5 Spoštovani kolegice in kolegi, pred vami je nova, 31. številka revije Arheo. Glasilo Slo- venskega arheološkega društva. Letošnja številka Arhea je ponovno nekoliko drugačna od prejšnjih, saj v zadnjem delu vključuje tudi Akte strokov- nega posveta, ki so v zadnjih letih izhajali samostojno. Njihova naklada je bila zaradi finančnih (ne)zmožnosti doslej manjša, z združitvijo obeh delov pa bodo pred- stavljeni prispevki z naših strokovnih posvetov dosegli precej širši krog zainteresiranih bralcev. Sledimo torej načelu stalne evolucije, namesto revolucije … Veseli nas, da se s prispevki (ponovno) posegamo v zelo različne vidike naše stroke, pa ne le v ozko arheološkem smislu, temveč smo aktualni tudi z vidika varstva arheo- loške in širše kulturne dediščine pa tudi muzealstva. Drage bralke in bralci, čaka vas torej zalo raznoliko in zanimivo branje. V osrednji del letošnjega Arhea nas pripeljejo ugreznjene poti, torej ostanki poti, ki so jih izdolbli v tla ljudje, živali in vode ter so za nas postali bolj zanimivi in predvsem razumljivi in raziskovalno obvladljivi z uveljavitvijo so- dobnih metod daljinskega zaznavanja, predvsem lidarja. Dimitrij Mlekuž se v svojem prispevku sprašuje, kaj te poti predstavljajo in kam vodijo, in seveda na zastavljena vprašanja (po)išče tudi možne razlage … Stalnica naše revije so tudi ves čas razvijajoče se geofizi- kalne raziskave. Branko Mušič, Igor Medarić in Matija Črešnar predstavljajo presek dosedanjih rezultatov arhe- oloških raziskav na območju širšega arheološkega kom- pleksa Poštela pri Mariboru. S tem ponujajo vpogled v obsežen raziskovalni projekt, ki bi lahko služil kot vzorč- ni primer za uveljavljanje sistematičnih in poglobljenih geofizikalnih raziskav na prazgodovinskih najdiščih oz. celostnega pristopa k arheološkim terenskim raziskavam prazgodovinskih krajin. Sodobni raziskovalni pristopi so globoko povezani tudi s tridimenzionalnimi (3D) računalniškimi orodji. Prispe- vek Sete Štuhec prinaša preizkus metode 3D digitaliza- cije na podlagi fotografij, ki jo je izvedla na dveh pri- merih suhozidne arhitekture na Krasu in v Istri. Dodana vrednost prispevka je predvsem predstavitev nekaterih novih možnosti uporabe tovrstnih podatkov v analizah in pri arheološki interpretaciji, kar presega „klasično“ upo- Uvodnik rabo, ki je prevečkrat še vedno vezana le na računalniško predstavitev oz. ilustracijo. Kaja Stemberger v svojem prispevku predstavlja raziska- vo dveh skupin ženskih grobov iz emonskih nekropol, s čimer presega najožjo tipološko in kronološko študijo ter nakazuje možnosti, ki jih ponuja tako številčno gradivo v kontekstu pogrebnih študij. V prispevku Ocena fizičnega stanja arheološkega najdi- šča v sistemu varstva Tamara Leskovar podčrtuje neka- tere vidike varstva kulturne dediščine in situ, ki jim pogo- sto ni bila posvečena dovolj velika pozornost. Predstavlja raziskavo, ki bi bila lahko kot dopolnitev v pomoč pri vrednotenju arheoloških najdišč ter sprejemanju ukrepov varstva, ob tem pa nudi tudi dobra izhodišča za odločitve o nadaljnjih raziskavah, v primeru monitoringa pa pred- stavlja nepogrešljiv del podatkov za njegovo izvajanje. Zanimive podatke o stanju v arheološki stroki, predvsem v njenem izvedbenem oz. terenskem segmentu, prinaša prispevek Danijele Brišnik in Mihele Kajzer Cafnik. Nadrobno analizirata podatke o vlogah za arheološke raziskave, ki jih je v letih 2012–2013 obravnavala Stro- kovna komisija za arheološke raziskave. Med pomembnejše prispevke, ki so objavljeni v leto- šnjem Arheu, pa lahko brez dvoma štejemo raziskavo Nataše Rebernik, v kateri se je posvetila prevečkrat za- postavljeni temi, dostopnosti arheološke kulturne dedi- ščine za osebe z gibalno, mentalno ali intelektualno ovi- ranostjo. S tem posega tudi v polje „nove muzeologije“, ki je usmerjena v javnost in okolje ter zagovarja odprt muzej brez fizičnih in simbolnih „zidov“. V neposredni navezavi predstavlja tudi idejni projekt ekomuzeja Po- točka zijalka, ki bi odgovarjal sodobnim muzeološkim usmeritvam in načelom vključujoče družbe. Tudi letos, kot smo napovedali v prejšnji številki našega društvenega glasila, objavljamo intervju z nagrajencem Slovenskega arheološkega društva v letu 2014, dr. Timo- tejem Knificem, ki sta ga pripravili in izvedli Špela Karo in Anja Vintar. Drugi del revije, ki ga je uredil Bojan Djurić, je name- njen prispevkom s strokovnega posveta Kategorizacija arheoloških najdišč / Upravljanje z arheološko dedišči- no in spomeniki, ki je ob mednarodni udeležbi potekal Arheo 31, 2014, 5–6 1.20 Predgovor, spremna beseda 6 28. februarja 2014 v dvorani Zemljepisnega muzeja (GIAM ZRC SAZU) v Ljubljani. Mnenja sem, da bodo vsaj nekateri izmed prispevkov iz Arhea 31 poglobili kakšno izmed ugreznjenih poti, ki jih je arheologija že zarisala v krajino, spet drugi pa imajo potencial, da začnejo nekaj novega, začrtajo nov dostop, novo obvoznico, ki nas bi lahko hitreje in bolj udobno pripeljala do boljših rezultatov naših raziskav … ali pa do bolj kakovostnega bivanja za nas vse, tudi tiste, ki se jim pogosto ne posveča dovolj pozornosti, pa jim pre- teklost pripada prav tako kot nam, kot to poudarja tudi Nataša Rebernik v svojem prispevku … A potem so tu tudi pomisleki o udobnih in krajših poteh, ki so lahko krajše le na videz, saj se lahko brez pogloblje- nega premisleka o tem, kaj počnemo, očaranost in navdu- šenje kaj hitro spremenita v razočaranost in obup … cum grano salis torej tudi v letu 2015 … Matija Črešnar