Št. 72. V Gorici, v sredo dne 9. septembra 5903. Tečaj XXXIII, Iihaja trikrat na teden ˇ iestifa lidanjlh, is eioer: vsak torek, fetrtek in »oboto, ijutranje tedanje opoldne, »e«erno tedanje pa ob 3. turi popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami er s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-emana ali v Gorici aa dom pošiljana: Vse teto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta........8 » 60 , , , 3-30 Setrt leta.......3 , 40 » , , 1-70 PosamiSne Številke stanejo tO vin. Od 23. julija 1901. do preklica izhaja ob sredah -,n sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki nlio Štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni. A. GabrSeek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od • 9. do 12. ure. Na naroitla brea doposlane ¦areeafa« »e ne oziramo Oglaal In poslanica se rafiunijo po petit-vrstkA 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. is»kf*- * vrata. Večkrat po pogodbi. — Vefije črke po prostoru — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost »Vse za omiko, Bvobodo In napredek.!« Dr.K Lavrii. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi št 7 v Gorio: v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti ,-iafci dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12,- dop. DpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SLI 1, Karoiulno In oglase je pla&tl loco Gorica. Dopisi n-.J se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le iipravniStva. »PBIMOBEC« Izhaja neodvisno od «8©oe» vsak petek in stane vsa leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. . v ^00**,in «Primoreo» se prodajata v Gorici v to-bakarni 8ohwarz v Šolski ulioi 'u JellarsitB v Nunski uhoi; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Oaserms. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A, Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. »Krojaška zadruga"- propadla. Trdil in dokazal sem, da se je »Krojaška zadruga" potopila v bisagi Centrifuge ter da je ostala Se dolžnica celih 68 000 K, tako, da je bilo s 30.000 K deležne glavnice zgubljenega denarja do 93.000 K. Kdor čita goriška klerikalna lista, Usti ve, kak6 sta me psovata zaradi mojih povsem stvarnih izvajanj. Na osebne udri-harije nisem odgovarjal, saj govore proti kavčem Števila in računi, ki so nam jih oni sami dali na razpolago. Vrhunec predrznosti pa je to, da so priobčili pogodbo, ki obsega vse moje trditve, ter zaupajo v neumnost klerikalnih čitateljev tako daleč, da upajo..., da ne bodo razumeli te prejasne pogodbe. Da bodo uverjeni »So« čini* čitatelji, da sem pisal čisto in golo resnico, ter da so klerikalni listi naravnost nesramni v svojem pisunstvu proti meni, naj sledi tu iz »Gorice* dosloven ponatis tiste znamenite pogodbe, ki se glasi tako: Pogodba, katera se je sklenila današnjega dne med »Centralno posojilnico* in »Krojaško zadrugo*, obe registrovant zadrugi v Gorici z omejeno zavezo. Najprej se omeni, da je »Centralna posojilnica* zadobila proti »Krojaški zadrugi* pri tuk. c. kr. okrožnem sodišču a) razsodba z dne 5. februvarja 2903 opr. št. Cg. I. 17/3/2, b) menjisko plačilno povelje z dne 5. februvarja 1903 opr. št. Cw. 61/3/1 in c) menjisko plačilno povelje z dne 19. marca 1903 opr. št. Cw. 124/3/1, s katerimi je bila »Krojaška zadruga* obsojeua plačati »Centralni posojilnici" zneske ad a) 41227 K 86 h s 5% obrestmi od 1. januvarja 1903 naprej in pravdnimi stroški 63 K 20 h; ad b) 1047 K 80 h s 6% obrestmi od 31. januvarja 1903; 1066 K 73 h s 6% obrestmi od 4. februvarja 1903. in 1574 K 86 h s 6% obrestmi od 4. februvarja 1903. naprej ter pravdnimi stroški 15 K 82 h in ad c) i 33000 K — h s 6% obr. od 26. febr. 1903 30000 .-,»»,»* » , 649 , 79 , . » » , , , , 1497 . 19 , , » , » 3 , 1971 , -....., , . 1855 » 39 , , » , , 1 , » 406 , 85 , » » , „ , , 1000 ,—,,»»» 6 , in pravdnimi stroški 53 K 26 h; dalje da je »Centralnaposojilnica" v izterjavo teh zneskov s prip. pioti »Krojaški zadrugi* predlagala izvršilo po rubežni, prisilni upravi in prodaji vsega štacunskega blaga in pohištva »Krojaške zadruge" ; da je bila vsled tega s sklepoma c. kr, okrajnega sodišča goriškega z dne 16. aprila 1903 opr. fil. E. 704/2/2 in z dne 22. aprila 1903 opr. št. E. 762/3/2 dovoljena prisilna dražba vsega štacunskega blaga in pohištva, ter da je bil dražbeni narok določen na dan 6. maja 1903; da se je na predlog »Centralne posojilnice* prod draž-benim narokom izvršila cenitev v&ogaza-rubljenega blaga in pohištva »Krojaške zadruge", ter da je bilo isto cenjeno n a 44030 K; da je na podlagi te cenitve »Centralna posojilnica* v zmislu § 271 i. r. izjavila, da je pripravljena prevzeti vse zarobljeno blrgo in pohištvo »Krojaške zadruge* za znesek 55042 K, ter da je c. kr. okrajno sodišče goriško s sklepom z dne 2. maja 1903 opr. št. E. 704/3/5 ta predlog po poprejšnjem zaslišanju predsednika »Krojaške zadruge* odobrilo in ker je lastninska pravica do zarubljenega blaga in pohištva prešla na »Centralno posojilnico*, izvršilno postopanje, dovoljeno s sklepoma 8. aprila 1903 opr. 51. E. 701/3/1 in 16. aprila 1903 opr. E 762/3/1 ustavilo. Ker pa »Centralna posojilnica* ni imela nikoli drugega namena, nego da reši »Krojaško zadrugo" gospodarskega poloma in kon-kurza, kar je bil edini nagib, da je za isto plačala vse upnike in prevzela njih tirjatve, in ker se zapričeto delo da končati le z nadaljevanjem trgovine v »Krojaški zadrugi*, je »Centralna posojilnica* se odločila svoje blago še nadalje pustiti v prostorih »Kvojaške za- druge* in je razpečevati pod njenim imenom, pa za svoj račun. Vse to predpostavljeno, določile so se sledeče točke: C1 o n I, »Centralna posojilnica* prepušča, pridržuje si lastninsko pravico, vse blago, ki ga je v izvršilu E. 704/3 prevzela za znesek K 54.042 in ki je v tem, kakor tudi v izvršilu E. 762/3 zarobljeno in cenjeno, »Krojaški zadrugi* kot hraniteljici, da je sme pod svojo finr , pa za račun »Centralne posojilnice* v dosedanjih prostorih »Goriške ljudske posojilnice* v Gosposki ulici razpe-čavati. »Krojaška zadruga* izrecno priznava, da jej ne pristoja nikaka lastninska pravica ali posest niti do štacunskega blaga, niti štacunskega pohištva, katero poslednje sprejema samo v r a b o proti vsakočasnemu preklicu. Člen II. Ker se trgovina ne more uspešno nadal^vatt, ne da bi se ne doku-povalo potrebnega in primernega blaga, skrbela bo »Centralna posojilnica* za do-lična nakupovanja. Naročila se bodo izvrševala sicer pod imenom »Krojaške zadruge*, ali izrecno le za račun »Centralne posojilnice*, katera si izrecno pridržuje pravico in posest tudi do onega blaga, kar »Krojaška zadruga" tudi izrecno priznava. Naročevati blago bo imela pravico edino le .Centralna posojilnica",kakor bo imela dolžnost dotično blago tudi sama plačevati. Člen III. Razpečavanjo štacunskega blaga se bo vršilo po načinu, ki ga določi »Centralna posojilnica*, ne Ua bi v tem pogledu imela »Krojaška zadruga" pravico prigovarjanja. — Skupilo je last »Centralne posojilnice* ter se ima po zaključenjti prodajalnice in dnevnega računa vsak dan sproti oddati blagajni »Centralne posojilnice*. Člen IV. Dosedanji kakor tudi prihodnji uslužbenci »Krojaške zadruge* ostanejo, dokler bo ta pogodba trajala, samo formalno v službi »Krojaške zadruge* in bodo kakor taki opravljali svoje posle v pro-dajalnici ali zunaj nje, toda nameščala in plačevala jih bo, dokler bo pogodba trajala, »Centralna posojilnica", ki si pridržuje pravico odločevati, kdo se ima v službo sprejeti, kdo odpustiti, pod kakimi pogoji se imajo mezdne ali druge pogodbe z uslužbenci sklepati, sploh urejevati pravno razmerje uslužbencev. — Tudi to, kar se tiče notranjega ali zunanjega poslovanja uslužbencev, ima edino »Centralna posojilnica* določevati. — Določitev nakupnih in prodajnih cen je stvar poslovodstva, na katero nima »Krojaška zadruga" nikakega u p i i v a n j a. Člen V. »Krojaška zadruga" je obvezana, ostati v dosedanjih prostorih goriške ljudske posojilnice v Gosposki ulici, kolikor časa mogoče; vezana je vsled tega tudi storiti vse po zakonu dopustne korake v dosego zavarovanja svojih najemninskih pravic, ki io bile prvotno ustanovljene dogovorno z goriško ljudsko posojilnico na deset let; obvezana je zlasti upreti se morebitni odpovedi sedanjih štacunskih prostorov. Ako bi pa vkljub vsem po zakonu dopustnim korakom ne bilo mogoče obdržati sedanjih prostorov, obvezana je »Krojaška zadruga* prenesti avojo prodajal-nico oziroma firmo v druge prostore, katere bo določila »Centralna posojilnica*. člen VI. Najemnino, davke in sploh vso režijo, ki je v zvezi s trgovino, plačuje, dokler pogodba traja, »Centralna posojilnica*. Člen VII. Ta pogodba se sklene z a dobo petih let od danes; vendar je »Centralni posojilnici* vsak časna prosto dano od iste odstopiti brez vsako rš ne odpovedi, v katerem slučaju kakor tudi sicer poljubno bo imela »Centralna posojilnica* pravico spraviti iz prodajalnice »Krojaškezadruge" vse svoje blago in pohištvo. — To pravico si »C-mtralna posojilnica" pridržuje zlasti za slučaj, ako bi se »Krojaška zadruga" ne držala strogo pogodbenih točk, o čemer raz-sojevati ostane pridržano edino le »Gen-tralni posojilnici*. Člen VIII. V smislu določb te pogodbe se je sporazumno med pogodnikoma poslovalo že od 2. maja 1903. dalje, ter se vsi od tedaj v tem pogledu storjeni koraki in sklepi v celem obsegu še izrecno odobru-jejo in potrjujejo*. Trye mušketirji. Napisal Alexandre Dumas. Me.) I In nato zopet prične teči, kakor bi ga nesel vrag, nadejaje se še vedno, da najde svojega neznanca, ka-1 terega njegov mirni korak pač še ni mogel daleč i privesti. Toda pri vratih se je pogovarjal Porthos z vojakom, ki je bil na straži. Med pogovarjajočima se je bilo prostora prav zajednega človeka. D'Artagnan se spusti med nje, miste, da mu bode te. prostor zado-| stoval, da zleti med njima kakor pufiica. Toda d'Ar-tagnan je računal brez vetra. Ko hoče iti skozi, se vjame veter v Porthosov plašč, in d'Artagnan zaide v plašč. Brezdvomno je imel Porthos svoje vzroke, da tega dela svoje obleke ni izpustil iz rok; kajti mesto da bi ogel, katerega je držal v roki, izpustil, ga potegne na se, tako da se d'Artagnan vsled rotacije, katero je povzročil odpor trmoglavega Porthosa, zavije v ta ovoj. Ko dMrtagnan sliši mušketirja preklinjati, hoče priti na prosto pod plaščem, jemajočim mu vid, in prične riti naprej v gubo. Zlasti ga je skrbelo, da bi ne omadeževal leska krasnega pasu, ki ga poznamo. Toda ko boječe odpre oči, zadene z nosom v pas. Žalibog je bilo s pasom tako, kakor je z večino stvarij tega sveta, ki so samo navidezne; spredaj je bilo zlato in zadaj navadno volovsko usnje. Ker Por-1 thos kljub svojemu mogočnemu blesku ni mogel imeti čisto zlatega pasu, je imel vsaj pol zlatega: na ta j način je mogoče razumeti potrebnost nosljanja in ne-! izogibnost plašča. »Naj te vzame sto vragov!« zakliče Porthos,prizadevajo si, oprostiti se d'Artagnana, ki se je pre-gibal za njegovim hrbtom. »Ali ste blazni, da se na tak način zaletavate v ljudi!« »Oprostite,« pravi d'Artagnan, ki se zopet prikaže izpod rame velikana, »a zelo se mi mudi, ker tečem za nekim človekom in...« »Ali pozabite na svoje oči, če tečete?« vpraša Porthos. »Ne,« odvrne d'Artagnan razdraženo, »in s pomočjo svojih očij vidim, česar drugi ne vidijo.«: Če je Porthos to razumel ali ne, je vse jedno; v svoji jezi pa pravi: »Gospod, vi pridete do tega, da vas bodo bičali, če se bodete na ta način drgnil ob mušketirje.« »Bičali, gospod!« pravi d'Artagnan, »beseda je ostra.« »Toda primerna, da jo izgovori mož, ki je navajen svojim nasprotnikom gledati v obličje.« »Ah! pri moji duši! to pač dobro vem, da vi proti svojim ne obračate hrbta.« In vzradoščen nad svojo puščico se mladi mož oddalji, smeje se iz polnega grla. Porthos zakipi v gnjevu in se zgane, da bi se vrgel na d' Artagnana. »Pozneje, pozneje,« mu zakliče ta, »ko ne bodete imeli več svojega plašča.« »Torej ob jedni za Luxembourgom.« »Jako rad, torej ob jedni,« odvrne d' Artagnan in zavije okoli ogla v drugo ulico. Toda niti na ulici, katero je ravnokar prehitel, niti na oni, katero je preletel z očmi, ni videl nikogar. Tujec ga je prehitel, dasi je šel tako počasi; morebiti je tudi stopil v kako hišo. D' Artagnan je poizvedoval po njem pri vseh, katere je srečal, šel do broda, zopet prikorakal nazaj po ulici de Seme in Crois-Rouge, toda nič, čisto nič. Koristil pa mu ;e ta tek vendarle v toliko, da mu je srce postajalo :::n hladnejše,-Čim več potu je potočilo čelo. Pričel je misliti o dogodkih, ki so se ravnokar pripetili; bilo jih je mnogo in nesrečnih. Ura je bila komaj jednajst dopoludne, in že mu je jutro prineslo nemilost gospoda de Treville, ki je moral način, na kateri se je ločil od njega d' Artagnan, pač imeti za malo vitežki. Razun tega je imel pred seboj že dva dobra dvo-boja z dvema možema, katerih vsak je bil zmožen, usmrtiti tri d' Artagnane, kratko, z dvema mušketirjema, to je z dvemi izmed onih bitij, katere je cenil taLo visoko ter jih i v svojih mislih i v svojem srcu stavil mnogo nad vse druge ljudi. (Dalje pride). Citatelji i Ta pogodba je bila sklenjena j v prvi polovici j u 1 i j a in pravilno podpisana menda 10. julija. In v njej je dt < pike našteto tisto, kar je pisala .Soča« v prvem članku — 15. j u 1 i j a. Prosim Čitatelje, naj le čitajo v tej pogodbi, da Centrifuga naznanja svojo terjatev v ogromnem znesku okroglo 115.400, ali z obrestmi gotovo 118.000 K, kakor je povedala »Soča* 15. julija. V tej pogodbi ni niti sledu o tem, da bi se bilo že dalo kaj na j račun tega dolga, in trije člani načtlstva I K. z. so s svojimi podpisi pripoznali, da ima Centrifuga terjati okroglo 118.000 K. — Ali je treba Se besedico zgubljati, da bo to po- j glavje jasno vsakomur, tudi najbolj trdi klerikalci butici ? Menda ne! In čujmo, kaj pravi pogodba dalje? V varnost te terjatve 118.000 Kje dala Centrifuga .Krojaško zadrugo" rubiti, blago sodno ceniti in... prodati ga na dražbi. Sodna cenitev je dosegla vrednost 44.030 K, j a predsednik Bajt je bil na sodniji zaslišan (ter je izjavil na zapisnik, da bi n i k d o niti toliko ne dal za blago). Zato je sodnija sprejela ponudbo Centrifuge za 65.041 K (s 85% poviskom). — To se je zgodilo 1 maja, — in od takrat je Centrifuga, kakor pravi pogodba, resnična lastnica vsega zadruginega imetja. Ako je torej Centrifuga priznala svojo terjatev v znesku okrogio 118000 K ter je sprejela n« račun blaga za 55.000 K, tedaj ostaja se dolga 63000 K ter z izgubljeno deležno glavnico 93.000 K zgube. Tako jasno priča ta pogodba ter dokazuje, da je .Soča* pisala resnico. Ako pa ta pogodba ne govori resnice, ako je razmerje med dolgom in blagom drugačno, tedaj je vse vkup švindl, ki je vreden, da si ga ogleda državno pravdništvol Ako je resnica drugačna, tedaj so klerikalci sami krivi, ako je vsa Širna javnost — oslepa-rjena! Tisti, ki so varali občinstvo, varali člane K. z., Usti, ki so gnali zadrugo na boben ter vzročili mnogo troskov, zaslužijo vse drugačen odgovor nego ga dobivajo v ,Sočia, ki se drži le stvari same! Iz drugega dela pogodbe je pa jasno, da obstoji K. z. te Se formalno, a v resnici je ni več, ker edina lastnica vsega je Centrifuga, katera ni prepustila revici zadregi niti najmanjše pravice. Iz redko tiskanih besedij in stavkov je to razvidno. Kdor ima oči, da ž njimi gleda, in ima na vratu glavo, ki ni kapusova, se prepriča sam, kako neizmerno trdi so tisti »Cleni*. Dne" 10. julija torej je Centrifuga označila svojo terjatev v okroglem znesku 118.000 K, a 17. avgusta je dejal Svitoslav Premrov, da ima prejeti še 73.000. — Odkod je bil plačan razloček 48000 K? Iz blaga ne, ker so ga prodali celo leto do istega dne le 70.000 K (a dokupili so ga za 31.000 K!). In v teh račUL'h nas puščajo v temi, dasi je dejal Premrov, da jih prečita občnemu zboru! Klerikalna lista jih nočeta priobčiti, dasi ju »Soča* v to poživlja. Ali tu... kaj smrdi ?! Na dan z računi, gospodje, da sklenemo to polemiko, ki K. z. pač nič ne koristi...! Ako je res, da je imela Centrifuga terjati 17. avgusta le 72.000 K, tedaj je mogoče le dvoje, namreč: 1. bodisi-so vsi prejšnji računi neresnični ter je bilo nepotrebno, da je zadruga izginila v bisagi Centrifuge, — 2. bodisi je dobila C. del povračila od drugod. — Kaj je res? Na dan z računi, potem bomo govorili dalje. To bodi tudi moj odgovor domišljavemu Svitoslavu Prerorovu, ki se je koračil v .Gorici5 proti meni na način, ki ga dela še bolj smešnega nego ga poznamo! Vara se, ako meni, da se spustim ž njim v polemiko. V stvarnem pogledu pa ima odgovor s tem današnjim člankom. A. Gabršček. DOPISI. Od beneške meje. — Legina šola v ikbirva se vendar odpre. Vsi upori niso ni-česa izdali. Glavni razlog, da ni bila šola že lani odprta, je bil veronauk. Za to ima največjo zaslugo preč. g. župnik v Šlorencu, kateri se je z vsemi štirimi branil, da bi v njegovej feri poučevali veronauk v laščini, A kaj opravi eden sam proti Leginim šolam brez drugih pomočnikov? Kaj pa oni sloviti »Slovenski jez?« Spi-li spanje pravičnega? Ta ni niti z mezincem ganil da bi se ta šola preprečila. Geslo; »Sovražne moč ne sme tod črez", je le zaradi lepšega. Kaj ne da? Italijanski veleposestniki zamenjujejo slovenske kolone z laškimi, učitelj na Rutarjih odpusti nekaj učencev, ki se v Neblem vSolajo. Tako bo Legina šola imela vendar-le učence. Ko se v Brdih prodaja kako posestvo, tedaj so Lahi koj pri rokah, da kupijo, dasi ne manjka Slovencev, ki bi lahko svoje posestvo povečali. S tem zgubivamo Slovenci zemljo in narodnost Neblo se ne da več rešiti, je že za nas zgubljeno. .Slovenski jez- se je začel rušiti. Jezovci, ali vas ne peče vest? Se nekaj. Naši irredentovci so se v laškem Vidmu tako obnašali, da so dali povod raznim zaničljivim obsodbam. Pravil je neki italijanski podanik, kako so naši Ita-lijančki plezali po spomeniku Garibaldija, objemali ga ter glasno poljubovali, ali kakor je oni pravit ceI6... lizali. Ta pretiranost je vzbudila pri vseh okolustoječih stud ter vsi gledalci so z zasmehom pomilovali te gospo-diče in njih početje. Nekateri so se cel6 izrazili, da takih revčkov ne bi hoteli imeti za sopodanike. Lepa sodba irredentovskih sobratov! Naši neodrešenei dosegajo s takim početjem med sobrati onkraj meje bas nasprotno. Kaj pa poreče naša vlada k takemu početju ? Irredente ni! Trg Kraphia, 6. kimovca. — Pred nekoliko mescev ne bi bil nikdo mislil, da se naš trg v kratkem času toliko spremeni. Poprej grobna tišina, sedaj vse mrgoli ptuj-cev, ki so prišli sem, da se zdravijo ali pa vsaj 09labele živce okrepčajo. Največ je Hro-vatov, potem so Slovenci, osobilo iz sosedne Štirske, ali imamo tudi Nemcev, Madjarov, I Srbov, Bolgarov in Poljakov. Cehi so odpo-! tovali predvčerajšnem. Vsak je zadovoljen in vesel. Jutri začne zdravljenje z grozdjem, ki je že zrelo in ga imamo vrlo veliko. Se vž, da se spoji to zdravljenje s porabo vode. Prihodnji teden začno zidati vile; — do sedaj je prijavljenih 20, in sicer iz-| ključljivo od ljudij, ki so se tukaj zdravili. — ! Tudi dve gostiinice, vsaka po 50 sob, bodo zidali in prilično privatnih hiš, da bo mesta ! za vsakega. Ravnatelj Okič je zelo priljubljen. NaSe goste najbolj veseli, da z vzaktm govori v njegovem materinem jezikom, Zdravišče je odprto celo leto. Za zimo se jih je oglasilo že sedaj prilično. [ Domače in razne novice. i Poroki. — Poročil se je Petrovčah pri i Celju g. Vinko Krušič, računski oficijal dunajskega mestnega knjigovodstva, z g.čno Marico P u k I o v o. Mnogo sreče! Poročila se je g.čna Ivanka I v a n č i č, odbornica zavoda sv. Nikolaja v Trstu in vzgledna rodoljubkinja, z g. Ivanom Jevše-kom. Vse najbolje! Županom v Črnlčah je izvoljen g. Josip Kosovel. Z g. Kosovelom je dobila črniška občina novega župana, o katerem smo prepričani, da bo delal v korist in blagor te lepe občine v smislu napredka in dobrega gospodarstva. Živel! I »Pevsko In glasbeno društvo* na- znanja, da pričnd z dnem 10. t. m. redne I vaje za ženski zbor kakor dosedaj vsak četrtek in torek ob 6. zvečer, za moški zbor I vsak petek in torek ob 8. zvečer v društve-I nih prostorih. I Vabijo se torej vsi členi ženskega in I moškega zbora k redni udeležbi. Kedor želi I na novo pristopiti, oglasiti se ima pri društ-I venem pevovodji g. Jos. MichI-u vsak dan I od 10. do 12. dopoldne. I Pevska in glasbena šola prične I dne 15. septembra, in sicer za petje, gosli J in glasovir v dveh oddelkih. V prvi oddelek j se sprejemajo začetniki, v drugi oddelek do-I sedanji gojenci in oni, ki izkažejo povoljno I znanje. Za vstop se je oglasiti vsak dan v I navedenih urah pri društvenem pevovodji. I Za pogorelce t Borcu. — Iz Bovca, I 1. sept. Do konca meseca avgusta so došla I tukajšnjemu županstvu za pogorelce še sle-j deča darila: V kronah: Kavs Franc, Lipnica, [ 20, Saunig & Dekleva, Gorica, 20, Gorup I Kornelij, Trat, 300, .Kafka, tvrdka, Line, 10, j Fonzari Ivan, St. Maver, 30, Matelič, vikar, I Soča, 30, Ulovi, Iglava, 10, Županstvo v Ri-I hembergu 100, Kumar Ludvik, župnik, Bi-* Ijana, 10, Mlekuž Tomaž, Stari trg, 20, I Hellmann A., Iglava, 20, Kodrič Franc, j Trnovo, 22, Posojilnica v Cerknem, 100, j „La Ricreazione*, Trst, 10, Klopčič Franc, I župnik, Bukovo, 20, Zornik Anton, Št. Vid, I 100, Županstvo Lesce, Kranjsko, 10, Lazar Anton, župnik, Nemški Rut, 5, Neimenovani, C-rkno, 20, Kranjc Franc, župnik, Šmarje, 50, Dr. Minkus Fritz, vodja centralne šole za čipkanje, 20, Mitscha Herman, Dunaj, 50, Poglajen Ana, St Polten, 10, Sv. Križko županstvo 30, Jarc Ivan, župnik, Ročinj, 30, Zbirka iz Trente 13 in 50 vin., Neimenovani, Trenta, 20, Kastner et Ohler, Gradec, 10 in manufakturno blago, Kavs Janko nabral v Šmarjah 17, Kavs Ivan, Ge-Iovez, 40, Golj\Tereza,finč. svetnika soproga, Sv. Lucija, 10, Stark, Jagerndorf, 20, Gulk, Dunajsko Novomesto, 6, Vuk, župnik, Breginj, nabral 30, c. kr. okraj, glavarstvo Tolmin, 41,Cristofotetti Giacomo, Gorica, 10, Milohnič Ivan, Čres, 5, Stecker Ernesto, Gorica, 5. Poveraj Martin iz Gorice je poslal obleke, Kuhar Andrej . jz_ Beljaka in Tomše & Burlini, tudi iz Beljaka, pa manuf*ktur-nega blaga. V dobi suhih let. — Naša proroko-vanja, kako vsestransko bodo nas morila suh) leta, odkar se je posrečilo klerikalcem, dobiti večino v naši dežUnozborski delegaciji, se izpolnjujejo v prebritki meri. Klerkalci igrajo na celi črti tam, kjer bi bilo potreba izkušenih, izvedenih in zavestnih slovenskih mož, žalostno ulogo Statistov in kimovcev. Lahi se okoriščajo ž njimi, in kamorkoli treba voliti tudi kakega slovenskega zastopnika, izberejo take, ki znajo najbolje molčati in igrajo ulogo statistov izborno. Iz zadnjega časa smo že parkrat omenili, kako imenitno smo zastopani v kuratoriju deželne hipotečne banke. Sedaj pa nam je zopet beležiti tako imenitno zastopanje slovenskih interesov. Ustanovil se je zavod za pospeševanje obrti, o katerem smo že govorili. V kuratorij sta poklicana od slovenske strani Jos. Vidmar, znani loka vš k i župan, in pa prof. B e r b u č ! In sicer ju je izbral dež. odbor. Izmed Lahov pa je poslal tje Holzerja in dr. Maranija. Mesto Gorica je delegiralo tje župana, inž. Batističa in dr. Venierja. Kaj bosta počela v tej družbi Vidmar in Berbuč?! Zlasti Se Berbuč, ki razume o obrti toliko, kolikor zajec na boben. Kako bi bil tam na mestu n. pr. dr. Turna, ki se je trudil za povzdigo obrti že toliko tudi v deželnem zboru. — Kaj bosta delala tam ona dva? Molčala bosta in kimala, Vidmar bo mislil na tnzard, Berbuč pa na kronice! Slovenski interesi, kdo jih bode zastopal?! In vendar je tako važno, da bi imeli v tem kuratoriju Slovenci dobro zastopstvo. Seveda bi m^ ii biti zastopniki celi možje! Zavod za povzdigo obrti pod takimi avspicijami bo tu le za Lahe, interesi slovenskih obrtnikov ne bodo niti zastopani. Saj se ne motimo, kaj ne, gg. Vidmar in Berbuč!.... Doba šestih suhih let se širi na dobo kdo ve koliko suhih let. Na celi črti trpimo in bomo trpeli vedno bolj, dokler bodo stali klerikalci na važnih mestih, kjer gre za naše vitalne interese. Zato se je zahvaliti klerikalnim volilcem, ki so šli v boj „za sveto vero* — zato da so neizmerno oškodovali kmeta in obrtnika. Laški vlsokošolet so se vračali iz Vidma z velelaškega slavlja seveda vsi navdušeni in Se goreči za mater Italijo. Pred očmi jim je plaval še Garibaidi, ki kaže sem proti Avstriji s sabljo, ni jih še minula ginjenost, ki se je porajala v njihovih srcih v Italiji, v žepih so imeli trobojne laške znake in polni so bili časopisov, ki so tako lepo in navdu-ševalno pisali o njih — kar prispejo na av-; strijsko mejo v Červinjanu. Tu pa jim jeza-j donel na uho: Halt! In vsakdo izmed njih t je moral povedati, kako se piše in kje je ! doma, pobrali so jim laške trobojne znake i in zaplenili liste. Kaka proza tostran črno-i žoltih mejnikov nasproti poeziji tam onostran njih! V Vidmu sta jih zasledovala dva člo-I veka, kar so dijaki hitro opazili. Nato so začeli kričati na ,spie", policija ju je prijela in peljala do meje. Bila sta baje dva avstrijska detektiva. Ti naši laški visokošolci so bili v Italiji I prav tisti čas, ko so se vršili veliki mauovri i malo više od Vidma. In ti manovri so bili vprizorjeni tako, kakor da avstrijski vojaki uderejo v Italijo ter jih Lahi odbijajo. Zmagali so seveda L- hi! V takih trenotkih se je mudila v Italiji akademična mladina avstrijskih Lahov! Razpis ustanov. — Deželni odbor razglaša: Razpisujejo s tem 4 deželne podpore po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke Bole. Te podpore se podele za I, leto obisko* vanja visokih šol in se bo gledalo na to, da I dobita podpore dva dijaka slovenske in dva ] italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed one rečenih narodnosti, sme se na-I kazati podpore dijakom druge narodnosti. I Podpore s 3 bodo izplačevale v Štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vseučiliščno matrikulo in pozneje, da obiskuje učilišče. Dotične prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do 15 okt. 1903. in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, uboštva in upisu v eno izmed visokih šol. Razpisujeta se dva štipendija po 600 K iz »ustanove Nj. ekscelencije grofa Franceta Coronini-Cromberg, deželnega glavarja, v spomin štiridesetletnice vladarstva Nj. V. presv. Cesarja Franca Jožefa I.« Pravico do teh štipend»jev imajo ubogi dijaki, obiskujoči kako avstrijsko visoko šolo (vseučilišče, tehniko, visoko kmetijsko šolo) I ki so pristojni v kateri občini poknežene grofije goriško-gradške, brez razločka vero-spoznanja in narodnosti. Prošnje, previdene s potrebnimi spričevali, naj se predložijo deželnemu odboru do 15. oktobra 1903. Tukajšnji pešpolk St. 47. se je povrnil v ponedeljek pop. ob 5, z manevrov na Koroškem v Gorico. Vojaštvo se je postavilo na Travniku pred odhodom v vojašnico Se »zum Gebet", kar je izvabilo na I Travnik premnoga občinstva. Vabilo na prvi občni shod podružnice »Slovenskega planinskega društva v LJubljani" za sodna okraja ajdovski In vipavski, ki se bode vršil v soboto dne 12. sept. 1903. ob 8, uri zvečer v prostorih društva »Edinost* v Ajdovščini. C. kr. na-mestniStvo v Trstu je namreč potrdilo glasom odloka z dne 16./VH. 1903., št. 1528/Pr. od pripravljalnega odbora predložena pravila z opombo, da izda naprošeno potrdilo o pravnem obstoju podružnice po izvršenem konstitovanju iste na prvem občnem zboru. Po 8 19. podružničnih pravil se ta konstituira na ustanovnem občnem zboru, h kateremu vabi pripravljalni odbor vse bližnje domoljube in prijatelje naše krasne domovine, ki žele, da ostanejo naše krasne gore in planine tudi v bodoče naše, in jih prosi, da se prijavijo omenjenega dne mnogoštevilno k zboru. — Spored je naslednji: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Vsprejem novih udov. 4. Volitev stalnega odbora. 5. Raznoterosti. Gotovo vsak zaveden Slovenec z veseljem pozdravi ta novi korak v narodno-društvenem življenju Vipavske doline, saj je vsakemu dovolj jasno, kako eminentnega poučna za slovenski narod je delovanje SI. pl. dr. Narodna dolžnost vsakega je torej, podpirati to društvo, ki si je med drugimi smotri postavilo za glavno nalogo: braniti našo prekrasno domovino in nje divne gore pred zemijelačnimi sosedi. In da se to zgodi, da ohranimo svojih gora slovenski značaj, da bodo tudi po vipavskih in primorskih gorah bliščali le slovenski napisi in kažipoti, v ta namen se ustanavlja ta najjužnejša postojanka SI. pl. dr. v boju za rodno zemljo. Gore v našem okolišu se sicer v višini in divoti ne morejo meriti z julijskimi ali savinjskimi, toda vkljub temu, da so lahko pristopne in pripravne bolj za manjše izlete, preseneti vsakega obiskovalca divni razgled, ki se nudi očem z njih vrhov. Poleg tega pa hrani naš kolikor toliko že kraški svet v sebi več votlin in jam, ki čakajo, da se. jih preišče in naredi pristopne in ki gotovo bogato poplačajo povzročeni trud. Delokrog je začrtan, na delo torej, vipavski in ajdovski rojaki! Pripravljalni odbor pričakuje upravičen od vas, da se združite v ljubezni do rodne grude v kolikor mogoče velikem številu ter vam kliče krepak planinski »Na zdar !* Za pripravljalni odbor podružnice Slovenskega planinskega društva v Ljubljani za sodna okraja ajdovski in vipavski: Anton L o kar, 1. r., župan, t. č. predsednik. Za pelagro je umrla v tukajšnji ženski bolnišnici 68-letna Marijana Pavlinova iz Bat. Ko so jo pripeljali v tukajšnjo bolnišnico, je bila bolezen že tako napredovala, daje ni bilo mogoče več ozdraviti, marveč jo je čakala v Gorici le smrt. Pelagra po naših krajih je redka prikazen, ker, kakor znano, je doma v Furianijt. Pri Igri na karte sta se sporekla dva delavca-prijatelja v neki gostilni v Vrvarski ulici. Ko sta šla iz gostilne, je udaril jeden drugega z nožem v čelo ter mil prizadjal 6 cm dolgo rano; ranil ga je tudi na nosu. Jednega .prijatelja" eo spravili na to v luknjo, drugega pa domov. j Gostilničarji T cerkljanskem okraja so dne 5. septembra prevzeli užitnino na vino, most in meso v lastno upravo. Za dobo enega leta si nastavijo lastnega dacarja, pozneje, na podlagi daciranja istega, se vsakemu odloči, koliko ima na leto prispevati k skupni užitnini. Gostilničarji so srtem napravili jako pas"' meten korak, ker bode vsak plaCal manj užitnine in ne bode imel z dacarji nobenih sitnosti — ker jih po preteku prvega leta ne bode več. Predsednikom je bil izvoljen gospod. P... Jurman, njegovim namestnikom pa gosp. A. Eobal. Novi seranrproti-Jetlki. — Sedaj se vrSi v Bruselju kongres, ki se bavi s sredstvi, katera bi bilo uporabiti proti jetiki, Tem povodom je prišlo v javnost, da je iznašel francoski zdravnik dr. Aleksander Mar-morek v Parizu na zavodu PasU-urjevem nov serum, kateri en vporablja z vspehom pri jetičnih bolnikih, in sicer je baje tekom 18 mesecev dostgel lepe vspehe. Ni hotel pa o tej svoji iznajdbi poročati na bruseljskem kongresu, marveč hoče nadaljevati svoje poskuse ter potem svoj čas se oglasiti širni javnosti. Če je le vse to res! Vsekakor pa j bi se dalo reči, da so zdravniki na pravi I poti, da najdejo odpomočka tudi tej strašni bolezni. C. kr. kmetijsko druStvo v Gorici bode oddajalo Tomaževo žlindro začasno po 5'45 kron kvintal. Varščina je 1 krona za vsakih 100 kg. Nadaljuje se podpisovati za rudninski superfosfat z Reke 12-~14°/0 fusforove kisline, stopljive v vodi, po najnižji ceni, katero bode mogoče odboru pogoditi. Varščina 1 krona za vsakih 100 kg. Zmeraj na razpolago živinska sol po 7'50 kron kvintal in po 3*85 kron 50 kg. Oddaja se tudi še formalino po 2'GO K liter. Izgubljeno. — Voznik mizarja Bavčarja iz Sela je izgubil z voza od Gorice do Dorn-berga zabojček lanenega olja. Kdor bi je bil našel, se prosi, da naznani z dopisnico Fr. Bavčarju v Selu, na kar dobi postavno naj-denino. Vesellčul odsek ts Dorberga se prisrčno zahvaljuje vsem udeležencem veselice, ki so tako pripomogli, da se je ista v splošno zadovoljnost vršila. Ob enem izjavlja društvo »Naprej* posebno hvaležno, da so se vsled obilne- vdeležbe stroški, dasi izvenredno visoki, pokrili z dohodki. Slavna gospoda, sosebno iz Gorice, naj blagovoli za sedaj pomanjkljivosti glede reda pri veselici oprostiti, ker je bil naval nepričakovan, društveniki pa jamčijo, da v prihodnje bode v tem pogledu drugače ter se izvrši vse v polno Zadovoljnost udeležencev, kojim se že danes priporočajo za obilen obisk v prihodnjem letu. ROtjatki vzbuja tek T«iillipl.iiMilin»»'pospešuie P"baY,JanJe »n „ i cmpci f i cicb vravnava spreminjanje snovi. Razgled po svetu. Deželni zbori. — Kakor se čuje, bodo sklicani vsi drugi deželni zbori, razven tržaškega, dalmatinskega, goriškega in istrskega, češ, da nimajo razpravljati nujnih rečij ter da se ugodi željam dotičnih deželnih odborov (!). Sklicani bodo ti deželni zbori kasneje. Sklican bo tudi kranjski deželni zbor, in sicer na dan 22. t. m. Deželni zbori solnograški, bukovinski in predarelski so sklicani na dan 10, t. m. Kriza na Ogerskem še vedno ni rešena, pač pa se še poojstruje. Finančni minister Lukacs je bil dobil nalogo od cesarja, da sestavi novo ministerstvo, aH ni sprejel te naloge, marveč je povedal odkrito, da ne opravi nič. To smatra opozicija za svojo zmago ter se nadja, da prihodnji min. predsednik mora sprejeti v program vlade tudi točko njenega programa: samostalna vojska. Cehi In krlaa na Ogrskem. — Mla-dočeški državni in deželni poslanci so imeli 4. t. m. posvetovanje. Ob tej priliki sta govorila velika češka politika Pacak in Herold o položaju ter razodela stališče, katero zavzemajo Cehi proti sedanji krizi na Ogrskem in proti posledicam, ki jej utegnejo slediti. Pacak je omenjal, da temetji centralizma in dualizma pokajo v svojem ogrodju. Prihaja čas, da se spremeni državna oblika po načelu federalizma in avtonomije. Dosedanja državna oblika je dajala prevlado Nemcem v tej in Ogrom v drugi polovici. Sedaj pa je nazstopila za državo usodepolna kriza, in to krizo so povzročile one stranke, ki so vst varile poprej dualistično državno obliko. Država se mora preustrojiti po principu popolne narodne enakopravnosti. Ogrska stremi s sCethii*»!'eem {^-tem,'-^«-^ostane*