Boljši gospodarski rezultati
Industrijska pruijrvodnju v Ljuli-ljani je v prvih treh mesecih Je-tos bila za 1*7,1 odstotka višja kot t enakem času Jani, <sr primerjavi s poprečno mesečno proizvodnjo celega lanskesa leta pa 103 od-stotka Yišja, Ceprav 3t) ti podatki suhoparni, kažejo na hitrejšo go-spodarako rust in če jih primer-jnrno z dosežki slovenske indu-strije vidimo, da so rezultati v Ljubljani fooljši. Celovito primer-j»vo med lanskoletnlmi in letoš-njimi podatki je težje delati, predvsent carsdi tega, kec so se t začetku lanskega leta pojavile ob ii-vajanju zakona o zavarova-nju plačil tned uporabniki druž. benili sredstev nekaj slahši go-spodarski rezultati, Frav zaradi tega moramo visoko stopnjo jk>-večanja industrijske proizvodnje ocenjevati bolj previdno, sa.j le-tošnje obdobje primerjamo s sla-bimi rezuliatl v lamkem telu in je torej vsaj del iistega, kar ka-žejo ugodni stutistični podatki le mavidezno.
BMioanskjo je prooavoidiTiija v pr. viih brati messcili lefcos naj^bol; pi> Stooftila v predelavii kemi&nih m-djeMaov predvisam aaiadi iwiwh sjtnogljivosti, prav tato dotore re-»illtate pa so zabeležiffii v papimi industriljd, v Papirniicii Vevoe, toti-dair je turii to deloroa postedica aačetilDa otoratovaiivjia nov#i kapa-citet. Pri tam pa nekatere diejiav. nosti, stpoii«!gradinoa( ppatevodinua gradbeneiga matecriailia, prrodizivoclnija končnjh teikstitnih iadeiko? in pro-uavtattajia usnjeme gatontarjtjie, nm>
dosegle popredne masečme pirojz-vodinije.
Ttjdi 2ail'age gotavih iadelkav so se v priraerjavi z lanis*:3m letom ^miižal«, kar je raOTiesefljiiv pada-tefc, vandaa: na žalost ne pxwei5 točen pirav zaraidi tega, keor ao aatoge v Sstem 6asu lamri mo6no papaate.
Zaradi pove6ani.ja imdimsfcrijisike pnodizvoclinij« se jie poslabšala oaterbLjmoet z olamaidim reproduk-cijškim mateitoloitn loot fcudi z uvoženkn, Ob tam pa je ugadno deijstw>, <Ja ožvvHjamj« gospoclair-ake rasfci ne apramlma povaftainde zafposlenih in tx> kaae na pove5a-njie  prod,ukti:vmosti,
Nekateiri problemi
KUub tem ugocliniiin retzuiitatoim, od katerih pa so netoteri na ža-lost le naividessni, pa je v gospo-darstvu vnsta neugodin.ili gilbainj, pradivsean pren^ajhna udiinkovitost naložb, hitna rast cen in živl.jemj-skfti stroskov, zaskrbljiujoči pa so podatakii o pove6anili iziguibah, amamtjšainjia rasti iavoea žn pove-oaniu uvoaa. Invesbicijstei dagiav-nost je bila v prvih meeecdih tefcois usroarjsna predvsem v ctakoinča-nj« tavestLcij iz preteklih dveh let, začetih je bilo fe nefeaj manj-šil\ novih in.vestiatj, medtem ko investioiljstoij mložbe niasdoev in-duistrijaikeiga raavoja zEnostaiiiaijio.
Ko govorimo o iagubah iz te-kočaga poslovanija. se srečamo s podattam, da so se anatao pove-čaJe, pri Semer jie največ iagub na podro6j« prameta tti sjvaz (pimi-vsam.  zarajcU  le^ub  aedoanic),   Ib-
gube pa se pouavHjfAio tudi v in-dusbrijt, goetiiistvu iin turizmu, Gastiftstvo in turiaean varaiarle upata, da se bo položaj popravil, loo se bo začela tiirtshičinia sezo-na, tocla še vedino ao zaskirblju-jioše iagube tiistih TOZD, toi so že ab 2MS5fi|ju.iinam rai6umu iak-aoo-vale nepiakrito =i»zguibo in med te-tni ao  tudi  ftri turisti&ie oit^anu
Osebmri dohodkii gn rast cen
Osebni dfthodtat saapoialienih v go-
spodairsbvu ao v prvera eetrbtet.ju poprečno povasli ¦&,. 2^ odsbottai in znašaii 4808 din, v n^o6(po<ter-stvu pa so znažaJi 5301 diia in aa bili. aa 4 odstotke niaii.
Bo lainskolebn.i, dofeatj urnirjiem rasti, so cene letoe, v prvem 6e-trttefcju, naglo izačete rnaraščati. V marou so v poprečju narasle w. 6,4 odstotbia v prumepjavi z <fe-cembroin land. Prt tam ao najiii-treje nairaSčale ceme žrail, zlasti aelernjaive, ml«ka in mlečnih izdel-kov. Praiv tafeo pa 3O hitro na-raščali življiemjHki sfcrosffci, ki so bili marca že isa 3 odstobkov vosjii kot ctecambra lam. Podražitev hraine rn energije je najjveiž pri-spevata porasti življetnjskiii stro-šikov ki ugotovitvaim občaimoini., <ia se vse dnaži.
Haloge za i.iboijšanje pololaija
Sadamja podatla isažeijio, dia bo bre&Mt ublaiUfci nadalijin^jio poieftliraiM)
raist con, pri čemer pa ,¦«} rno-rajo tuidi osabni diahoidiki gibato v sklaiiiu s pradutetivtY»tjo d«tta. Oo-apadarstvo, vsaka TOKD ali OZD. bi moralia iadielati proigram in mz-miBliifai o bolj&i tea^lbi prooiavodtuii in dnigLh smoigtlljiviasfci teir si pri-aaičtevati aa powečain|je pračbufetiv-noati im boJoSe aospodaiiijianje. V Mstiii OZD, ki potsluijieijo z amgulbio
alii tiii robu raiLf.bibtoaib'.. bi rno-raii sprejeti u^iakoviits in aJUoift-i»9 ukrape za šzvajianje ozi«)im» iadalavo sajiaeijsfeito progmtnonr, vse gaapadaiiistTO pa si mara pri-zadevati, da bi »hraniilo danami6' no rast proizvodmjie, Se pasebno pozarniost pa bo trelba poBvebltl amainijšeivain>ju uvaaa in pove&uaju iavuoia.                       B. Pogačnik
V ponedeljek, 8. junija, fe pneds&imik abčmske zvese druSten upokojencev svečano odprl Jdub upokojenceo občvne Center v Knafljevem prehodu št. 1. Pmstorč Jduba so «i pri§U ogledat predsednik skupščine občine Cent&r, Hugo Keršan, predsednile SZDL Center, VojJoo Novak, preds&dnik bomiteja abčmske kan-ference ZKS Lfubljana Center, Drago Flis, preds&dnik sveta sm-Oikutov obči/na Center, Miha DraJcMer, predseditik SPIZA, c&r. Jam* ko Bnmet, preds-ednik Zveee druUem upokofencev Avgust Bataf geLj, pmdvtaamihi iera4ewiih skuproombi obiAsna Center m drugi.