nato vzemi drugo črko naprej, dobiš O, nato tretjo črko od O Itd., dobiš:	BoJ prihuljenlm,
zvestim le pri kruhu! Boj 'brezbožnikom. vernim le trebuhu!
l*osetnlca
Meničanlnov bataljon
Uopolnllnlca
Življenje naj bode U delaven dan! Mala križanka Vodoravno: 1 ena. 3 da. 5 Ha. 7 pomp, 9 vas. 10 os. U ad, 13 eva. 15 eta, 16 ne. 17 ti, 18 las.
Navpično: 1 era. 2 napadati. 4 ag. 6 bos. 8 psa. 9 vam. 12 eta. 14 ves. 15 et. 13. 3. 6 — Mati, domovina. Bog!
Kaj sta ta dva možaT Domobranski častnik — četni narednik Prijeten račun Številke napiši z besedami. Crke pa »menjaj s številkami, kt Jim pripadajo lz abecede. Nove številke povedo trke lz novih besedi
Dobli:	Domovina — mati!
Igračkanje z abecedo Napiši abecedo po vrsti; pod njo pa abecedo v obratnem redu. Pod črkami Iz uganke »o črke za rešitev: Nasi|je rodi odpor!
Kdo?
As + tron + om = Astronom Konjiček Kaj nam mar Je smrt. da je le sovrag naš strt!
Partizanski kažipot Dodaj nekaj pik ln kljuk pa dobiš: lz nič. ni nič!
Božična križanka
Vodoravno: 1 um, 11 pi. 12 ara. 15 vesel, srečen božič. 24. kor, 26 srobot, 29 opeka. 30 terica. 31 Atene. 32 plovec. 34 Ime. 35 tema, 38 Ntlova. 39 kola. 40 klepar. 41 pura. 43 Llm, 44 Iba, 45 ceh. 46 Enoh. 49 Eton, 51 beseda. 54 kača. 56 Olaf. 58 Ive. 59 dim. 60 opereta. 62 poza, 68 cev, 66 ora. 68 Lado. 71 Nil. 73 rej. 74 Laba. 76 Ra-badan, 78 čredar. 79 Metava. 81 Timotej. 82 obelisk, (3 Neruda. 84 1 talec. 85 Kač. 86 amlin. 88 ena. 89 jad. 90 mati. 91 Ine, 92 šop. 93 Itačan. 95 era. 96 anatomija. 99 bat. 100 Ares. 102 atej, 104 Ant. 105 bajaličar. 108 vidik. 109 Olt, 110 la-neno. 113 penali. 115 lev. 116 Alona, 117 Aranl. 118 lov, 119 stroka. 120 Oje. 123 Nanos. 123 ta. 124 jus. 126 abe. 128 seno, 130 Cop. 132 oda, 134 re. 135 premi govor. 145 regal, 146 idlllkar. 147 učilo. 149 ziatolasec, 158 Ipollto. 159 kurir. 161 Marat. 162 ujeda, 163 Imola, 165 general, 166 smili se. 167 po 11 tura. 169 Katarina, 171 Marijan. 172 Eos. 174 poloneza. 175 Pekatete, 176 noj, 177 Pajk, 180 sleptv. 181 omaka. 182 koran. 183 Iranec. 184 Atos. 187 koš, 189 Ren. 190 čebula. 192 lavina. 1S4 aga. 196 luč, 197" podkop, 198 zaperemo, 199 pocejati, 201 opilek. 202 olikan. 204 grem. 205 Iran. 207 oratar. 209 Delavare, 212 de, 213 Jo. 214 harakiri, 216 resa. 219 topor, 220 Idi, 221 csz, 223 Goa. 225 nem, 226 Ivana, 227 koža, 230 stpa. 232 Ida. 233 žetev, 235 grebi, 237 gad, 238 taka. 240 stog. 241 etage, 242 Ereb. 243 Enos, 244 godec. 246 Nora. 247 Astaro(t), 249 svod. 250 Umek, 253 limona, 254 povreslo. 253 Nao. 260 Ars, 262 USA, 263 ara. 265 Flloteja, 268 eremo, 269 esej, 270 rajln, 276 ginem, 278 Enej. 279 anoda. 280 drevesnicam, 282 Arno, 283 rake, 286 Oman, 287 opijanimo se. 239 avba (abva), 291 poobed, 294 ata-man. 297 Odar, 299 Semič, 301 vada. 302 plrč. 303 posek, 305 SOS. 307 lačen. 308 sobota. 311 Robin, 312 del. 314 Veles, 316 llo, 317 Ikar, 319
beku, 331 mu, 332 kocon, 324 polulan. 327 kitu k, 329 mirt, 330 naton, 332 komatar, 335 mol, 338 trt, 338 Inr. 340 Abel, 341 patent 34:1 Cevc, 344 kol. 345 emu, 347 ltab, 348 bes, 350 Alena, 981 polom. 352 Opava. 354 lesa, 355 ngltve, 357 Ideal, 358 om« ra, 359 Dol, 380 čep, 361 ajd, 3H3 zob, 3113 oboa. 366 l.vov, 388 ta, to, 370 raca, 372 Dev, 373 srh, 374 vol. 378 Mtramar, 378 flbka, 3110 alt, 382 sin, 383 rilec, 385 kolobar, 388 kočar, 390 aorlst, 3111 eeee. 392 Hlmlnl, 393 Zober, 395 plh, 300 v ne-pomlrljlvt boj, 397 žig.
Navpično: 2 Maribor. 3 zvonec, l osel, 5 plav, 6 Krek. 7 Peca, B obal, 0 Ožcp, 10 včeraj, n premine. 13 Roma, H abeceda, 16 epitet, 17 ekonomat, iti Stabat, 10 Kros, 20 Clle, 21 na- « kane, 22 oteklina, 23 Inaček. 24 koledar, 2J Ovld, 27 oterača, 28 Teheran, 32 ITIblnn. 33 Lavnter, 36 met, 37 Anamltl. 41 Paračln, 42 Uf«, 47 Opel, 48 llotlmlr, 50 ovijalo, 52 element, 53 dobitek, 53 ArseniJ, 56 obutalo, 57 Lada, lit pek, 83 zanikati. 64 ave, 67 Rodnn, 69 AJiis, 70 dot«, 72 III-Ja. 74 lep. 75 arljaner, 77 Ala, 80 anali, 83 noben, 87 nav, 94 nčn, 97 oda, Uil Jona, 101 resetla. 103 enačaj, loti Avar, 107 los, 111 Aval«, 112 orel, 113 poni, 114 Lopud, 1111 iug, 121 Kdl. 124 Jeru-zalemec, 135 Sama. 137 blra, 128 sito, 129 okus, 131 oreh. 132 očak. 133 nllteraclja, 138 Rim. 137 epi, 138 molek, 13» lllos, 140 «ls, 141 otepen, 142 Popov (vopop), 143 okoličan, 144 pulover (ru-lovep), 145 ritem, Uil omaka, 14D zlitina, 150 lan, Erato. 151 Agata, 152 temena, 153 ona. 154 Le-roc, 155 arija. 156 saj, 157 Ela, 160 clnobcr (rlno-ber), 164 Oranija, 168 rakam, 170 Apolo, 173 »lepilo, 176 Negotin. 178 ako, 179 Jod. 185 tul, 186 oče. 188 Skoda. 189 roleta. 191 redltcv, 193 Vero-nese, 195 aparat, 196 lirik, 19B znvodnr, 200 Iru-vadl. 203 kapitalen. 204 Griže. SUti numlg. 208 akademija. 210 Aragonec. 211 Bde, 214 Heb. 215 rlgolani. 217 Est. 218 sto. 222 svedrlna. 224 ognu-. sitno, 228 oko. 229 žar. 231 Ogarev, 234 Ero, rja. 236 Romanu. 239 anatom, 241 etos. 245 cola. 248 seme. 249 Sorma. 251 kamor. 253 Nonl, 255 oer. 256 vre. 287 ost, 259 AJa. 261 snopič, otep, 262 ugonobltev, 264 rep. 265 fej. 266 Kdo. 287 Jas. 371 Saba. 273 slovnlk. 273 čredo. 274 pettt, 278 Knmerun. 277 enak. 281 sokol, 284 Ada, 285 kap. 288 novec. 29« Velika Morava. 293 oče. 293 Bask. 295 «rak. 296 apo, 298 dcnunclucijn. 300 mnll bob, 304 slnovec. 305 sel, 306 »et. 309 brutev. 310 obre»t. 313 Dom. 313 let. 314 volaplk. 318 Salazar. 318 unal. 320 Etna. 323 kolovoz. 323 naravur, 324 pesem. 335 ureja, 326 napor, 338 Ela. 331 Aca. 331 kolek. 333 Amaro. 334 Hador, 335 meč. 336 tla, 337 Intl. 339 Hob. 341 pav. atom, 343 Talarl, 344 kad. 343 Km«, 346 Urh. 349 bol, 353 Vla»ov. 358 gorivo, 364 obred. 365 pika, 367 oleln. 369 aleja, 370 rimi, 371 alibi, 376 rop. 377 mah, 37» Ion, 381 Ter. 382 »el. 3(4 eno, 386 Lož. 387 beg. 38'J čir. 391 m't
Pogovori ■ ugankarji
Da je tiskarski škrat nekoliko ponagajal. »te gotovo sami opazili. Pod ugankami v 10. štev. •SD> nI bilo povedano, da pošljite rešitve do 3. Januarja 1945. Kol ugankarji »te gotovo tudi to uganili. Prizanealmo »škratu«. V naprej naj ie velja: 20 dni po datumu, ki Je označen na prednji strani lista. Imate na razpolago za reševanje ugank — seveda, če ne bo dan kakšen drug pogoj. Pomotoma Je prišla v 10. it. »Križanka«. ki Je namenjena za »Dom. koledarček« kot nagradna. Upoštevajte uganko In rok za rešitev. kot Je povedan v koledarčku.
l.angu» Marijan: Tvoj pripis me Je razveselil. Zastavljene uganke z rešitvami ml pa kar pošlji. Saj veš: čim več blaga, tem večja ubira.
Zagornlk Mirko: Za poslano hvala. Pol na pol. Prvo uganko bom priobčil, ml Je prav všeč Z drugo pa me nisi ogrel. V bodoče upoštevaj sledeče: vsako risano uganko nariši s tušem n« poseben trši poplr z ne manjšo osnovno stranico kot 9 cm. Ključ k uganki naj bo posebno Jasen in razločen. K zastavljenim ugankam priloži tudi rešitve. Verjemi ml, nimam toliko časa, da bi si moral še utirati sam pot k rešitvam.
Tekavec Alojzij: Tvojo rešitev ugank lz 7. štev. sem šele sedaj dobil.
Klančar Anton: Zelo sem bil vesel Tvoje skrbno urejene pošiljke. Hvala. Vendar bom po-setnlct ločil in le drugo uporabil. Pošlji še kaj.
Vrednost 50 so dosegli:
Brezigar Izidor. Dobrovoljc Alojzij, Gabor Jožef, Galunder Marija, Hočevar Alojzij, Jelene Jožef. Keržlč Oton, Kovačič Franc, Langus Marijan. Lekan Jože. Marolt Stanko, Pire Franc, Rott Toni. Poženel Martin, Tlselj Janez, Užnlk Jože. Veršič Franc, Vodoplvec Terezija. Zaje Janez.
Vrednost 36 sta dosegla:
Jemec Janez ln Petrovec Janez.
Vrednost 30 sta dosegla:
Bučar Franc ln Jeriha Marlčka.
Vrednost 3 je dosegel:
Slovša Janez.
2reb je podelil: Prvo nagrado (350 lir) Ma-roltu Stanku, polic, stražm. lz Livade 29, Ljubljana.
Drugo nagrado (275 lir) domobrancu Plrcu Francu iz 29. čete.
Tretjo nagrado (200 lir) podnar. Tlselju Janezu lz 20. čete.
Četrto nagrado (125 lir) Jemcu Janezu, dijaku s Tabora št. 12, Ljubljana.
Peto nagrado (50 lir) pa Jerihl Marlčki z Gorenje vasi št. 48, p. Ribnica.
Imena reševalcev in Izžrebancev 10. In 11. itev. bomo priobčili prihodnjič.
Bezogsprels: Einzelnummer 4 Lire. — Sehriftleltnng and Verwaltnng Bimska cesta Nr. 22. Lalbach, Fernruf 46-12. — Erscbelnt jedra 2. Donnerstag.
— Heraosgeber: Anfbaastab far die 31owenisehe Landeswebr. AbL VI. — Druck: Ljudska tiskarna ln Lalbach (verantwortl. Jože Kramarlč). Naročnina: Posamezna itevilka 4 lire. — Uredništvo ln oprava Rimska cest«, »t. 22 — Ljubljana — telefon 46-12. — Izhaja vsak 2. četrtek. — Izdaja iUb slovenskega domobranstva — oddelek VI. — Tiska LJadska tlakama v Ljubljani (Joie Kramarli).
TEVE.
NVECiZElTEN VERLANCEN NEUE IAA5SNMMEN
Tudi to ljubljansko dekle se Je samo ponudilo svojemu očetu dimnikarju, da mu priskoči na pomoč In nadomesti pomočnika, ki Je prijel za kramp pri obrambnih delih.
Di« Tochtoi do« Bchorntlalnfogars vertrllt nun dla Stali« dat lehregeiellen dar mil dar Scheulal zu d«n Boloillflungtarbellan glng
1.	S kolesom v svoje delovno področje Mil dam Kad* tur Arbalt.
2.	K dimnikov! odprtini.
Vot dam Rauchfang
3.	Po delu.
Nach dar Arboit
Tehnični odsek slovenskega domobranstva, ki ga vodi z vso ljubeznijo požrtvovalni stotnik Ing. škof. Je pred božičnimi prazniki proslavil leto dni svolega dela. To delo Je mnogo pripomoglo, da je nale domobranstvo v preteklem letu tako napredovalo. Ni domobranske edlnlce, v kateri se vsaj nekajkrat niso obrnili na tehnični odsek za pomoč. Domobranske delavnice — mizarska, kleparska, pleskarska, kovinska, elektro-instalaterska, čevljarska in krojaika — 10 v letu dni dela storile za slovensko domobrandvo tako mnogo, da si brez tehničnega odseka slovenskega domobranstvo ne moremo zamllijatl. Prav zato je tehnični odsek s pravico proslavil svoj jubilej — leto dni dela.
Proslava je bila v posebno lepo okraiehl dvorani, kjer so domobranci pripravili prijeten družabni večer. Prisotnost prezldenta in generalnega inšpektorja slovenskega domo-branstva generala Rupnlka, SS-SturmbannfUhrerJa In majorja Dahma, poveljnika podpolkovnika Krenerja ter drugih odličnih gostov Je dokazala, da tehnični odsek cenijo v«l, ki delajo In živijo s slovenskim domobranstvom.
1.	Visoke goste In vse domobrance tehničnega odseka, ki so se udeležili proslave Jubileja, je pozdravil tef tehničnega odseka stotnik ing. Škof.
Ol« Gatio und do« Partonal dar Tachn Abl vvardan vom Chat dar Abl Ing. und Hptm Škot bogrufll
2.	Prezldent general Rupnik, na njegovi desnici SS-Sturm-bannfUhrer in major Dahm, na levici poveljnik podpolkovnik Krener na proslavi.
Prltldant Ganaral Rupnik Rachlt von Ihm: SS-SturmbannlUhrat u. Major dSchPDahm. llnki: Obaritlautnant Kranar.
3.	Slavju so dali poudarek nastopi pevske In Igralske skupine tehničnega odseka ter domobranska godba. — Slika nam prikazuje pevsko skupino s pevovodjem g. Pfelfer-jem na čelu.
Eln* Gmngi- und Splalgrupp« dar Abl. und dlo Kapalla dar Slow Land«»wahf gaban dar Falar alna haltar* Nota.
>m
eineS
3 atires

01« Techn. Abl. der Slow. Londe«wehr lelerte vor Welh-nachlon dan anten lahrettag Ihrai Boslehent. Unlar dar llebevollen lallung dal Ing u Hptm Skol anlwlckalla tleh dla Abtellung zu elnem unentbehrllchen und lelalungt-tahlgen Faktor dar Slow lande«wehr. Sla hat »omlt allen Grund. Ihren Jahreibailand ju lalarn.
Dla Falar (and In alnam von dan landeiwehrm«nnarn lettllch hergerlehtelen Saala itatt. Durch dla Anwe»enhelt von Ganaral Rupnik. SS-SlurmbannlOhrer g. Major d. SchP. Dahm, Oberttleulnanl Kranar und andarar hohar Gada bakam dla Falar alnan beionderen Wart.
4.	Domobranci so s« na prireditvi zares razvedrili.
Dla lande«wehrmanner vartolgan geipannt dan AutfOhrungen.
5.	Poleg drugih je nastopil tudi domobranec-barltonlst Filiplč.
Oar landeiwehrmann Flllpli ali Slngar.
Druga skupina slik nam prikazuje delo posameznih strok tehničnega odseka Podnarednlk Jenko je za jubilej, ki je bil prav pred božičnimi prazniki, pripravil lepo božično delo: Sveto družino.
Dla twelle Relhe dar Bllder lelgt un» dla Arbalt dar elnzelnen Gruppan In dar Abtailung. Unlerfeldwebal Janko »chgt eln ichOnei WelhnachtntUck: »Dla halllga Famllle«
Srednja slika nam prikazuje v miniaturnih delih posamezne skupine
tehničnega odseka. Dat Blld In dar Mltta zalgl um MlnlatuntUcke dar Abtailung.
Poročnik Beranek nam v naslednjih karikaturah podaja slike Iz delavnic tehničnega odseka: pri domobranskem čevljarju, v mizarski delavnici,
pri kovaču in kleparju ter pri prevoznikih. It. Beranek »chut Karlkaturen alf Wandbllder in dan ArbelUrSumen: Beim Schulter, In dar Tltchlerwerkttatt, balm Schmled und Topler und bel den •Treniportarbaltarn*.
SIOVENSI DOHOBM'
A
/ ^

IV
Km
(S
Cs


..Mamica, kaj se nahaja v zavoju?", vprašuje najmlajša. „Povej vendar mamica!" Gospa M. zamišljeno ogleduje zavoj. — Pošilja: Vojaška edinica št. 40.115. Čudnol Njen možje imel isto številko. Vendar je 2e dolgo tega, kar ji je poveljnik edinice sporočil: ..Vašega moža. ki je bil nam vsem dober tovariš, ne bomo nikdar pozabili."
Gospa M. postavi zavoj na mizo In mala jo nestrpno nadleguje. Mati je v mislih pri onem, ki ga nihče več ne more nadomestiti in se ne zmeni za nadlegovanje male. Prsti mehanično odvežejo zavoj in dvignejo pokrov. Vonj po smrečju ji zaveje nasproti. Tedaj k/gane vsebino zavoja. Mala moleduje: ..Povej vendar, mamica, prosim dovoli, da pogledam." — „Otrok moj, nič ni zate, bodi pridna in igraj se! Božiček obišče in obdaruje le pridne otroke."
Smrekovo vejico položi na mizo, odstrani ovoje in ogleduje.
—	Za vsakega njenih treh otrok so napravljene igrače, slaščice In
—	denarno nakazilo. Vzame pismo in bere še enkrat... Otrokom našega padlega tovariša. Njene ustnice ponavljajo zadnji stavek pisma: »Vašega moža ne bomo nikdar pozabili."
Preden je gospa M. prejela, zavoj, so pridne roke tovarišev njenega moža izgotavljale razne igrače. Z delom so pričeli koncem oktobra, ko so bile noči vedno daljše.
V postojanki, kjer seje nahajal tudi narednik M, gre žlvljei le svojo pot naprej. Vendar je zadnje dni med možmi, ki so ločeni od sveta, nekaj poživljajočega. (Slike z Gorenjskega)
»Tokrat naj bo ravno narobel" Pisma in zavojčke — ki so sedaj edina zveza z domovino — težko pričakujejo. Samo vsakih 14 dni prihaja pošta s preskrbovalno kolono. Te ure prinašajo možem na oporiščih malo razvedrila. Vidijo druge obraze, lahko povprašajo o tem in onem tovariša. Za kratek čas imajo zvezo z zunanjim svetom. — Toda samo nekaj ur, potem pa kolona zopet odide in v taborišču vlada zopet samota za dobo 14 dni.
Tisti, ki mora tako čakati, ve, česa se razveseli koncem meseca ta ali ona družina. Tako je dozorel sklep: ..Napravili in poslali bomo otrokom naših padlih tovarišev božična darila." Takoj se odpravijo na delo. Vse je urejeno. Les sam ne zadošča, tudi bar-
ve so potrebne. Ne ostane samo pri igračah. V pravi božični zavoj spadajo tudi slaščice. Častniki in moštvo se odrečejo svojemu deležu; odgovarjajoča količina je kaj hitro pripravljena. In še nekaj priložijo vsakemu zavoju: Nakazilo za 100 RM.
Darovano, izdelano.....
pozdravi v obliki igrač od: daleč.
..Tokrat ravno narobe."
"Mul 11, vvat Iti In dom Paket?« Iragl dio Jungtto. «Sag doch Multll« Frau M botlehl nachdankllch dat Paket. — Abtendor: Fold-potlelnholl Ni. <0.113 Selltam, Iht Mann hal doch auch diete Foldpotlnummef gehabt Abet dat Iti doch tchon lange hei, dal dar Kompanlechel Ihi getchileben halle: »Wii woiden Ihion Mann, dei um allen eln guler Kameiad war, nlchl veigoiton.«
Frau M, ilollt dat Pokol aul don Tltch die Klelno quall und Iti vollei Winbeglet Ole Mullei hOrt nlchl lecht aul dat. wat Ihi Kingttei tagl Ihre Godanken betchatllgen tleh mit dem tur tie noch Immer Unfaftbaren Fatl mechanltch Idton die Flngoi die Vei • tchnUiung dot Pakelet, hebon den Deckol hoeh. Ooi Dull von TannengiUn ttfomi ihr anlgogon Nun wolH tlo auch. wat dat Paket enlhaltl Die Kleine qufell: -Nun tagt doch Mulll, bltlo. laR mlch mal tehen • -Abor Kino et lit nlchtt tilr Olch, tel ichon arllg und tplala. Nui wer atllg war, bekommt olvyj» vom Woihnachltmann •
Ole Zvvelge det TannongiUnt legt tlo aut den Tltch. enllarnt die Umhollungen unj boliachlat godankenverloren den Inhalt. — Fui jedot Ihier drel Klndei ein Splolioua SUftlgkollon — einen Schock Sle nlmml doi Bilo) und lletl noehmalt — », . . tu> die Kinder unteioi gatallenen Kameradon ■ Ihto lippon loimen den leliten Sali aut dam Bnel dat Kompaniechelt >Wu weiden Ihien Mann	nlchl veigetten«
lange bevor Fiau M dat Pakel oihlolt. halten tleifi g« Hando der Kamoiaden Ihiet Mannet olfHg gebattell Alleilel Splelteug ge>enigt Et iti Ende Oktober, die Nachle weiden langer.
Im SlUlipunkl. »o auch Obeiw M golegen hat gehl ailet teinen gowohnten monotonen Oang, und doch iti teli Tagen etvvat Bcleocndc« In don Kroit dei Well-abgetehledenen gotioten.
•tinmal umgokohM- toll et gehon1 Brioto und Pkckchen — ti* tind .nun einmal die Brucko >ui Holmat weiden tehnlichtt aiwailet Nur alle 14 Tage kommt die Pott mM dei Vertotgungtkolonne. Dleto vvenlgen Stunden tind dann Slunden der Enltpannung tur dio Mannor det Slutipunktot Slo tehen mal wiedei andeie Getichter Sie konnen nach diotem oder ionom Kameiadon trajen Sie haben iur kune Zeit Vorbinduno mil dar AuOenwelt. Nui wenlgo Stunden. dann.'Uckt die Kolonne ab
und es hentch' wieder die (Vellabgetchiedenheit vor. 14 Tage. dann kommen sie wieder.
Wer »o wie sie «rjrlen muO. weiB auch, wat gegen Ende des Monales Dejember In dieser oder jenei Familie tehlen konnte. ne in, was Freude machen wurde So reitl der Enttchlul -Wir batteln und senden den Kindern unserer gefallenen Kame-raden eln VVeihnachUpaket.« Gleich wird iur Tat getchritlen. »Organisiertl« Holi allein genugt nicht, auch Fatben gehdren daiu. Bei Spielsachen allein bleibt es nicht Zum richligen Weihnachtspaket gehoren auch SiiBigkeiten. Otfitiere und Man-ner veriichten aut ihre 2utei'ungen; die erforderliche Menge ist sichergestellt Und noch etwas wird den Pa<eten beigelegt ein Scheck iiber RM 100.
Gespendet. geoafeit ----formgebundene Grufie von: Drauften.
-Einmal umgekehrt-
1.	Rezljanje in žaganje.
Schniti und Sageaibeilen
2.	Barvanje izgotovljenih modelov. Antlreichen der fertigen Modelle
5. Igrače zavijejo v posebne zavoje.
Beim Verpacken der getertigten Spielsachen.
4. Zavoji na poti izpred bunkerja
na cilj.
Autladen der lertigen Pakete vor dem Bunker