Mr ---- St. 9. V Gorici, 2. marcija 1877 l.VII ,,Soeac' izhaja vsak cetvrtek in veija s poSto prejemana *li v Gorici ua dora posiljana: Vse Ipto.....f. 4.50 Pol leta .. 2.30 Cetvrt iPta ....,, 1.20 Pri nznanilih in prav tako pri ..po- slam'cuh" se placuje za navaduo tristop- no vrsto: 8 Uv. r-e se tiska 1 krat Za yp.'c cik<' po prostoru. SOČA 10 soldov v Gorici sposki vlVci blizo v Trstu v tobaka; senna 60". Narofoina in dujwsi voljno poSiJjajo pod uaslovom: Viktor Dolencc v Gorici. ¦— Rokopisi sa ne vraCajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Dclalcem in drugim liepre-mofcnim se naroftnina xniza, ako se ogla-so pri urednistvu. Ulasilo slovrnskifta pvlttl^nrga drustva gorifckega m bnuulto iiarodnili pravic. s^> ti po. "• id .» i k:I v | «i.-V nil •1- pj. i-i Za obletnico Lavriccve smrti. j Nuiodu. ktoroga i/obrazoui ?dnovi no po-iuMtm- s jo dojanja ujogovih /uij'.-. zi,-lu,-.»'iiih rodi-ljuhov. ui so \ nadojati hpo ptihodiaMi. O bla/oni Dn1, kjo »d ! , Ne inorom ru/mMi svojih mi-li in i-iitov. Kt••ii >¦» mi I protp'sili srtr in duh. ko som vid«'l v no-ioinl sold j ',). inaroija p. 1. t\i»jt- inirno h/'oo trupl»> pud sohoj. j No niorom po/al-iti tvojfga svarilnoga pogioda in t\o- j jo prijati'ij^kt* b»s«do. V*-'liii» stin htvprin'l pit !obi. j ktoroga tuvskitnijono, lahlurutno in iln!UM!;!!!;!;t> '•nv \ srni dobro pn/;,al. Mm-i:« riitiia f.v»•• ti'l-.-na lml«>t , in <»!> Ilb» /u/cijfiti luir. V tVMji'ai /ivlji'iijit tt' ill fO tl(' li'iiio, llidvli'l- >»» hoih' ^A^st .'! in'iii v«'M»lju. Svtlii pLipu\t''lo\ati, knli jiin*, kt» r«« t:o>i v -"!u -«"j,> vm-.m fio*.< no »!<•!<>, ktif.ir kuh r»ti. ta x<*. I;:iI»omim nalo/il, Lavrirevo /;vlj*j{ij«* in mI» obi-kaj««-<' inla-lis.i1, via ji* bil i/l»:u(itt'Ij uatuiur^a /i\IjiMJ,j, u\ rn.ii-k»'m. da s»» jo moOim tratiil za fiolj.-i* uiati'i'ijaino !)'a.«:o-ia-iije naso d.itiiovino. Znano jo v.-oin, da hi 'cot a«ivn-kat upor.ttiljal svojih du^ovniii m«»fij /a ua-tstu dn-hcnlke. da jo nor in dan pjvmiAljowl. ka!,«» m-i botlo mouoC'o z najviojisn uspohom «ii-!«;vati za =!o:nuvinn. Ua je btlo njo^jvo najvs-rjo vtvelj^ iiadt:>ovaTi iti:Vi-d-ntfga kmota za svobodo i:i njeiovo pravioo. (i \>oni torn nocum govoriti. iiazpmvtjali pa hfu'-ia vpva-.j-nje, kedo naj izvvrsuji? kta I/.ivniS'\i> iiJi'ii:;ju volj 0. Predno ial rod naj >lovou>ki moj z;\i, proihijo du>ovijo in inatcsMa1 mi iM^cdami jo hotid ivri: do duo It-dj nwralou. kor i inbliti doigo ttajajoa! piavo Sevue moCi moCuo razvijaju. da m' zavt* fcv»ji ga fevt?- «JT 1 If. VI1. .JlSfg9g>___i^~J JJi^-tiU-, liU^iiUm1- J-'____AJLLP- ¦ J3g-------Ui.....? L'JL pn> ! j-is-*,' "iil iz ti1 ^..d.v.. ! -o i.i/rv* ZliO J, ; s ioii-ua- N^i narod ?;. -ta. .L fd »i::o i>HY. 1U0UUO, m* liO ' IIOI'O >10 :o, Il.iJ M 5 lli o^ov» du- LISTEK M O li L ^V XiL X. {X. L. Mozii>ki.j ..Brat z bratom. rod z rodosi Kuii svaku nezgadu." V. Oai. Morlaki so slovansko Ijud^lvo vjuzui gorati Dal-maciji. Pividvalci scvernih dahnatinskih pokrajin na otoku Zader priStevamo k hi va^koinu deblu; probivalce juzne Dalmacije do Dubrovnika (Haguza) k srl^kotnu. Morlaki so pa v sredi toh dveh narodov in ho baje mesanica t?) Hrvatov in Srbov. — Kar &e tiCe telesne postave, obiiajey. navad iii zgodovine ?e pa cni bolj blizajo Srbom, Ornogorceui. HcroegOA'cem in Busuja-kom. Z njimi imajo jeduak jezik. jeduako petje in poezijo. — Ime Morlak jo. tedaj znamenito in pomoni — Siovana. Pri Dtibrovniku jih zovejo tudi hercc-govske Morlake, va to le v zanicljivoni pomcnu. Kakor so Cernugorci, Bosnjaki in srbski bratje velike, lepe, krepke postave, isto tako tudi Morlaki. Redko kedaj bodes videl pod 5 cevljev, a gotovo mno-zmo 6 Cevijev velike Morlake. Navadno so dolgi, sulii a kosteni. Kretine malo kedaj najdeS. — Oni so zdra-vo, krepko, utverdjeno ljudstvo. Iz njih bi se dali re-krutirati najlepSi grenadirski polki. V bivSi beneCanski republiki so bili Morlaki naj pogumnejSi vojaci. Zgo- U'ha poklioa in svojih pravic, in naj so innozi njogo-v«» jn»/oiiiid|-kii bo^ihlMj, da dtopi* do .sunostalnoti. Za to l»»p<. iiloj,' horil :o io vse svojo /.ivo tlui. Kdi-no plu-il'i /a iijo«inv tii3,l in ske'ib nui jo hila zavo^t, «ia )" spolnsl >\ojo NVi-to dolzuost. Kttlo ima i/voriso-\ati to oav-tnn aalojio ? 1/pidjovati po^loilnjo Lavriro-\i» vuljo jo nioialiona dulziu^l onih .-lovi'iirkih nioz, ktoii so >o po-votiii \i.vjim htudijam in ktori zdaj mod •aaiui po-lu;o}t) kid utadmki. advokali. notarji, z! Ko so bili ti gospodi -«- na muvor/i. «njili so nnjlop.se mi-li o zlati nam-dovi >Aobodi. potorjoNali ;-o obljuho s prisogo, da ho-dn vrdim zi\idi /a tiaioilou' pravin; in njogovo siooo. In k.ikn-ni :-o /ii;ijy Vialniki plazijo invd namdovi-mi iKiNjipdriiki, sianinj-jo :,o matorinoga jozika, njiin }<• Iv na torn hv..-ir, da dohivajo mu'.diio slu/li*. In ki'iiko dolnv«;.i bi no stoiili. ko hi v njih vsaj so Uo» la rodtdjiihiia i^krioa! Advokati nporahljiijo sv'oj hislor la/tan v to, da kuiojo u naiudovo uovoduosti Vokino, > tonii i,i\avuni donarji mi ni/.\OMdjiijojo. moj leiu ko i(aiii!l ;tia:la iii joka. Da inso dnigi holjsi od toll, •ai mi tioha dok.i/ovati. V.sik ga/i ss tnd)aho.n za kru-hoin, vsik lo na to inisli, kako da hi inogol izpiti zadnjo kapljioo krvi nasonm ljinNivu. ("lovok mora oltapati nad i:lu\o-diiin poklicom video, da ?;o ti, ktc-n in nioraii hiti naioda nzor post;'iio.-,ti in donioljnbja, p¦v-ln/iijoj-) \saki»M MvdMya, da h> zadostijo hviiji'Uiii l.d*-;.]iiMiiu po/oljiM-jii. Z.ilo>tno o/irain .si? okrog, liikjor no najdoni uzvison« ga znacaja, vso, K-zc U: za vo>r|join in dohii'kmn. Kjo lioCom iskati tohizho, kjc /flravila /a n:r- nosrocni narod. • Stoj ! Mladina u-oora s.o na univoi/i. ktota si hilu vodno pri srcu na-so:nu oc.t!i. do tidio ulnaoain so z niilo prosnjo : Uo-di ti i/vor^ittdjici l.aviioovo oporuk»\ Tvoje; roko so >o risto. tvojo sroc jo s*o uooskruiijono, v tvoj dull se M* laliko vc<*pi ona moo, ktora bode doliki blagodojno zdravilo na.-rmu narodu. (!e pa hooos biti vroilna na-•¦¦•iodnu'a uojui/aldjivi'ga vuduljuba. or lioros oa>tno na-ioiiu di.istojno in d«)>l"dno izvor.srvati, poslusaj glas svojoga prijatoljii. rtcdno gro tiunia vnjakov v hoj, pio-kt'iH ^o s potndmim oro/jfjii in »>i>jnjo so tarn iaabto. da so win" zmagoin».sni» uazaj. '1'iuli ti moras, ptodno >topi> v hojao znljonjo, oin^liti si pravoga o-n.'zja. Tvojo oro/jo naj h;;do : (b'luoijubno sroo, trdon /iiiwaj in bi^tor raziim. to liooos Ijubiti narod,ga nio-r.^ poznati. Opazuj toivj nataiiko njogovo j^alostno »rcc in iiiracni dub, njogove reve in te2ave. Vse to ilovina tuts ua. da so fc Morlaki, kakor vsi drugi dugorlovaiii. stopoiv v 0. stolotju v i.>te kraje naselili, v katenh so«?.aj probivajo. —• Znamenito je tudi to, da so o njih tudi ihn*ki in grski pisatelji baS tako pisali, kakor piso pi^atolji dan duties o njih. — Tudi najdomo v DaiMMciji dan danes moj slovau&kim Ijud-slvom bas take navade in obicaje, kakor so jih imeli tafa» njihovi ttari pradtdje. Za casa lliiucev so bili tsi Morlaki moskoga fcpola oborozeni in to najdomo dan danea tudi. — iirez puske na rameiiih, samo-kiesa in luu.dzara za pasoni ne gre Morlak iz hiSe, — $e celo pri navaduih opn\k:li itna Morlak seboj jodno orozjt. V wovlakuvej hi?i je vedno vse kakor v obsodiieai stanu; t. j. puike so vedno nabascue, siuoduik vedno pripravljen, Morlaki so vojevit narod. Zgodovina leta 1809 nam spriCuje. Kdor bode Morlake prvic videl. se bode prestraiiil; noge ae mu bodo st-bile videcomu korenjake od nog do glave, fruega — zagorclega obraza, — iloja Morlakov je lepa, poncsna, sigurua. — Kamenite, gorate kraje prekoracijo z ueko gotovostjo in spretnositjo, katero mora cdovek obcudo-vati. — Morlaki nosijo navadno dolge berke. podbra-dok pa brijejo. — Las na glavi ne stri2ojo; v tern se nckaj razlikujejo od Crnogorcev, kateri po turski navadi sprednji del glave str;zejo. — Navadno spleto dolge, erne lase v kito, katero z mastjo namazejo in po hrbtu viseti pustijo, kar je tudi pri Svicarskih planiuskih dekletih navada. — Ta posel imajo navadno 2enske, da svojim inoSkim kite spletd, kateri ge na konci uekaj bfsarnic in di'ugo lenoticje dqdajo, — ti hode srce omufilo, jiutlla bo§ I njim, kakoneizraor no tnjsrecon je. Trndi se in delaj potem, da mu pri tdjo zarija lopSe prihodnosti, Ko prcgledaS, da so pre-blizitjojo boIjSi dnovi dotnovlni, tajalo so ti bodo srco vosolja, v narodovi srefii najdeS svojo srefio. Zavest, da si spolnila iizviSeni poklie, ti bodo pojila srce z radoHtjo, in le s to zapusti ta svet. Ti vidiS toiej, da moras biti podobna onemu ptiCku, kterega so oslopi-li. da dnigo prijetuiSe razvcseljujc bo svojim petjem. Da ima zmrfaj neizmeruo vcliko mo6 v sebi, pved kte-rim so /o tropetuli kno/i in bogatini, dobro veS. Oe si ln)fc»si prisvojiti trdnega znaCaja, moiafi najprejo skuSati, da ohrazdaS svoje strasti in da posluSaS vodno glas vosti. Vedi, lo tisti more po moralnih naCelih zivoti, kteri ima prav malo potrcb. Co no ukrotiS svojih upornih zidj, ne (lont^eft svojega namona, ker 6Io-vosko sivo je nei/.iuoriio hikonino, nikoli ni zudovolj-uo, vodno hrepeui po nisti in slavi, po vcsolju in u-/ivauju. Zdaj ti jo, ^ivljonje go neznano, ko ga pa ; po/ua^, spiovidis, da se ti ponudi voliko prilo^nostlj, ktoi'c to bodo vabile, da /.atnjift svoja svota naCela. Najholj to bode uterjevala v tvojcm doslednom miSlje-nju in de.ovnnju zgodovina. Prcbiraj v njej iivljonjo veljavnih moL razuih narodov, ktcri so durovali raji svojo promo^enje, celd ^ivljcnje, kot da bi nezvesti postati svojoj doiuoviui. In kako blagodojno upljiva minia vest ua clovoka. Ona ga toloii v vseh nadlo-;»ah in prouzrocuje v njem tisto harmonijo, tisto za-dovoljnost, bmz ktere se ne more nobeden sreftnega inienovati. -~ Daudanes je 1c tistega beseda ve^javna, kteri si jo, svoj duh izbistril. Skerbi torcj, da bodeS vsok'j pridno obiskovala kolcgije in biblioteke in ne gostilue in kavarne. Uci se marljivo, da ne bode§ o* mahovala in udajala se, ko prideS v 2ivljenje, saj veS, tisti so najveLji kleCeplazi, kteri se niso temeljito iz-ohrazili na univerzi. — Oboro^uj se torej mladina z domoljubnini srccm, s trdnim znaCajem in z bistriin duhom, ker le s temi ti bode mogoCe spolniti Tvoj sveti poklie. V Tvojcm prihodnjem 2ivljenju bodi Ti narodova ljubljcnka, tohiiitcljica, svarite^ica, brani-teljita. -- L'ovzdiguj ga k sebi, uterjuj med njim zna-ciijo, razsirjaj vedc, in priskerbi mu materijalno bla-gostanje. Mladina posnemaj oCeta, da se bodo srea hladila. Lj - '-¦¦¦¦?¦ 8_¦!'¦'-' j ¦¦¦¦¦¦¦', ,x jjui-'JwawHgwwggaswgasBBBBawBHBa Glavo pokriva rudeCa kapica, orijentalni „fesu imeno-vaua, Kakor je to navada na celem grSko-slovanskem polotoku. — V nekaterih krajih, na pr. vDubrovniku, nosijo tudi turSki turban. — No§nja Morlakov je raz-liOua. Vecinoma je pisana. — Obleke si napravljajo iz nekega sukna, kateremu pravijo „rascial(. Rude^e sukno dobivajo iz Benedek; zadnje Case tudiiz Trsta in XemCije. — Iz slabega sukna si napravijo plaSc s kapuco. Ta ph^C je tako velik, da se Morlak lalikoz orozjem od nog do glave v njega skrije. — Tak pla§6 se imenuje ,kapanice*. Take plaSce nosijo tudi Srbi, Albauezi in drugi, ter jim dobro sluzyo o hudem vre-menu. — SfoSnja Morlakov je skoro v vsakem -kraju razliCna. Ipak je najnavadnejsa: rude6i 2ivotnikr ru-java suknja, svetlovi^ujeve hlafie. Obleko xpvejo tako-le: „kapicaK — kapa; flkaporanu — suknjajs ,$a-Cerma" zivotuik; „pascaniceu — usnjati pas za oro-zje. Za obuvalo imajo wsandale", katere „opanke? imenujejo. — Morlaki, kakor Albauezi, Grki, Turki in vsi levatteki navodi menijo, da je dobro glayo toplo driati iu noge pa na hladnem, kar pa mi baS naopak delamo. — Radi tega oni glavo dobro zavijajo v tppel turban, mej tern ko noge na hladnem imajo.*) Mor> laki so ^lahtnega, lepega obraza, kakor vsi Slovani, *) Videl sem minulo jesen interairane Turke v Odovflu, katerim je v noge jako mrzlo bilo. PraSaii so me, ali Ja tatti huda aima in dosti snega, kervoni tega aemorejo trpeti. ---^ Jako hudo jim je b.ilo in n>taciii jo se kakor .jmartt&gki'V: A PIS, ¦JLi * ,jp v 'JTsteYfia svoboda. V Avstdji ulivamo „par excellence" svoMo, •aj jam to pravijo sanii Nemci uze toliko let in Ma-•«-H trobijo y isti rog A nenemski narodi ne ved6 OHtiMKbac hvale tej avstrijskej svobodi, kjjfijftle na SlSfs se ne javlja dejansko. In tudi iJMptelji iH^ie, kolifca je na§a avstrijska syobflflj, JW so | teckrat imeli piiliko Citati v sloveifjBt lfetih, kako se spoStuje glaaoviti §. 19 derl osnenaib. S«tav ! od nemske in madjarske strani. Ce so s*.fi d©w4aj zadoveljevali Nemci in Madjari dajati bejrtie le §• 19, m bode odslej vefi tako, ampak skrbett bpdo, da se bode za naprej le Se bolj razvijalo naae avstrfjsko, aaUvno-svobodno Sfcljenje. Kedor tega we linye, p** prica se lahko po sledecih odstavkita. 1. Da bode stvar kolikor mogoct pppolnem re* gistrovana, saj spommnio rase eitateljMHred vsem na postopanje nafcga mioistra 2a nauk in bogocastjc 11a-pram bivsim profesorjem na mariboraki gironaziji gg. Unman in Pajk. Ker sta tola Slovenca, prestavila jih je rlada iz slovenskega mariborskega gnjezda. jednega f xapuWeni Bled na Avstrjjakera, druzega pa na KTWijsko v tak kraj, da se je vaji sluzbi odpovedal. hit sicer nij Set v Bied in bi menda tudi ne bil Sel, a ker se Je hotel pri Nj. Velicanstvu cez krivicno po-stopauje svojega chef-a pritoziti, dobil je boljSo sluz-jbo t gJavnem mestu Dnnaju. To vse se jegodilopred nekaterimi leti, in nemila enaka osoda bi bila nemara xadela Se raarsikaterega profesorja, kateri bi se bil derznil le nekoliko yzbojati Solsko mladino v narodnem duku, &ravno po paragrafih. J. Nedavno smo poroCali, da je bil premesfcen nroi SnkQ* 12 ljubljanske gimnazije v Wiencr-Neu-stftdt. Vzroka se gotovo se ve\ vendar pa se misli, da zarad tega, ker je navdusen Slovenec, kar vejo tudi Tjubljanski gimnazijski Studentje, in ker ga je izvol'l kwnjski dezelni odbor t dezelni solski svet kraujski, kajti 0 drugi pregrehi, katere bi se bil krivega storil, lie ve sam prof. Suklje Cisto nicesa. 3. Pred par tedni pnsel je kakor strela iz jas-negft neba prof. Glaserjunakranjski gimnaziji dekret, da je premc§cen, a menda ne na kako dingo sloven-Sko gimnaz'jo, ampak nekam tje na NemSko, kder nij Stovencev. Nenadno mu je prislo premeScenje, ker nij iicesa zakrivil, a Slovenec je in bil je pevovodja v kraojski citalnici, kar pa nij prepovedano ponikakcm MkOnika. Tem trera, tockam nam je dostaviti Se postopanje ministerstya naproti slovenski Solski literaturi. Gospod Lapajne, ufiitelj Ijutomerski, izdal je nekatere sloven-ske knjige za slovenske Sole, katerih raba se je pa prepOTedala, Leravno niso originali ampak natancni prevodi hem§kih po naSem ministerstvu uze aprobira-nih knjig, ter je zavkazalo, da se morajo rabiti nem-Ske knjige. Nij nam treba razpravljati, iz kojib stali§5 "in uzrokov je tako ravnanje abotno in nezaslisano, kajti to niso le na^i domaci pedagogi ampak tudi iiemSki vie davno In dovelj jasno dognali. Odsihmal bode pa potreba posebne registrature, T katero bomo polagali Lerno na belem vse one kri-fice, katere se nam gode kljubn ranozih paragrafov naSe konStitncije, tia bodemo vedeli izrafiuniti, ko pride Cas za to, koliko so nam dolzni Nemci. Nij nam na misli, Bog ve, kako razgrajati zarad tega, a to nocemo naproti tern dogodkom zabiljeziti, kar so pocenjali ITemci za casa Hohenwartovega ministerstya ne y enakih slucajih, ampak zarad tega, da je hotelo Hohenwartovo ministerstvo dejansko izverse-vati zakonske zapovedi enakopravnosti. Nemski mozje oiso le smeli, kakor se jim je poljubilo, tacas strast-no napadati ministerstvo, ampak posluzevali so se §e Oni so lepSi, nego so njeni sosedje Hrvati. •— Mej mladeni^i naliajajo se prav lepi „fanti od fare", — z ernimi lasmi in temnorujavimi ocesi. — Kozo imajo bolj rujavkasto, nego severni Slovani. — Na obrazn jim je brati velika resnost in melanbolija. MotlaSke ienske so, kakor mozje, krepkega, zdravega trnpla. — Najde se mej njimi tudi velike, lepe ienske. Njih obraz, akopram leD in dopadljiv, ipak nij tako interesanten, nego je mozki. — One se ineSno starajo, ker veliko vec delajo in trpe nego mozki. Morlakova zena je prva v hi5i. Ona mora vsa niSna dela opravljati; pa tudi prede, snazi in za zi-J flaxy skerbi; poljska dela opravjja. — Ona donasa tode za bisno potrebo, les za kurjavo, zito nosi v mlin; kjer pa mlinov nij, mora Morlakinja zdomaciin Tnlinoia sama zito zmleti. — Ona spoStuje moza, kot svdjega gospodarja. — Cestokrat se vidi, da Morlak 'iz pipe tobak puSeL konjiCka jaba, a ona poleg njega % Initaro na ramenib peS stopa. — Pred6, plet6, §i-taje, Otroka doj6inkramljaje sedijo navadno celikupi tacih ^ensk in deklet skupaj na kamenih in skalovji, latere Imajo za navadne sedeze pred bajtami. — Otroke dojijo ?rav dolgo. One so dobre dojfce; dokaz temu je, da italijanska gospoda, bivajo^a v Dalmaciji, jib.rabi mnogo kot take. — Nosnja zensk — posebno neomozenih — je bolj plain*, nego mozkib. — De-kleta so, kakor je tadi v Bosni in Serbiji navada, z IejfltKg«l8 ofciii&aa. — Frizaa^ti se mora tudi, da nem§ke znrnalistike t Brajhu*? v katerej so objavljali strasansko neresnicne in veleizdajske clanke. zugajod Avstriji fwdejanje, ako se ne bode vladalo po njihovi ielji po> nrezpravnih principih. Prasamo samo. kaj bi se nam godtgo, ko bi se derznili na enak natin rogo-voliti in zugati, kakor je za Casa Beaenwartovoga mi-nisters^pi storii pangermanist Dr. Granitscb v spod-njeavstrijskem dezelnem zboro? Kaj bi vse klicali na pomoe nali Nemci proti nam, ko bi mi posiljali se-daj, ko smemo opraviceno reel, da smo preganjaui, enake veleizdajske clanke ˇ rnsko fasopisje? Nam ne pride niti na misel kaj enacega, kajti preved nam je vcepljena Ijubezen do na§e Avstrije in nje dinastije, a toliko smemo recit da smo vendar uze priSli, Ceravno po bridkih skusnjah, do spoznanja, da je treba upi-rati sez vsemi postavnimi sredstvi takemu priti>kanju na zid po slaboglasnem Beustovem principu. Mi no-Cemo ved vedeti 0 privilegiranpm konStitucijonilizpni, kateri sluzi le v nemSke koterije prid in kateremu le se imamo z&bvaliti za naSe gospodarske &labe razmere, da, gospodarski propad. Postave pripoznavarao, a iz-verSujejo naj se tako, kakor se glase. Yaruje naj se, da se ne pocne razsirjati apatija do na^ega ustavuega givljenja, kajti to bi bilo znamenje obupanja in pro-pada Avstrije. Dopisi. V GoriCi, I- marcija 1877. (Beseda v Citalnici. — Opera v goriSkem glediSCa. — Gospodarstvo kmet. Sole. — Kmet. drustvo. — Vremc). V nedeljo smo soprt enkrat imeli prav lepo in moeno obiskano besedo v na§i L-italnici, gotovo jc bilo kakih 200 0-sob zbranih v citalnictrih prostorih. Igro „V spanji4 igrali so na§i diletantje kaj gladko ; z veseljfiii smo posebno pozdravljali na naSem odru gospadidno 0., ki je prvikrat nastopila in gospoda b'., v katerih jc ti-talnica pridobila si dve lepi inoci. Gospoditfua L, je liuScnm obC'iastvu uze znana; cuti se na odru uze prav domaco. V drugi igri „Garibaldi", ki je posluLalce ves ias vdrzavala pn dobri volji, igraie so gospodicne in gospodje tako gladko, da je bilo veselje. Gospoda K. in F. sta kot rojena za komiLue role. V obce pa se moreino zahvaliti za prijeten veCer g. reiiserju, ki jc na odru doma. — Kar se tice petja, moraino priznati, da nismo priLakovaIi toliko ; nov pevovodja, g. &., nam je doka-zal, da nimamo v Gorici pomanjkanja moci. Do-padal se je posebno solokvartet „Bodi zdrava doiuo-vina" in pa zbor. „Lovca slovo od gozda", kateri se je moral dvakrat ponavljati. Kaj bomo govorili 0 i-granju gospe S. na glasoviru, katero smo uze vec-krat in po vsej pravici hvaliii; ona in gospodicna, katera jo je spremljevala, zele sti groinovito ploska-nje. Jako galantno obnesel se je odbor, ki je tako izvrstnim igralkam in sviralkam podarii krasne Sopke kot znumnje hvaleztiosti. S kratka, prva letosuja bese-da dela vso Cast goriskim Slovencem in naSi citalnici ; to naj bo odboru v spodbujo, da nam ta post na-pravi saj se par tako lepih vecerov. Tombola po besedi je nekda tudi prav dobro koristiia namenu; se en par takih, pa bomo imeli nov oder! Ker uze slavimo siovensko umetnost, ozrimo se tudi v gorisko italijansko gledibce; tarn je zdaj opera, kakor smo uze zadujic porocali. — Dozdaj biuo sliSali samo opero rLucrezia Borgia^*; a nij nas gre-valo, da smo obiskaii glediSce. — Tacega osebja go-risko gledisCe nij se imelo nikoli; posebno pa je pri- isto dekle, koje bi se rado omozilo in mo2a isCe, nosi noc in dan celi kinfi seboj— to je na ogled. — Ne-omozene imajo malo rudeco kapico na giavi; ko se pa omoze odiozijo isto kapico. — Ta kapica je navadno okincana se srebernim all zlatim denarjem. — Kapico nosijo vso dekieta, na gr&ko-tutskem. polotoku zivece; tudi okolo Krima in v juzni Rusiji je taka navada. One imajo tudi vrat, perea z biserji, srebernim in zlatim denarjem pokrita. Navadni denar, ko-jega imajo na sebi, so avstrijske stare dvajsetice pa tudi turski denar in stare rimske in kgiske medalje, katere v Dalmaciji prav priduo iscejo. — Nevestam postavijo na dan svatbe krouo na glavo. Domace in po^jsko orodje je pri Morlakik jako priprosto delano. N. pr. vozovi so pravi originali te-lebanosti. Akopram imajo pomanjkanje lesu, ipak iz-delujejo vozove z veliko zapravijivostjo. Kolesa so bolj cveterovoglata nego okrogla. Labko si tedaj mislimo, kako tezko je tak voz z mesta naprei spraviti in po strmih krajih z njim voziti. Oni uprezejo navadno 6 do 8 volov. Konji so tarn prav majheni in sibki; rabijo jih le za jezo. Pri oralu rabijo tudi navadno 0 do 8 volov. Oralo je skoro vse leseno; ie noz, koji v zeniljo rije, je zelezeu. — Mlatilno orodje je tudi priprosto. Pri mlatenji rabijo le palice; s temi mlatijo po — snopih. — Vsa druga domaca priprava je pri Morlakih se na nizki stopiuji.— Oui nimajo peci, da bi V njej kruh pekli, ampak imajo zelezen zvon, „pe- madona, gospa Giuti, fenomen za Gorico; to Vam je pevkinja, ki sme nastopiti v Trstu in celo na Dunaji; vse druge moei so tudi prav dobre, posebno- tenorist, vendar pa je prva pevkinja v razmeri dosti nad dru-gim osebjem. Goricani smejo ponosui biti na seda-njo opero in tezko se jim tako hitro sopet kaj tacega posreci. Razvadijo se, da bodo v bodoce drugi pev-ci imeli prav tezko stanje. Dobio gospodarstvo menda nij posebna lastnost nase kmetijske §ole, to je menda uze zuaao. Mi smo 0 svojem casu grajali nakup fumi^ca za 14000 gld. in prav smo imeli, saj nas v tem potrduje samo kurator-stvo Sole; fumisce je stalo dozdaj s popravami i.t.d. cez 17000 gld. in zdaj! Kaj misliti, koliko je vredno zdaj ? Prodajajo ga za 13000 gld., a Se te ceue jim nihee ne ponudi in najbrze bo &lo §e pod to ceno, ker je bilo posestvo resnicno preplacaoo. Ali nij to tietno gospodarstvo? Nasa kmet. sola ima tudi nekoliko lepih travnikov—-pa ne v lastnem gospodarstvu ; ampak oddalo jih je v najem prav po ceni, da po tem za svojo zivino drago seno kupuje. Tudi to je prak-ticna ekonomija. Te dui je bila vazna seja odbora kmet. dru»tva; slo je zarad podclitve nekolikih glav goveje 2ivine ka-kemu pobcbtniku na Krasu ; dva odbomika sta bila skupaj v tej zadevi na komisiji na Kiasu; a vsak je drugaCe, striktno nasprotno porocal, vsled Cesar bi se bili kmalo odborniki po dulgi debati razsli brez uspe-lia it it encrziji sloveitakih odboruikov se je zahvali-ti, da je bila rec ugoduo rusena. Iz tega pa lehko razvidijo nasi kmctovalci, kako potrebno je, da sedi mnogo Slovencev v odboru kmet. drustva. Kako ma-loiuodri so torej oni kmetovalci, ki odstopajo od drustva in tako pripuscajo vse polje Italijauom. Kako cudui so oni uzroki, katere navajajo nekateri nasi, tudi premozui kmetovalci: „Saj niinaino nobene koristi od tega drustva !" Kaj vse hocejo imeli oni gofepo-dje za 4 gld V Saj dobivajo list zastonj, ki velja 3 gl. in 1 gld. vendar lehko zrtujejo za obCiii blagor, kajti t#ga se vendar ne more rcci, da bi se v obce ne poplacal Slovencem oni strosek; vsakemu udu pa vendar drustvo ne more podeliti po eno ali dve kravi. Kam pridemo po taki slepi sebicnostil Po lepem, gorkeni vreuieuu imaino sopet inruz in bliznji hribi so odeti z belo pi ah to. Iz Kanala- 2ti IVbr. (I/v. dop.) Ker se do zdaj nobeden nij porocal 0 izidupredpustne v^selici1. ktero je napravila Kanalska citaluica v g. Segalo-vej dvo-rani dne 4 febr., naj mi bode dovuljeuo nekoliko 0 omenjenej veselici sporoOiti. Program besede bil je jako zauimiv, posebno gg. pevci, pod vodstvom vrlega g. Zege in s poruocju g. Kotijandc-a, so se zelo odlikovali ter pokuzaii da so vsakej, se toliko tezkej kompoziciji popolnem kos, ce le hoct'jo. Igre nllrati ne zna" in pa gMutec" s0 na^i igralci in igralke, ktere slednje so ta dan prvjfi s prav dobrim uspchom nastopiie, prav izvrstuo igrajj. „Ded in babicaa deklamovala je domaca 13 letna dek-lica Se precej dobro, samo to bi bilo zeleti, da bi v prihodnje veselicui odbor giedal, da se deklamacije boljsi izpeljejo, kajti deklamacije brez primernega ob-nasanja ali mimike bibilobolje kar naravnost iz knji. ge citati, vsaj se poslusalec pri tem ne dolgocasi. Po dokoucanej besedi pricel je pies, pri kate-rem je sviral goriiki vojaski kvintet. Gotovo se nia-sikteri izmej do.slih gostov ni nadejal v Katialu kaj tacega. i5e precej pro*torua dvoraua bila bi gotovo premajhena, ko bi se stirikrati vecja bila; in kaj bi ue, ^aj obcinstva, mej njim nmogo odliene gospode iz raznih krajev, je toliko doslo, da se nikdar ne toliko, in citalnicni odbor je koj sklenil za prihodnje veselice ka- imenovan. To „peko" postavijo na ognpee in jo pokrijejo s premogom. — Pod rpeko" se potem kruh pece. — Domace reei imajo v mehih, kateri so iz oveje alt kozje koze narejtui in vise na stenah. V take mehe hranijo tudi vino, med, da, celo kislo mleko in sir in bas tako tudi zelje, katero je Morlakom jako priljubljena jed. — Oui jedd pri mali, okrogli, prav uizkimizi, katera sloni na stirih palicah. Postelje navadno nimajo. ampak leze na — tleh pri ognju.__ Pod glavo si postavijo le nekaj — slame. Vkljub temu so zdravi in krepki, ter dozivijo visoko starost. Oni ljabijo godbo, akopram nimajo 0 umetnej godbi — pojma. Cestokrat najdemo pri Morlakih piskala in sicer piacale. Eua se zove ffsvirala-, druga pak „difle". Morlaki znajo prav melanholicne zvergoliniti. Tudi imajo ngusle1*. nLjuslo" najdemo v Bosni, Serbiji, v ogerskem Baaatu in drugod. Rabijo jo pri spremlje-vauji petja. — Kakor sem uze omenil, so dalmatinski konji majheni. Pri vozu jih ne morejo rabiti. — Imajo jih le za jezo; za voznjo tudi nimajo ugoduih poti. Tam tedaj vsi jahajo. — Zenske, kmeti, uraduiki, duhovuiki, meuihi jahajo. — Morlaki dovazajo blago iz Bosne, Hercegovine, Turcije na konjiCih v malih karavauah. Bas tako tudi dobivajo vsakdanji zivez; pa tudi zito, slamo in seno nakladajo konjem na hr-bet. — Novice se cudno hitro v deSeli razglasajo — Siryo. — Pastirji, kmeti, lovci sq uayadno zuaaj v veCjih prostorov si po iskati. Kakor sem sliSal, jihi je ze tudi nasel jako pripravnise, lepse in veliko bolj prostornejse nego je Segalova dvorana in njegova gostilnica. „Sku§nje cloveka uSe", ali pri g. Segaluta pregovor malo ali nic ne izda, in da kar naravnost povein, niho le pretesni prostori krivi, da se poiSccjo drugi. temvec tudi presluba in jako draga postreiba, katera je vedno tista ob vsakej enaki priliki. In temu se moraino ogniti, ce ne bi s casoin ne bilo pri vese-licah nobenega ptujega gosta, kajtideftarja nezamcta nikedo rad. Slisi se, da mibli Kanalska citalnica napraviti prccej po vel. noci velikansko koncertno besedo zjako zanhnivim programom, in sicer ze v novih prostorih, in se je baje ze sestavil poseben odbor, ki bode vse potrebno preskrbel. katerega naloga je tudi na vso moc delati, da se bode veselica sijajno zvrsila. S to veselico hoeVjo Kanali'i svetu pokazati, da je Kanal, kakor je rajuki Lavrie rekel, ros slovensko gnjezdo, in da *>o Kaaalci vredui imw piavik siuov majke Slave, Pokazati hocejo, kaj zamorejo, ako vse moi'i zdiuzijo, kterih se v slovenskem Kaualu primemo mnogo miha-ja. Sicno zelim sijajen vspuh. Politidai pregled V Gorici 1. marcija. Ali bode ministerska k r i z a ali ne v Cislajtaniji, odvisno bode od Poljoev samih. Da je temu res tako, izprevideli bodo nasi ci-tatelji iz naslednjih verstir. V zadnjej stovilki poronili smo, 3. Stuprav po vsem tein postal je niinistvrski pred^ednik Auersperg tudi Hobeiwartu in vodi-telju Poljcev. Groholskemu, vabilo, da bi se po- •>tr;B(d!k :*k:iijeMu, .3iqr0imari todi, Djdm'a/K^azlo^iti aU' p^rodata -¦<> idoire^enieni' pTorftkaihiii "v^'nkinQ vpraSanji z madja^ln'^minl^rslVom;'WfibhenJ wart in GrrohdsM jOfiibttaJsta'sdiociro .va;biio? keri jima je stvar ugfe'do^lj snikpsl-iz fiaiopteja? Wndan Groholski se je talVo 'izfaziHj Wse 'nic'.lAj'fp'r^vi ne ve, bodo-li Poljci brez BP^isIeVft^P^M^ftl8! ustanovljeui bankin dualizem! fjMfljJteni je paid na§e miuisterstvo objavilo madjarskemit; da je] sprejetje dogovorjenega bankinega mollis — aj gotovo in ministerstvo madjarsko bilo je po na-J .sem cesarju zopet poterjeno. ' S katero gotovostjo se je moglo tako iz-javiti na§e ministerstvo, dozdeva se nam Cudno, kajti poleg onili 03 ustavaskib protivnih glasov, bode gotovo proti dualizmu bank© nad 50 po-slancev desuiee; iu Ce se tern Se nad 30 Poljcev pridruzi, potein je vecina proti minfetcrstvu iu razdvojenju banke. Jlinisterstvo uioralo si je torej gotovo zagotoviti poljske glasove, predno je poslalo ono izjavo madjarskemu ministerstvu. ^logoee je tudi, da nij to Se res, da se pa vendar upa Anersperg pridobiti poljske glasove, kar nij mogoee, ee pomislimo, kolikokrat s«) uze poljski poslanei, ne vemo, vsled kakc liasljive oportunitete u4e marsikatero ustavoverno ministerstvo resili propada. Poljskemu kavalirstvu nij treba nego par sladkih besedic in pridobljeno je, to nas uei zgodovina nasega iictavnega zivljenja. Hoeemo viileti, kaj bode iz to moke. Isto tako so tudi mad jar ski winistri svojemu paiiamentu poroeali o stanji nagodbe-nega vprasanja, s Comer niso pos!ai»r-i kaj zadovoljui. IMse se, da se vsled tega rnsi uze komej ustvaijenja V'berulna stranka. iiaron Senn-yey je tudi javno v madjariiki zbornici povedal, /.ukiij uij spiH'jel eesarjev nalog sestaviti novo ministerstvo. On je namree zabteval, niij sevsa na(L»odlia, katera je na slabem tomolju zidaua, prekucne ter zuova poena zidati, kar je pa ce-sar odbil. Ali se skleiu! m i r ali ne mej S e r b i j o i n T u r 6 i j o ? To vprasanje je bilo ?:eli teden na (Inevnem redu politicnega zivljenja. Velika skupscina serbska sesla se je pred par dnevi in nemsko easopisje hotelo je vedeti, dy je vecina skupscinarjev proti sklepu mini in za nadalje-vanje vojske, nad eemer smo dvomili, kajti za vojsko je treba mnogo denarja in tega Serbija ninia, Rusija ga pa sama za-se potrebuje, ker se oborozuje na vse kripljc. In. res nam uze prinasajo denasnji berzojavi porocilo, da je vecina skupseine za mir. Ne tako gladko bo skle-pati mir s Ocrnogoro, kajti ona zahteva svojim slavniin zmagam primemo razsirjenje svcjih mej, v kar Tuivija tezko privoli; dogovarjanja in po-raziimljevanja se najberze zavleeojo tako dolgo, da priene Ilusija boj s Tnrcijo, v katerem bode Cernogora zaveznica Kusije. Cernogorei so uze sedaj pripravljeni na boj, kajti, kakor se nam iz zanesljivega vira poroca, zbranih je 15.000 JrjJosraferUf) Geim&gbrcefsj idofewfipr^kAftljenfil i^co-boro^enih, hmmesmji&H^ f^^^m^t ¦jib «o Mo&woJfrf aopbtn aejLM.ilriird»4tniir8«|ndto 'Voj^itlin^n^dotii, ^ate^^io^r^P*^1^- pro^ti naravi in opazujcjo, kar se v okolici godi. — Ako hoce kedo naznaniti kako novico, ali kak ukaz, zavpije iz skaloyja v prosto waravo; to slisi bliznji 60sed in tako se potem to odmeva od kraja dokraja: to je pravi telegraf. Tudi :nladi pastireki in pastaricke sedijo na skalovji prepevaje in gledaje iz stermih vi-iav v planjavo. — Hise Morlakov so iz navadnega kamenja; eestokrat ne rabijo pri zidanji apna, ampak le kamen k kamenu skladajo. — V raznih krajili je tudi streha iz kamenja. 3»vadni zive2 je Morlakom turscini mocnik ali pogaca, katero v pepelu spect-jo. — Krompir malo sadijo. — Kostauj je tarn navadno drevo. — Dvorisce je obdano z zidom, po zidu raste trnje. da brani pesom in drugini zivalim vhod. — Morlaki so jednako Arabcera jako gostoljubni. Najbor-nejso jed delijo s ptujcem. Tudi z kozarcem vina ptujcu postrezejo. Znamenite somorlaske svatbe. — Posebno konec svatbe je originalen. — Ko imajo nevesto odpcljati v zeninovo hiso, prijatclji zenina sedlajo konje. — Zenin nevesto dvigne na konja in zdirja z njo vence in za-stave kvisko drzee proti svoji hisi. — Drugi jahajo za njima. — Streljanje naznanja, da se nevesta in zenin blizata liiSi. — Oee jira pride iz hise naproti; vhod V hiso jim je prost in zakonska zveza je dokoncaua. *— Znamenito je tudi, kako se prijatelja pobratita.— Oni zovejo tako zvezo Bpobratimstvoa. Ta zaveza velja do smiti. — Ako se pa dva pobratima rftzdvojita, 'i-sKft m&m 8^stfl>()in o!«Atre4U;8 oA tunrsnfikotitto ;/tuTBkTih ibegov,ofjkaterifef^ofedooMSiSditii^pfe^i. j d«l!te»_ ^^^i^Me^um^^d^dp^Wiar^l^a s«oxfSaporu. 01 '^diHi^s Twlil) Miriditini vo^ev^B ilwdo Oerno'gbTcfy^ Rusija ^ft'THrm?lttvo1^.^ ltilISM ° Kaj vse vedd nekatei'i,lnemf ij listi o Uusiji, s Cem^M^p uze vefi nego smegno. Sedaj"^fc1[ji sija razoro&ijc, drugi dan napovMaifti^nq/ J(ko prekoraci reko Prut; potem zopet pisejiOtf diuige ruska voj.^ka demoralizirana ali podpihovafiai>1n da no6e iti v vojno proti Turkom, ie se jim tie obljubi, da sc uvedc tudi na Kuskera ustavno ziv|jenje. Kakor mora vsakedo vedeti, sajtw-btt-dalosti. Itusija pripravljena je uze na boj in se §e pripravlja; marSirala bode, da podere inerSavo turSko postavo in jo s flm boljSim nadomesti, naj bode s tern Anglija zadovoljna ali ne. tedaj sc prijateljska zveza razrasi in to pomeni veliko nesreco za celo okolico; radi tega naj tudi ona pri-cakujeta bozjo kazen. Pri Morlakih velja tudi §e dandanes flkrvarinaft (Blutrache). — Morlak ima Se vedno geslo, katero bi se v nemscini tako-le tolmafiilo: „Wer sick nieht ritcht, heiliget sich nicht." — Oni tedaj inenijo, da ma^evanje — Cesti cloveka. — Tega menenja se tudi trdo drze in tako tudi postopajo. — Ako je na pr. dancs uraorjeu bil Morlak, je dolznost [nj?gove naj-bliznje zlahte moskega spola maSCevati se. — Ako je pa se mladoleten in se ne more maScevati, tako pri-dejo njegova 2lahta, znanci in prijatelji k njemu, ka-terim mora prisegati, da se bode masceval. — Ako je pa otrok Se v zibeljki, mu prinese mati ocetova kr-vavo srajco in jo postavi otroku na zibeljko in joka-joe kaie mu, kaj se je zgodilo. — Ce je pa sin uze dora3f'en fantin, ptosi ga klececaz dvignenimi rokami in zahteva, naj se on magcuje. Na to mu izroCi oee-tovo piiiiko v roke, ter prosi, naj ko hitro mogoce svojo dolznost izpolni. — Tedaj krvavo maSeevanjeje pri Morlakih in sploh pri jugosiovanskih narodih glo-boko ukoreninjeno in se ne da ie'trebiti. — Prav je imel torej slavni Palacky, kateri je malo casa pred smcrtjo pri svoji siavuosti dejal: „Slovan po na-t uri s v ojej ne ter pi, da bi mu se krivi ca delala, ai onsam nikomur krivicenoce del a ti/ — Piica temu je-* jugoslovanska vojska, t. in, Razne vesti. Solkanski rodoljubje napravijo v uedeljo, 4. ob 7 uri zvecer v Mozeticevi dvoraol v Solka-nu tihi vecer v spomin Lavrica. Program je sledoCi: 1) „Hoj Slovani"; 2) Govor o Lavricu; 8) BBlagor nm«; 4) Sta cutis; 5) nV dolini tihi." - Po izvrSe-nfiin programu zacne domaca zabava. Dvorana bo okiucana se sliko dr. Lavrica. Ajdovsko drufitvo „Edinost" nabralo jo potrebni denar, s katerim si napravi lep oder v dru-Stvenih prostorih. V kratkem napravi druStvo bese-do v spomin ranjeega dr. Lavrica, katere dsti doho-dek je namenjen za Lavricev spominek. Da so Ajdov-i'i ztno^ni, kaj lepega izversiti, je u2e ob5e znano, saj imajo tudi dovelj izverstnih mocij na razpolaga-nje. Le prave liarmonije se je do sedaj pogreSalo, v katerem obziru pa se je v zadnjem casu obrnilo na boljSe. Dornbergka ditalnica napravi prvo nedeljo po veliki noci veliko besedo s pctjem, igro, deklama-cijaini, govorom itd. Cisti dohodek namenjen je za Lavricev spominek. SH§i se, da bode sodelovalo tudi pevsko drastvo „SIavec* in najboljSe raocl iz Pri-morskega. Natanfini program objavi se kesheje. Dom-berzani so v narodnih zadevah veduo mej prvimi; fti-vUi! ¦¦-<¦¦'¦ ; Za Lavridev spominek so darovali gg. K.N. iz Gorice f. 2.~ H. is Gorice f. 1.— skupaj 3 gld. Lavricev zadaaen spominek na njegovi go-mili bode postavljen v saboto 3. t. m. V nedeb'o, 4. t. m. ob 11. zjutra, se bodo zbrali pri spominku go-riski spostovalci in prijatelji ranjkega in bode zapel zbor slovenskih pevcev nJ»grobnico.«— Zvecer pa nekda napravijo nekateri rodoljubje v citaloiCnih prostorih tihi veeer. Slisi se, da poSljejo 4. t. m. tudi nekateri rodoljubje vence na gomilo ranjkega.— Spominek je 8 cevljev visoka piramida iz nabrezinskega kamna s pri-mernim napisom, in je le zacasen, ker pravi spomi>> nek se postavi v javnem kraji, kakor Mi vefiina da-rovalcev, in ozirati se je tudi na to, da se bode go-riski mirodvor v kratkem prenesel v drugi feraj. Nekateri daro7alci zaLavrieev spominek, ki so samo podpisali, pa placali ne, so proSeni, da pla-Lajo podpisane svote do 8 t. m. •, Javni obdni zbor dru^tva Sloga. Odbor dru§tva je sklenil v seji 1. t. m., da bode obfini,zbot drugtva „Slogau v nedeljo, dne IS t. m., pri BebM blizo Ajdovscme tofino ob 3. uri popoldne. Dnevni V6d je sledeci; 1. Govor predsednika; 2. Govor in nasvet obanki za osebni, fcraetlijsljll kredit; govori g, prof. PovSe. "' 3. Na kak nacin bi se mogli zuiza1TdaVl& govori g. Leban iz (Jernic. 4. Prosnja na dezelni obor, da prioMuje;;sklepe svojih pdborovih sej v de^elnih listih. , 5. Nasveti druzabnikov. Tepe2. V pondeljek so nekateri goriSki'J niCi, menda Se pijani od nedelje, zaCeli^r^it; gostilni, katerega so prenesli po temnauficq ^t,„T];. nicami.— Izid tepe2a je bil, da je ostal e'denma¦ flen ranjen znozem. Ker je iandarmerija to xapaztlffij'prlSla je hitro na aiesto ter odpeljala, Q onih vroCih v ku> njo, da se oMad€, ranjenca pa v bolnico, da se mu zaceli rana, katera nekda nij nevarna. Tatvinska kronika. Oni prijatelji kakoSi, o ka-terik smo porocaii, da so pokrali v Gorici in okolici toliko kokoSi, so uze zasaceni in sede za zapahom; 7 jih je in prav mladih. — Pred 3 mi tedni so ne-znani tatovi vkradli ved blaga v zavodu gluhonemih; pred tednora pa so prodrti tatovi v zavod „Notre dame" in 27. t m. se jc blizo mosta cez „Soco" sopet kaj tacega zgodilo. — Sploh nismo v tem obziru v Gorici primeroma s Trstom nic kaj posebno zadej. Zbor ajdovske podruinice kmetijskega dru-2tva bode pri Relhu dne 18 t. m. precej po dovrSe-nem daevneni redu dru§tva „Sloga\ — Govorila bosta o Tazuth kmetijskih zadevak gospoda PovSe in Kuralt. Vec o tern prikoduijic. Oolni tiradnik Winkler v Terstu, bratna.se-ga derzavnega poslauca in dvornega svetovaka Au-dreja Winklerja, izginil je kar cez noc in dan in mj ga vcfc sluha ue duha po njem. TerzaSki easniki so aicer prinaSali, da se v Gorici nahaja v noriSniei, a na vsem tem ny bilo niti pita resnke, kajti Wink-ler-ja sploh v Gorici Se bilo nij, Pred par dnevt pn-nesli so zopct terzaSki listi poziv colnega urada. naj se Winkler koj poverne v svoj urad, in nalaga tudi politicnim in drugira korapetcntnim oblastnijam, naj ga primejo, kjer ga dobe, ter poSljejo v Terst. Govo-ri se, da je ubozec znorel zarad preoblozenja z delom, katerenui se nij upal biti kos. Mi, se ve, odvraca-ino vso odgovornost za to govorico. Ustrelil se je preSli teden tukaj v Gorici zan-darui goriSke postaje. KakoSen je bil uzrok samoumo-ru, nij nam znauo. Nekateri terde, da so ga nape-Hale k temu cinu harpije zarad prevelikih dolgov, drug! pak pravijo, da je bila kriva nesrecna Ijubezen. Ustrelil se je se svojo puSko v sence in zadel se je tako dobro, da je v bipu mertev oblezal. MertvaSke kosti so se naSle pri kopanji v ne-ki kleti v Gorici. Veudar nij misliti, da se je pris-lo s tem kakemu zloCinu na sled, ampak na onem mestu bilo je pred mnogimi leti pokopaliSce, kar spri-cwjejo tudi nekdanja izkopavanja v sosednji hiSi, v kateri so bill tudi na majhenem prostoru naili kosti Stirih trupel Knjigo Y italijauskein jeziku, kako se innjo mnoziti 10 odgojevati sadoa drevesa, izdal je g. J. Ve-licogna, asistent na kmet. soli. Ta knjiga je nanie-njena furlanskemu kmetu in je sestavljena iz samih pogovorov z namenom, da jo malo uceni kmet loze razumi. Enjigi, ki velja samo 40 soklov, pridejai sti tudi 2 sliW, M predoeujeti res poduk v slikah. Ceski „Narodiii listy" prinaSajo stra§ansko nezaSlisan tin, katerega so napravili madjarski vlada-jocl kulturonosci. Znano mora biti §e na&m cita-teljem, da je bil dr. Miletie, voditelj avstrijskih Ser-bov t Banatu, zapert zarad veleizd&jsiva, katero bi se mu moralo Se le dokazati, da bi bil dobil potem zasluieno kazen. PeStanski derzavni pravdnik Toma-§efc, po rodu Slovak in Slovan z duso in s telesom, dobil je nalog sestaviti zatozbo zarad veleizdajstva Mileticevega, a nasel nij nikakega paragrafa v kazen-skem zakoniku, po katerem bi se bilo moglo posto-pati v tem smislu napram Mileticu. Kljubu temu se je vendar zahtevalo od njega, naj sestavi zatozbo. Vsled tega priSel je pravni cut pravdnika Tomaska v kolizijo z zahtevanjem njegovili predpostavljenih, iz katere se je poSteni moz resil pred par meseci se samoumorom. — Dobro napredujemo v konstitncijo-nelni dobi. Do sedaj smo bill vajeni prenasati privi-legirano ustavo nem§ke in madjarske svojati, v krat-kem pa dobe|Madjari nemara privilegiran kazenski za-konik za preganjanje Yseh nemadjarsko govoredik avstrijskih pcdloznikov. Iz odbora slov. Matice v Ljubljani izstopili so odborniki prof. Wiesthaler, prof. Pleter§nik, posla-nec Herman in veleterzec Gorup v Terstu. Kaj cudcn se nam dozdeva izstop pervih civeh gospodov. Ali je temu vzrok kak pritisk od kake strani, ali so notranji prepiri temu krivi? S Casom se vse pojasni, preje ali sleje. Pri tej priliki naj opomenimo, da se nam dozdeva, da se harmonija v Matici ru§i Vsaj zalostno je uie videti in citati, da se uie dr. Jan. Bleiweis sam mora zagovarjati naproti neopravicenim oditanjem doSla mu od strani kranjske duhovSeme. Nij nam na misli objavljeno dr. Bleiweisove opravicevanje razprav-Ijati, samo ob kratkem naj recemo, da enaka nestrplji-vost in sovraStvo, koje vzgojeva z vsakim dnevom bolj kranjska duhovScina ne more niti narodu niti njej sami koristiti. Iz Av6 se nam pi§e: V nasem po§tenem ko-munu pripetila se je preteklo nedeljo po noci okoli 9. ure yelika nepoStenost. Blazen Valentin Gorjanc iz Lojgij je polomil in zdrobil pokopaliScina vrata, razkril streho nad vratmi, iztergal vse korce iznad pokopali§cinega obzidja, razpraskal malanje na kape-lici in ob zidu. Skoda se ceni na 100 gld. Po dezeli se blaz-ni svobodno gibajo. V noriSnico je po§i!jajte, kjer bode za nje bolje in za obcinstvo. M. Slovansko pevsko druStyo na Dunaji na-pravi 5. susca veliko Bkoncertno besedo-, pr-vo v tem letu, v cvetliCnih dvoranah dunajskega vrto-gradnega drwstva (Blumensalc der Garteubaugesell-schaft I. Parkring) se sledei-im programom: 1. Dunte vctrL serbska 2. Xitra, slovaska 3. K a d r i 1 j a. ruska 4. Popotnik, slovenska 5. R u z i n k o, ceska in 4 solo-prednasanja gospicff Evz. Paprieeve iz Mos-kve, petje gospe >far. Kraus-ove iz Kijeva, petje ko-spice Zamarove na harn, gospict4 R. Seiril-ove <0i-hinje) na glasoviru. Po koucertu slede produkcu^ ??od-be pt-i-polka 4. pod vodstvom kapelnik-i g. Dubca. Vstopnice dobivajo s-e pri g. dr. Ltnmii-u. I. Bogner-gasse .*>. v Slovanski B^-edi I. DoMhofgasae it in v kavarni Mayrederjovej I. Rothenthnrmstrasse 27 po I gld. 50 kr.i pri kasi pa 2 gld. Dijaki dobodo vstopnice po r»0 kr„ ako se prej»w og!a.s»;. Iz do.slfga nam letuika tega vscidovaii&kfga pev-skega dnibtva posnemamoT da vrlo napivduje. kar&pri-cujejo mnoge, sijajne koncertne besede, koje je to druStvo napravilo v problem letu. in veliko Stevilo drtustvenikov, nanirec 2;;r>. Povcev steje dmstvo f>© in sicer 22 tenor. I. 2:» tenor. II. :i2 basov I in li> basov II. Prekanjen slepar pvis>l je te dni sem v (jo-rico in se poda k enemu tukajanjemu trgovcu prose ga, naj mu i.aznaui moza, ki bi hotel kupiti Iep pr-stan iz briljantov, ob enem nm izroci pratan z nalo-go, naj ga pusti ceniti. Trgovcc nese pratou k bliz-njemu zlataiju, ki ga ceni na 200 gld. Trgovec je menil, da se mu ponuja lepa prilika ter ponudi one-mu elcgantiicinu gospodu iz bliznje Italije za prstan 350 it. lir. Kupeija je aklenjena in go.-:pod izrofi trgovcu prstan. Ko pa grc trgovec zopet popoludnu k zlatarju, da mu proda prhtan, ostrniel je, ko inu zla-tar reue, da to nij vec ibti prstan in da ta pratan velja samo nekoliko soldov. Slepar je nanirec v hi-pu zmcnjal prstan in trgovca ostcparil za lepo svoto. Kolike pozornosti je pae treba dandenes. Solsko. Za revne uclteljske kandidattnjc na Go-rJSkcm zavodu podelilo je nekda ministerstvo 4000 g. Prav tako je revnim obiskovalcein pripravnie v Koba-ridu, Proseku in Trztcu dovolilo podpore 800 gld. V Kobaridu se bode vstanovila obrtnijska Sola in se bode v ta uamen nekda zidalo novo poslopje. Dr. Kocevar iz Oelja, znani in mnogo zaslu-2eni rodoljub in eden prvih voditeljev Stajerskih Slo-vencev, postal je te dni c. k. vladiii svetovalec. Vrle-mu gospodu cestitanic iz srea in nas veseii, da je sam cesar priznal zasluge tako blazega moza, ee tudi ne stoji v vladuem tabru. Celjska Citalniea napravila je g. dr. Kocevarju na east slovesno besedo, kar je tudi nas goriske Slovence veselilo. Tudi mi |zaklieeino iz juzne ineje vrlemu gospodu ; nNa mnoga leta* ! Popravek. V zadnji Stevilki ^SoC'e'-4 glasiti se mora v razni vesti go\'oreci o ceniku raznih semen in dreves, mesto c. k. kmetijska druzba: nc. kr, k m e-tijska sola". ____________ 6g. drustvenikom vinorejskega drustva za Brda! Odbor je sklenil sklicati gg. drustvenike v obiini letni zbor due 8. marcija t. 1. ob 11. uri predpoldne. Zborovalo se bode v prostorib slov. citainice v Gorici. Na duevnem redu bo: 1. Porocilo o druitvenem delovanju 2. Razdehtev trtnih bilf (nad 12.000) med drustvenike 3. Drustveni racuni 4. Dopolnilna volitev 2 odbornikov 5. Posamezni predlogi drustvenikov. Zarad zanimivega dnevnega reda se nadeja prav obilne vdelezitve Odbor vinorejskega drustva za Brda. V Gorici 27. febr. 1877. Dostavek tirednistva. Temu razglasu clostav-ljamo par besedic : Veseii nas, da je tudi Brisk© ?inorejsko drultvo zacelo iispeSno delovati za ?resnicenje iepe svthe in nameoa, kterega imajo vinorejskega drustva. Kakor smo sami videli, je t druitveui trtnici in sadnici na 15000 lepih bill*naj-zlahtnisih trtnih piemen; rizling? luski rivsek. traminec, bur-gunder ltd. Vse te trte se bodo. razdelile med drnstvenike. Prav tako je nad 500 pozlahtnemh cepljenih sadnib dreves: breskve, cesnje, pitani kostanj ; gotovo. zbrano m za Brda pravo sadno drevije; tadi ta drevesca dobijo dcustveniki brezplacno. Po tej poti pride tedaj u2e letos lepo stevilo zJabtnik trt in drevesc v Brda, drustveniki bodo imeli priliko opazovati, kako se obnasajo te nove zlahtne, ptuje trte v Briski zeuilji in za-gotovljeni smo, da bodo kmalo po Bcdih se razsirile te zlahtne trtne sorte. ker vse dosedanje poskusnjc spriCujejo, da v kras-nib Briskib vinogradib izvrstao rode. Gasp. A. F.? posestoik in. marljivi pospesitelj vinorej. napredka v St. Mavru, ima uie vecletne trte rizlinga, velSrizlinga itd. In ne le, da bo silue rodovitnosti, tudi zlabtno kapl.co mu rode. Zato Brink! vino-rpjci, poskuSajte vse, in kar bodete za najbolj§e spoznali, mno-zite. Mi zelimo le se to, da druStvo tudi za racijonelno umno kletarstvo skrbi, ker Briska vina, umno napravljenar morals bi via druga prckositi. _____"___ , Javna zahvala. Vsem cast. gosp. nradnikom, blagiir gospem, gosp. nadzupanu in slavnemu obcinstvu, kteri so v nmogem Stevilu mojo nepozabiijivo soprugo R o z a 1 i j o due 21. t. in. k zadnjemu pocitku sprcmili, kakor tudi gosp. ucittlju v Hrusici. kteri se jepogreba se solsko mladiuo udclezil, izrekam najiskreiiejso zahvalo. Podgrad (Castelnuovo) v Utri France Kokole, c. k. davkar. Edina prodajalnica na Dunaji, katera jo zo'»ct /ni/a)a •/, ozirom na slabe rase cene svojr^u razni'tra blayra za '.V) '»/„ j<» Zal.faftr. kmesK. sreliraH.Bettem8iina & C. Hit Dunaji, KarntiiiTstr. 14 im Durchhause Posnetek iz velicega cenika. in-rji' st dii.il jircjo SPdaj :j.iT0 1.50 I skb-dira za kavo 7.r.d 3......! v. zliro J',.— a.10 7..1II 2.N0.1 .;i ¦•¦lici zailitlun \\.Tn\ 1.50 7.*jf> 2.M':i zamtirtK-is |ini],>|.. :».-.. ...-- g.liO'l par svetiltnkov > no/.c.v ' vscli 21 ko-ov G no/Jiicv jza ]»o. » vnfli 21 kosov >'f f ilic (v eK'guutu. e-(5 vilcic ' si a- ' v eh'jrutitii. <•- »i /lie, itni mesto 2H5 zliri<: ) di'k (tui mc-ito 2-1 (» -/Men: za kavo gl. *aino 10<>1.,0 naslom.za noz. gl.samo 10 {.d. V intern razinr-rji s<* dobivajo vse mogocc stvari iz pravega kinezkerfa sr<;bra. Zunanja naroiiila proti ]»>st. jjovzetju tocno in vestno. (.'eniki se did»; jk» zflji za^tniij in l'rauko. r> zlicir za kavo ii zlic, navadnib '"> vilic 1 koicc za jubo 1 korcc za inlfl; ANTON BATTIG v Gorici, ua trgu velike ccrkve, v dvom „Nicolai" M. 25 ima veliko zalogo navadnib in semljetih barv na-pravljenih z oljem ter vsakovrstnih lakov angle^kih in domactb. On izvrSuje vsako Se tako veliko narocbo natanC-no in tocno po fabriSkih cenah in prevzamc vsakovrstno delo za barvanje, lakiranje, malanje sob vse po jako nizkib cenab. Impak, izdayate^ in uredaik; VIKTOK POLENEC.; — Tiskar; MAILING t Qomi,