qO3©90®
L. X. 9 EL VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 15. 7. 63
NAŠA PRIKLJUČITEV CIRILMETODIJSKEMU JUBILEJNEMU LETU
L. 863 sta sveta brata Ciril in Metod prišla na poziv moravskega kneza Rastislava iz bizantinskega carskega Konstantinopla na Moravsko in začela s svojim misijonskim delom med Slovani. S sabo sta prinesla že slovenske črke, ki jih je izumil sv. Ciril, in začela prevajati v slovanski jezik svoje knjige. Postala sta apostola Slovanov, katerim sta odprla pot iz poganstva v krščanstvo, ter začetnika slovanskih književnosti.
Ta zgodovinski dogodek, ki se je začel pred 1100 leti, je poj svojih duhovno-kulturnih posledicah postal eden najvažnejših v evropski zgodovini srednjega veka, kajti množice tedaj poganskih in napol poganskih slovanskih plemen je pripeljal v sodobni evropski kulturni krog, jih napravil kristjane in tako ohranil tudi kot Slovane.
Vsi slovanski naredi praznujejo ta letošnji jubilej. V evropskih domovinah, kakor tudi v emigraciji. Cerkvene, narodne in znanstvene ustanove ne samo Slovanov, tudi Nemcev in drugih, prirejajo masovne manifestacije in znanstvene kongrese, časti se spomin na sv. brata in žrtvujejo se napori za resničnejše spoznavanje njune dobe in njunega poslanstva. Omenimo naj še to, da je tik pred smrtjo papež Janez XXIII, papež zedinjenja kristjanov, blagoslovil temeljni kamen Zavoda sv. Cirila ih Metoda v Rimu, in ob tisti priliki podpisal posebno pismo vsem slovanskim škofom na svetu ter imel pred dostojanstveniki vseh slovanskih narodov, ki so se slovesnosti udeležili, poseben nagovor za nadaljevanje apostolata sv. slovanskih bratov.
SKA se hoče z večerom dne 20. julija priključiti temu jubileju. Kot znanstveno kulturna organizacija hoče pokazati na velike uspehe sodobnih slovenskih raziskavanj problemov ob svetih bratih ter še posebej njuno zvezo z začetki slovenske književnosti, kakor jo je videti v naši prvi zapisani besedi — v frižinskih spomenikih. Poudarili bi radi delež Slovencev pri njunem apostolskem delu; kaj sta onadva prejela od nas in kaj mi od njiju. Posebno pa še, kako je danes z njuno dediščino pri nas. Ta je najbolj vidna v tem, da je lani ustanovljena ljubljanska nadškofija po svojem prvem nadškofu dr. A. Vovku izbrala za svoja nebeška zaščitnika sveta brata Cirila in Metoda.
Zato bomo v drugem delu reproducirali nekaj slušnih prizorov iz ljubljanske stolnice, posnetih ob tem zgodovinskem ustoličenju, kar nas bo z imeni svetih zaščitnikov spominjalo na prvo slovansko nadškofijo sv. Cirila in Metoda na slovenskih panonskih tleh. Direktorju č. g. Antonu Oreharju se za odstopitev in za dovoljenje najlepše zahvaljujemo.
td
ŠESTI KULTURNI VEČER SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE bo v soboto dne 6. julija 1963 ob 19 uri v salonu Bullrich, Sarandi 41.
PRIKLJUČITEV SKA JUBILEJU SV. CIRILA IN METODA
I.	del DELO SVETIH BRATOV IN SLOVENCI
(Dr. Tine Debeljak)
II.	del USTOLIČENJE Dr. h. c. ANTONA VOVKA ZA
PRVEGA NADŠKOFA LJUBLJANSKE NADŠKOFIJE SVETEGA CIRILA IN METODA
(Slušna reprodukcija)
Prosimo za prostovoljne prispevke.
Ob smrti prvega ljubljanskega nadškofa
Msgr. Dr. h. c. Antona Vovka, se žalosti vseh katoliških Slovencev pridružuje tudi SKA.
Ko je bilo za ustanovitev slovanske panonske nadškofije že vse pripravljeno, se je sv. Metod v spremstvu dvajsetih slovenskih panonskih velikašev vrnil v Rim. Rim še ni videl tako velike manifestacije slovenske zavednosti in moči. Pape^ je jeseni 869 Metoda posvetil v nadškofa in ustanovil panonsko nadškofijo kot obnovljeno nadaljevanje nekdanje sremske nadškofije, ki je bila I. 504 po poganskem navalu opustošena in zaprta. Panonski Slovenci so slavili največje versko in državno zmagoslavje. Papež Hadrijan II. je pomenljivo pisal:
„0 vas smo slišali duhovne radosti... Vi pa, preljubljeni sinovi, poslušajte božji nauk, ki vam je bil v poslednjem času izročen v vaše zveličanje, da v domačem jeziku razumljivo poučeni obrodite vreden sad in prejmete neminljiv venec zmage“,
Slovenci smo izmed vseh slo-vanov najprej javno častili sv. Cirila v javnem bogoslužju s slovanskimi bogoslužnimi molitvami in pesmimi, ki so še danes ohranjene v rokopisih starih glagolskih brevirjev. Še danes je v njih ohranjen značilni pečat naše slovenske govorice z našimi slovenskimi besedami. Med njimi je pristno slovenski vzdih, da bi hodili po „svetniških stopinjah svetega Cirila in po njegovi priprošnji utegnili priti k večnim radostim".
Prof. dr. France Grivec, apostolski protonotar.
V tisku
MEDDOBJE štev, 3
Pred izidom Karel Mauser LJUDJE POD BIČEM Roman
Izšlo je:
Marko Kremžar SIVI DNEVI Črtice
kroniko
— Za tiskovni sklad GLASA so darovali: č. g. dr. Milan Kopušar, USA, 9 dol.; mons. dr. Jakob Ukmar, Trst, 1 dol.; g. Lojze Zo-renč, Cleveland, 2 dol.; g. ing. Ivo Kertelj, Padova, 500 lir; gdč. N.N., Ramos Mejia, 100 pesov; g. Ivan Brecelj, Castelar, 90 pesov. — Vsem iskrena zahvala!
PETI KULTURNI VEČER
V soboto 6. t. m. se je v okvirju zgodovinskega odseka SKA vršil kulturni večer, posvečen Beneški Sloveniji. Večer je odprl dri. Tine Debeljak in predstavil prvega predavatelja ravnatelja meščanske šole g. Rudolfa Wagnerja kot pisca uspešne antologije o Beneški Sloveniji, ki je izšla pred vojno v založbi slovenskih učiteljev, in kot Slovenca, ki je štirikrat prehodil Beneško Slovenijo, prvič pred 50 leti. Wagner je temeljito sestavil svoj zemljepisni in zgodovinski pregled. Nazorno je približal našim očem Beneško Slovenijo z gorami, dolinami in vasmi ter mesti, življenje na deželi in v brdih, označil glavne reke Ter, Nadižo, Belo, Idrijco ter doline ob njih, razkosanost ozemlja, ki je tudi vzrok raznim dialektom. Nato pa je prešel na zgodovinski del, začenši od keltskih prednikov na tej zemlji do Langobardov in Rimljanov in do posedbe Slovencev. Glavni del je bil posvečen zgodovini teh Slovencev pod Oglej-čani, Franki, feudalci, do italijanske beneške oblasti, ki je trajala 400 let, pa do 100 let avstrijske zasedbe do 1. 1866, ko so si ti Slovenci sami v plebiscitu izvolili Italijo ža domovino. Največji poudarek pa je Wagner dal na pravno samostojnost Beneških Slovencev, na njih ljudsko samoupravo, ki jim jo je Italija obljubila, pa ne držala. Nato je zgodovino potegnil do prve in druge svetovne vojne, pa po njej do zadnjih dogodkov, ko se ustanavlja Furlansko-Julijsko upravna enota. Za konec je podal pregled slavnih Beneških Slovencev in zaključil vrsto z m s gr. Trin-kom, katerega obdelava je bila namenjena drugemu predavatelju.
Po odmoru je dr. T. Debeljak predstavil drugega predavatelja č. g. Štefana Tonklija kot krajana, ki je rojen na sami bivši meji med Benečijo in Avstrijo, ki je pesnik vsaj treh zbirk ter sorodna duša po poklicu, refleksivni liriki in domoljubnem navdušenju, pač najbolj poklican, da predstavi lik beneško-slovenskega narodnega voditelja. Č. g. Tonkli se je sicer opravičeval, da ne bo mogel podati kritične sistematične študije o pesniku, temveč bo pač govoril o njem, kakor ga je doživljal in razumeval iz svojega kraja in razmer. Podal je oznako Trinka kot duhovnika, bogoslovca, pesnika, glasbenika, lingvista, filozofa, zgodovinarja in narodnega voditelja sploh, zlasti pa vzgojitelja cele generacije beneškoslovenskih duhovnikov, kar je njegova največja zasluga. Vse to je spremljal s svojo živo besedo, s spomini znancev
Cirila in Metoda, katerima pišeta življenjepise, črpajoč pri istem Gregoriju, in jima tako vračata, kar sta od njiju prejela. Zaradi izobrazbe pisatelja si ne smemo drzniti nad njegovo zgodovinsko verodostojnostjo zdvajati in podtikati legendarnost življenjepisu take-Ra pisca.
Zgodovinarji in slavisti se ob Žitjih Konstantina in Metodija vedno vračajo k vprašanju o pisatelju Žitij in ga skušajo natančneje določiti: Ali sta dva ali eden? Kakšna je bila njegova izobrazba in narodnost? Kateri je izvirni jezik — grški ali slovanski?
Pisatelj ŽK in ŽM je obvladal grški jezik in sam poznal spi-Se sv. Gregorija Naz., zlasti njegove najlepše penegirične govore. Zato moramo pisatelja pač iskati med učenci, ki so prišli s sv. bra-Kakor vemo, sta temeljna vira za poznavanje življenja in *'orna iZ Carigrada. Malo je verjetno, da bi v grškem jeziku pozneje svetih bratov Cirila in Metoda njuna staroslovansko pisana življen VzSojeni tako poznal grške spise Gregorijeve in obvladal duha grške-jepisa, ki sta znana pod imenom ŽITJE KONSTANTINA (ŽK) ii Fa jezika, da bi mogel v grščini izražene Gregorijeve lepe misli ŽIT JE METODIJA (ŽM), Nastala sta v drugi polovici 9. st., pr*ri .	0 točno podati v slovanskem jeziku. S tem je izključeno mnenje, da
kmalu po smrti sv. Cirila (869) še s sodelovanjem nadškofa Melodija h pisal Gorazd, kakor je mislil Šafarik, ali kateri drugi Metodi-drugi pa nedolgo po Metodijevi smrti (885). Bili so slavisti, ki sc ^ moravski učenec, kakor trdi Weingart.
0SPJ>ravali verodostojnost teh ^virov (Briickner), toda po današnjih _ Glede števila piscev Žitij bi bilo na podlagi te razprave verjet-i (uprava i (prof. Grivca, Vašice, N. van Wijka ter zgodovinarje^ hej e, da sta obe Žitji iz rok istega pisatelja. Pri ŽK je gotovo so-v orni a itd.) je njuna verodostojnost' izpričana ter pomenita „naj- deloval brat Metodij, ko je prispeval podatke, ki piscu žitja samemu 'o 1SI rterarno-zgodovinski slovanski in bizantinski dokument iz Š niso bili dostopni. To so v Žitju kot tuje sestavine, ki dajejo Žitju s o e ja . V lepem slovenskem prevodu ju je izdal prof. Grivec pp Poseben značaj in zabrisujejo slog pisatelja samega; v ŽK je tak imz tsv. Mohorja l. 1936 pod. naslovom Žitja Konstantina in Meto del iz drugih rok uvod, ki gotovo ni bil sestavljen v naglici ob spiso-j slovenskega' semenišča in Rozmanovega zavoda v A dr o vanju Žitja. Iz tega je razumljiva razlika med obema Žitjima. Važno g eju r. fr. Unidovec je od svoje strani podkrepil njuno verodostoj' Pn je, da pisatelj v obeh Žitjih uporablja govorniška mesta iz pane-nos v razpravi, ki je zelo malo znana in zelo redka, ker je izšla D lirikov sv. Gregorija Naz., ki ga je vsekakor moral dobro poznati. omejenih izvodih kot disertacija l. 19A2 v Ljubljani, pod naslovon\ Tako je najprej spretno črpal iz Gregorija pisatelj ŽK. ŽM je bilo , v.' (~r~e*?0V)!a Nazmnškega na sv. Cirila in Metodija ter njun> sPisano po tem. In vendar prav tako in v še večji meri tudi porab-l Jl ,*s"‘ ,	, r verodostojnost teh virov pomeni temelj za res- ^ Gregorija (iz govora na Atanazija) : enako učinkovite govorniške
ničnost zgodovinskega' pojava sv. Bratov, zato ponatiskujemo izsledel nnlike in za vso zasnovo značilne misli. Tako je odvisnost ŽM od njegovega raziskavanja.	Gregorija še večja kot pri ŽK, a velika pri obeh. Ali ne govori to
dejstvo za to, da je tu roka istega pisatelja?
©ibrasi in ebseija
Dr. Franc Gnidovec
O VERODOSTOJNOSTI ŽITIJ KONSTANTINA IN METODIJA
*	smo* d^^Si T^lt0^03^ **} ^ .™tvenit Gregla	2 oSa*	S°1 so
Da Žitii	resnično iVtininfa	■	er0 0-.0Jnosti zgodovina vec ne dvomi'	med njima — v kolikor	sta delo pisatelja samega in ne gre za od
. tji	resnično izhajata	iz zgodovinskega okolja, kateremu se pri'	zunaj spreiete nrvine _ tudi nekatere nndobnosti Seveda kliub vsem
»-.CM- Metoda
niun -jezik (filološki Hoko^^ ' ^	dokaz)! ustnostjo odločiti, ker je podobnost mogoče razločiti tudi kot odvis-
9 stol M i ^ndovin^e 'Lfr JUni zSodoylr*skl podatki iz dobe Post ŽM od ŽK, ki ga je pisec ŽM gotovo imel pred seboj. Prav tako sodobnik	(zgodovinski dnknv'*	tJ1V1 m1more tako o njih poročati le	i njuna medsebojna podobnost in isto črpanje iz Gregorija bili ra-
nanosled	nrTdmižme še />n	7	o?11 razloFom verodostojnosti Žitij s«	^Umljivi na podlagi iste	književne šole Cirilove, iz katere je gotovo
r e (f °p o t r j uje ^t u d ^ fzi cT tefajr^	^ verodosto^ost	^	Žitja iZŠeL Vsekak°r ^ ^ T tem vprašanju
p *	v naJbolj varna m gotovo prava, čeprav morda ne se dokončna re-
Da je bil pisatelj Žitij iz neposredne bližine sv bratov naF f. 0be žitii Rta iz iste književne šole Cirilove, bodisi istega ali prSča vse njegovo poročanje o njima v Žitjih. Njegovo poznanj« dzllcneira Pisatelja.
obeh »učiteljev« Je bilo tako popolno, da sega celo v območje Čiri' j .Glede izvirnega jezika Žitij odločujejo za staroslovanski jezik zgo-lovega psebnega življenja, da mu ni bilo neznano niti njegovo iskrene Jamske razmere, v katerih sta bili Žitji spisani: Med Slovani in za razmerje do sv. Gregorija Nazianškega. O tem namreč izrečno poroča ,i °Vanp je to pisano, saj obe Žitji izrečno poudarjata v primeru z m ga prav posredno obe Žitji dokazujeta.	^ugimi >>nag rod«, kjer sta sv. brata celo uvedla slovansko bogo-
Še bolj naravnost in trdno pa nam ta razprava dokazuje ne- grškf Greif'° SiC6r	nekat®rih m?stjh Žitii Proseva
pokvarjenost vsebine in oblike Žitij preko cele dobe nreteklela ti; &ŠkP„t l80njeV0JZ™Z£l,nj,e;, nekatere be.sede 80 cist° Prevedene iz sočletja. žilji sta v tem pogledu zelo pristni ko sdaPcefo tekstno	VpŽltjlh. dellJ kl 5° P° ^ojem Prvotnem izvoru gotovo
tako verno ohranjeni, da nam v njima na meLtih, ki so odvisna od Je pDcuVg° ^ fregonjevih grških spisih. Enako so zapiski, ki Jih Gregorija Naz., še danes iz staroslovenskega besedila proseva gr- SrŠkD 1 f n al na razPolagr° Metodij, _ skoraj gotovo najprej bili _sko Gregorijevo besedilo; tudi njun teološki nauk je ostal čistdai* in hlloL * V™	ob Primerjanju z Gregorijem etimološke
njega se danes odsevajo sledovi patristične teologije. Ravno ta ne- Žitij kar	, ta.P0, lzv,?.ru fska me8ta Je P\sec
pokvarjenost nauka je tudi močna priča nepokvarjenosti celotni! točno noda? ^ porabljal v slovanski besedi, s katero jih je izredno žitij. Saj nam znanstvena izkušnja zadnjih desetletij dokazuje da bi ga jezifft TOaf\pTedP°stafa. PoleS Popolnega obvladanja grske-ob kakršni koli pokvarjenosti žitij tudi teološki nauk v njih ne mo- Redi z l." sr-ske književnosti pic manjšo spretnost v slovanski be-gel ostati čist Ko so si namreč neteologi dovolili samo malenkost- izobrai&tf loJ t ITff' f'eg	plsateli moral bltl
Mi	* ‘“Mkl —< ™ •* pca ki 1»	cS.d«“	"C™“V "•
LCd"	p““T	šole, teolog'	Je^rSM vi”	SS^S
nisatelia ŽM Poročanip	6 ?rocbfzkova m Sucha na izobrazb« sj	Nikakor pa po vsem tem ta odvisnost sv. Cirila in staro-
našem mneniu vemdnstninnsi-^-i-^T46 ?lora. biti verocl?stojno. P° t enskih Žitij od Gregorija ne zmanšuje velike izvirnosti sv. branost od Gregorija Pisatelia 7itii'1JcJeP0 dokazljJfta tudi njuna odviS' ^ * namreč prav značilno osvetljuje, kako sta v 9. stol. samostoj-darnimi bizantinskimi ha^ioo-mfii 6 aamr®c nis.ta ukvarjala z legen'	novila tradicije velikih vzhodnih cerkvenih očetov 4. stoletja;
z resnimi in zgodovinsko riomemh3'”11' \n..tam ^kala vzorov, ampal* e davne tradicije sta svojstveno sprejemala in samostojno pre-
isrs z s&smrzgLS,	&&*.**>. «*„- -*«*»* - "“o m
sta ga izvršila.
in svojimi ter zlasti plastično prikazal življenje med beneško slovenskimi duhovniki, ki jim je bil Trinko vse. Namesto sistematične hladne oznake, kot smo jih brali že
toliko prav ob Tri*1^ 'f® dal č. g. Tonkili toplo podobo beneškjj^. uhovnika-rodoIjuba v zvezi s krajem in Ujjj. ’
Obe predavanji sta oplo nagrajeni.
Debata po obeh predavanjih je pričala, da so poslušalci z užitkom, pazljivostjo in s svojimi mislimi spremljali živo besedo.
Večer je zelo lepo uspel.
odmevi
V VESTNIKU, glasilu protikomunističnih borcev je urednik Pavle Rant napisal nekaj besed o knjigah naše založbe. O Beličičevi Novi pesmi naslednje: „Beličič je pesnik in pisatelj, ki se v obmejnem Trstu bori za čisto slovenstvo. Bori kakor pred leti doma, bori v bolečinah, ko gleda domovino skorajda skozi okno, bori v solzah, ko se spomni prijateljev, ki so odšli preko morja. Njegova knjiga... je res pesem slovenske besede, je zvonenje in donenje, je srečanje s slovensko zemljo, nje gorami in rožami, potoki in drevesi. Je branje za kateri koli večer sredi ameriškega vr-vteža, še posebno takrat, ko si želiš oddiha, zahočeš spominov na dom in domovino, je prelepa pesem v tako čudoviti slovenščini, da nam danes že tu pa tam kakšen stavek ali beseda kar tuje zazveni. Se pravi: oddaljujemo se od slovenščine, ki bi nam morala zveneti v ušesih, ako se zalotimo pri takšnih ugotovitvah."
O Majcenovih Povesticah pa piše: „so izbor del pisatelja in dramatika, živečega v domovini. Tine Debeljak jih je zbral, da tako preko slovenstva v svobodi ohrani slovenstvu sploh enega izmed draguljev slovenske literature. Zbral, kakor že preje Preglja in Velikonjo. Z vsemi tremi je hotel poleg ohranitve zanamstvu tudi poudariti pisateljsko delavnost mož, ki jih je danes domovina odn. nje oblastniki zavrgla, češ da ne spadajo med »pravoverne". To se pravi: največ narediš proti režimu doma, ako kupiš vsaj tisto knjigo, ki doma iziti ne sme; to je sila preprost zaključek. V Majcenovem primeru je tudi še en poudarek več: pisatelj je izgubil sina edinca na poti čez Ljubelj."
t AKADEMIK UNIV. prof. dr. A. SOVRE
Umrl je v Ljubljani član akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Anton Sovre, znani slovenski prevajalec klasičnih ve-ledel ter slovenski slovničar in filolog. Med vojno je bil ranjen v glavo, bil je profesor na srednjih šolah, za jugoslovanske gonje pregnan v Srbijo, bil prosvetni inšpektor v ministrstvu, med okupacijo nadzornik pri bančni upravi, ves čas pa odličen pesniški prevajalec takih svetovnih del, kakor so bile Izpovedi sv. Avguština, tragedije Sofokleja in Evripida, Kralj Ojdip, Aristofanove komedije, Plutarhove, Herodotove zgodovine, latinske pravljice Amor in Psyche, Horaca, Platona, Marka Avrelija, tudi iz angleščine znane Po-eove balade o krokarju itd. Višek njegovega dela pa je celotni prevod v verzih Homerjeve Ilijade in Odiseje. Prevajal je tudi v latinščino (Prešerna...), pa iz nemščine Prešernove sonete itd. itd. Še pred drugo vojno je Mohorjeva družba poslala Sovreta na Grško, da se pripravi za pisanje velike Grške zgodovine. Napisal je resnično monumentalno knjigo Stari Grki, v kateri je pokazal vse svoje izredno poznanje antične kulture. Sodeloval je tudi v družbi slovenskih Čitankarjev za izboljšanje pouka slovenščine na gimnazijah- Čudno je bilo, da pri takem znanju in pri uspehih, ki jih je imel pri seznanju Slovencev z antično kulturo, ni hotel nikoli delati doktorata. Tega je napravil šele po drugi svetovni vojni ter takoj dobil stolico za grški jezik in kulturo na univerzi, obenem pa je bil imenovan tudi za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Deležen je bil tudi ene največjih literarnih nagrad. Zdaj je umrl. Njegovo vrzel bo težko nadomestiti, dasi se zdi, da je v dr. Kajetanu Ganterju vzgojil dobrega učenca.
MIGUEL UNAMUNO NA SOŠKI FRONTI 1. 1917.— Veliki španski filozof, dosmrtni rektor salamanske univerze, je bil dvakrat v Italiji, o čemer se pa do-zdaj ni veliko vedelo. L. 1954 je pisal o tem prof. M. Garcia Blanco. Prvič je bil tam 1. 1899 kot mlad zaročenec, drugič pa je bil tja poklican od italijanske vlade med prvo svetovno vojno 1. 1917, da obišče skupno z Aza-no, Casarom, Bello in Rusinolem —soško fronto. O tem obisku je napisal več člankov, ki so izšli v španskih in argentinskih listih, in iz katerih se vidi, da je bil na Soči, Piavi, na Krasu, ki ga spominja aragonske planote, se vkrcal na San Michele in blizu Miramara gledal na Trst, ... „la irredenta".
Ameriški pisatelj Cornelius Ryn, ki je napisal zelo uspeli roman The longest day, ki je doživel tudi filmsko priredbo, piše zdaj nov roman The Last Battle, o zadnji bitki za Berlin. Zato zbira gradivo pri vseh živih udeležencih, ki mu jih tudi dajejo, razen — Žukova, ki se je zaprl vase. Zanimivo je, da so mu Rusi dali pogled v arhiv in tudi sicer dali razne podatke. Tako je maršal Sokolovski priznal, da so našli Hitlerjeve ostanke v berlinskem bunkerju, katerega so zavzele sovjetske čete. Truplo ni zgorelo do nespoznanja, tudi obraz ni bil ves razbit, čeprav si je pognal strel v glava. Del čeljusti je bil le malo pokvarjen, tako da je Hitlerjev dentist z lahkoto ugotovil identičnost s Hitlerjevim zoDovjem. Ryn je interveniral o-krog 50 ruskih generalov, med njimi Konjeva, Rokosovskega, Čujkova, Tolbuhina itd. Gen. Sokolovski je priznal, da se je ob koncu bitke za Berlin prijavil k njemu nemški general Krebs, ki mu je predal orožje, obenem pa tudi Hitlerjev testament, pismo Bormannu in spričevalo o Hitlerjevi smrti.
JUBILEJNO LETO 1963 je posvečeno v Nemčiji bratoma Grimm ob stoletnici izida njunih pravljic. Osrednja proslava bo v Kasslu, kjer sta brata največ živela. Odslej so te pravljice zavzele ves svet.
— Slovenski umetnostni zgodovinar, docent na ljubljanski univerzi in vodja Etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Rajko Ložar, ki je bil v domovini tudi znan umetnostni, literarni ter kulturni kritik, med drugim tudi urednik Doma in sveta (1930/31), Kroga, urednik osrednjega znanstvenega Etnografskega vestnika in preko mej znani arheolog itd., je zdaj
vodja javnega muzeja v Manito-woc v državi Wisconsin, v USA. Naslov muzeja je Rahr Civic Center and Public Museum. Letos (1963) je kot direktor ustanove izdal svoje prvo tiskano letno poročilo (Report of the Director for 1957-62), odkar je nastopil 15. 12. 1956 sVoje visoko ravnateljsko mesto. Iz izvestja se vidi, da je njegova ustanova neke vrste kulturni center za mesto, najbolj pa so poudarjeni muzej in galerija, pa umetnostna šola ter stalna muzejska razstava. Moderna kulturna ustanova. Prepričani smo, da jo bo ravnatelj postavil na trdne znanstvene temelje ter ji vtisnil svoj delavni pečat umetnostnega, etnografskega in muzejskega strokovnjaka. Veseli smo, da je slovenski znanstvenik dobil področje, ki mu pri tiče, in prepričani smo, da je tudi severnoameriški muzej dobil pravega človeka.
— .9. julija je nastopil v Londonu Veliki balet (Balet Boljšoj) iz Moskve v londonskem Convent Garden in sicer s klasičnim baletom Čajkovskega Labodje jezero. Pri premijeri je bil predsednik angleške vlade Harold Macmillan in gospa, sovjetski veleposlanik in gospa ter sovjetska ministrovka za kulturo gospa Furcova.
— Se en Slovenec — kandidat za blaženega. Zagrebški nadškof dr. Šeper je 14. marca t. 1. začel škofijski postopek, da se proglasi za blaženega slovenski pater Vendelin Vošnjak, ki se je rodil 1. 1861 v Velenju in je od 1. 1887 služboval kot frančiškan v Zagrebu, kjer je 1. 1933 umrl v sluhu svetosti.
— Dr. Niko Kuret, ki je zdaj uslužben pri etnografskem institutu v Ljubljani, se peča posebno tntn v Ljubljani, še peča posebno z znanstvenim problemom mask. V VIII. zv. velike francoske umetnostne enciklopedije je izšel njegov članek o maskah. Za dunajsko revijo je napisal 1. 1955 pregled slovenskih mask in dobil nagrado Pr e mi o internazionale folkloristico G. Pietre (Palermo). Na prvi evropski folkloristični konferenci v Bruslju 1. 1962 je imel predavanje o tipologiji evropskih ljudskih mask, obenem pa je bil imenovan za predsednika evropske komisije za raziskavanje karnavala.
— Koroški „oder mladje" je po Kostankovem dramatskem poizkusu Mrtvo oznanilo in Smolejevi Antigoni šel med kmetsko ljudstvo z igro Mati Tereza, napeto kmečko igro, katere avtor pa ni imenovan. Obenem je „oder mladje" napovedal tudi svoj bodoči repertoar: Claudel: Marijino
Oznanjenje, V/olfgang Borchet: Zunaj pred durmi, Vladimir Levstik in H. Griin: Kastelka, bralno predstavo Cankarjeve Lepe Vide ter mogoče še Sartreove Umazane roke in Primoža Kozaka Dialogi.
— Umrl je v Ljubljani Drago Potočnik, bivši gospodarski urednik Slovenca in znani gospodarski strokovnjak, ki je bil po drugi svetovni vojni gospodarski svetnik pri ekonomski fakulteti v Ljubljani ter urednik prvega povojnega Priročnega Leksikona.
— Kocbekove pesmi v italijanščini so izšle v tržaški reviji „Umana“ (osem pesmi) ter tri in pol strani članka o njem. Prevode in članek je napisal Alessio (Aleš) Lokar (dr. kemije), ki je tudi že preje 1. 1961 v reviji II Ponte predstavil Kocbeka Italiji. O njem pravi, „da je ena najpomembnejših osebnosti moderne Slovenije. Dozdaj je bila njegova aktivnost pogosto razdeljena med politiko in literaturo, zaradi tega je težko reči, kateri del njegovega dela je važnejši. Verjetno bodo zanamci to laže razčistili kot mi. Sam je nedavno izjavil, da je bil literat, ki so ga zgodovinske okol-nosti prisilile, da se je aganžiral v politiki." Aganžiral pa se je tako, da je danes kot politik potisnjen daleč v stran, kakor ga tudi kot pesnika niso hoteli niti tiskati in se je moral zateči v tržaški radio, da je prišel glas njegove muze v javnost. Zanamcem sodba o važnosti o teh dveh njegovih sestavih ne bo težka: poet, ki je zablodil v politiki.
— Geržiničevo pismo založbi Ateneo je iz Glasa v kasteljanšči-ni ponatisnila hrv. revija Studia Croatica (III L, zv. 4/9, ter mu dodala še Geržiničevo dopolnilo, ki ga je na prošnjo za to revijo napisal še posebej. — Vestnik (glasilo slov. protikom. borcev), pa je v štev. 4-5 1963 ponatisnil iz Glasa Debel jakovo oznako Mau-serjevega romana, za kar se mu lepo zahvaljujemo.
— Umrl je pesnik Franc Albrecht v Kamniku, v svojem rodnem mestu. Kot izvirni pesnik je dobil ime z zbirko Mysteria dolo-rosa po prvi svetovni vojni, sicer pa se je uveljavil kot prevajalec, zlasti Goetheja in dram, ter kot urednik „Ljubljanskega Zvona". Bil je revolucionar že spočetka in je bil že 1924 določen za komisarja, če bi zmagala Zaloška cesta, po drugi svetovni vojni pa je bil „rdeči župan" Ljubljane. Sicer pa je bil pred vojno tajnik Pravne fakultete in nekaj časa celo — teološke.
“GLAS” ureja Ruda Jurčec. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Castelli 371, Ramos Mejia, Provincia Buenos Aires. Nakazila na ime Rodalfo Drnovšek. Tiska tiskarna ,,Baraga”, Pedernera 3253, Buenos Aires.