Natisov 15.000, izhaja vsaki in z dnevom tdnje nedelje. velja za Av-za ccio leto .. za pol in Četrt _tmerno; za Ogrni K 50 vin. za celo jja Nemčijo stane 5 kron, za pa 6 kron; inozemstvo se naročnino z ozi-[h visokost pošt-^ Naročnino je pla-jiaprej. Posamezne [seprodajajo po 6 v. liSIvo in uprav-se nahajata v lledališko po-štev. 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za '/» strani K 16, za '/• strani K 8, za '/.« strani K 4, za »/«, strani K 2, za >/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. vred Sioveostt krmil Štev. 23. V Ptuju t nedeljo dne 4. junija 1911. =■ XII. letnik. esečni te. 'lariazellu > 500 K usnje d» u dežel- silec 17. il; > popolni; :em golo spri-do 15. :i se e ali :ije, | rabi prt obrti; lju, ako otnikoj um dei i denar-obljcno •neskah tva. i in jo ti. Na-zmoi- jogojev štipen-v c. k. Milci! Kmetje in somišljeniki! Sporazumno s kmetskimi in obrtniškimi zaupniki vseh krajev postavili smo sledeče jidske kandidate: 1. Za v o 1 i 1 n i okraj št. 24, kateri obsega sodnijske okraje Maribor (severni il, to je na levem bregu Drave), sv. Lenart, zgornja Radgona in jDj n t o m e r: Franc Girstmayr veleposestnik, Leitersberg. 2. Za voliln i okraj št. 25, kateri obsega sodnijske okraje Mftribor (južni del, t jt na desnem bregu Drave), Slovenska Bistrica in Konjice;! Ludoyik. Kresnik. posestnik v Crešnjevcah. * 3. Za volilni okraj št. 26, ki obsega sodnijska okraja Ptuj in Ormož: Josef Ornig- okrajni načelnik v Ptuju. Somišljeniki! Možje, katere vam kot kandidate priporočamo, stoje kot čisti značaji, jI gospodarji in poštenjaki pred vami. Odvisni niso od nobene stranke in vlade. Njih program apno gospodarsko delo vsega ljudstva! Dovolj «fcdgo je, da se nas je P z gospodarskim delom le s političnimi frazami nadlegovalo. Zato pa ne moremo več Pišeke arje in ednake od klerikalcev odvisne možice voliti. Mi hočemo svoje zastopnike ;ateri bodejo naše in le naše interese zastopali. Girstmayr, Kresnik inOrnig so ufjf. ki so celo svoje življenje za kmetsko stvar žrtvovali. Niso ne dohtarji ne kaplani ne pro-brji; ampak možje so, ki vejo, kaj pomeni delo na domači grudi ! Zato jih hočemo izvoliti v ttini zbor! Prepričani smo, da bodejo pametni in trezno misleči volilci vseh omenjenih okrajev naše bndidate z veseljem pozdravljali. Kajti imena teh kandidatov so nam dokaz, da nam ne gre za iino gonjo, marveč edino za zboljšanje gospodarske bodočnosti v naši želi! Somišljeniki! Vsi na delo za naše kmetske kandidate! Zmaga mora biti Kmet za kmeta! Na delo do zmage! r. I[M. tU ilci v okrajih Ptuj in Ormož! Na binkoštni pondelek. dne 5. junija 1911 oldne ob 8. uri na vrtu „Vereinshausa" v rtki volilni shod, u kiterem nastopi tudi naš kandidat, okrajni liMnik g. Josef Orni g. Volilci! Pridite vsi! Volilci, pozor! Kmetski kandidat L. Kresnik priredi h v nedeljo, 11. junija 1911 ■■■ ■ sledeče volilne shode: ib 8. ari zutraj v Peklu v hotelu M a h o r i č pri Poličanah ; jb 3. n r i podoldne v Cvetkovcih pri Mariboru v gostilni „Se 11"; ob 7. n r i zvečer na Teznu pri Mariboru. pridite vsi! Volilci pozor! Naš kandidat Ludvik Kresnik priredi sledeče volilne shode: U nedeljo, 4. junija ob 8. uri predpoldne v Slivnici (Schleinitz) gostilna g. Faleš „pri Peku." „ „ 4 „ ob U. uri v Racah (Kra- nichsfeld, gostil. M o h o r k o „ „ 4 „ ob 3. uri v Slov. Bistrici, gostilna g. N e u h o 1 d. Na praznik, 5- junija ob Vt9 predpoldne Marija V Puščavi (južna železnica) pri g. K o r e z i prej g. Eicholz er; „ „ 5 „ ob 11. uri v Lovrencu (ko- roške železnice), gostilna Novak. „ „ 5 „ ob 6. uri zvečer v Lem- bahu, pri Mariboru, gostilna k lovcu (Jager) g. O g r i z e k. Volilni boj. Zaupniki pozor! Vedno bližje prihajajo volitve. Vpo-števajte dejstvo, da je treba z vsemi močmi delati! Držite se zlasti sledečih navodil: 1. Agitiraj od volilca do volilea za naše kandidate! 2. Pomisli naprej, da moraš iti 13. junija (torek dan sv. Antona Pad.) voliti in glej, da bodejo tndi tvoji somišljeniki ta dan za volitev prosti. d. Na volišče vzemi seboj legitimacijo in volilni listek, kar dobiš od občine. Ako tega še zadnji dan pred volitvijo nimaš, pojdi takoj na občino in zahtevaj to. 4. Pri volitvi oddaj le volilni listek, na katerega si natanko ime, stan in doinovje našega kandidata napisal. Legitimacijo pa shrani, ker se jo bode pri ožji volitvi rabilo. 5. Mlačne in nezanesljive spremljaj na volišče, da ne bodejo nasprotniki nanje vplivali! 6. Vsako nasprotniško sleparijo nam takoj naznani in piši nam tndi, kako stoji v tvoji občini stvar. Volilni okraj število 24 Maribor (levi breg). Sv. Lenart, Zgornja Radgona, Ljutomer voli: Franc Girstmayr veleposestnik, Leitersberg. Sv. Trojica v Slov. gor. Piše se nam: Ne več nesramno, kar veselo je za nas citati „Go-8podarjeve" laži. Iz vsakega dopisa od tukaj smo do sedaj izprevidili, da laži „Slov. Gospodarja" nihče ne more doseči in nima nas več čuda, ako prej najboljši klerikalci nimajo več zaupanja do svojih voditeljev; saj je klerikalna stranka — stranka laži in obrekovanja. Od velikega shoda, katerega je naša stranka v Senarski priredila, se upa ta list pisati, da je samo nekaj ljudi na zborovanju bilo, čeravno je moral klerikalni „Aufpasser", nek študent, kateri je zaradi prevelike modrosti predčasno šolo zapustil, zunaj pri oknu ostati, ker v veliki sobi ni bilo več prostora. Temu dopisniku bi svetovali, naj raje k Roškarju na shode gre. Pri sv. Benediktu na pr. bi potem bilo ž njim in Roškarjem vred 13 ljudi, sedaj jih je bilo samo 12. In to v najbolj klerikalnem gnezdu. Od tega shoda pa „Gospodar" nič ni pisal. Nekaj še: Zakaj si „Slov. Gospodar" ni upal tudi pisati, katere resnice so govorniki Agitiraj te od moža do moža. jPri hladlieiŠCniU Vremenil ■* pnp°">&i Straschill'ova gretlčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prebl govorili ? Ker bi najboljši Roškarjev prijatelj, kateri še ima le en gram vesti v sebi, reči moral, da je vse gola resnica, kar je bilo govorjeno! Saj ja pri nas vsak vrabec žvižga, da Roškar ni ničesar storil in tndi ne sme drnzega storiti, kar mn hode iz farovžev diktirano. Se tisti študentek seje sramoval povedat, daje Roškarjev kamerad, ko so govorniki Roškarja prijemali ali bolje rečeno ga ljudem v resnici pokazali; in raje se je k liberalcem spoznal. Oh ti nbogi obžalovanja vredni Roškar! Tebe bi mi naj volili ? Tebe ki še tisti, kateri od tebe živi, se noče k tebi spoznati in te raje zataji ? Ne, nikdar ne! Ker z lažmi in obrekovanjem nočemo prijateljstva imeti! Mi boderuo volili Franca G i r s t m a y r, ker smo ga kot neodvisnega moža, kot moža, kateri bode naše zadeve desetkrat bolje zastopal, kot ta ubogi Roškar, spoznali! V/itschein. Piše se nam : V četrtek, 25. t. m. govoril je tukaj v gostilni Menhardt državno-zborski kandidat »Štajerčove" stranke v 24. volilnem okraju, g. Franc Girstmayr. Shod je bil naravnost izvrstno obiskan in so prišli domači volilci, pa tudi iz sosednih krajev (Sulztal, Plač, Speisenegg, Wertitschberg). V izvrstnem govoru je g. kandidat razvil svoj gospodarski program. Obžaloval je, da ne more v vseh 136 občinah tega volilnega okraja govoriti. Njegovemu govoru je sledilo živahno odobravanje. Nadalje je v navdušenih besedah govoril občinski predstojnik g. Menhart in priporočal toplo kandidaturo Girstmayr. Na dan volitve oddamo vsi za tega neodvisnega kmetskega kandidata svoj glas! V sv. Jurju na Pesnici — tako se nam piše — vršil se je 25. t. m. jako mnogoštevilno obiskani volilni shod, na katerem je imel posestnik Franc Girstmayr svoj kandidatni govor. Shod je otvoril občinski predstojnik g. F. Wressner. G. Girstmayr je razjasnil svoj gospodarski program v lepih besedah in se pečal tudi temeljito z bodočimi nalogami parlamenta. Volilci bo zanimivemu govoru z velikim navda-šenjem odobravali. Predsednik shoda g. Otto Falke priporočal je volilcem podpiranje Girstmay-rove kandidature najtopleje, kajti v Girstmayru poznajo on in mnogo drugih ljudi moža, ki vedno interese svojih volilcev na gospodarskem polju prisrčno zastopa. Zbrani volilci izjavili so kandidatu opetovano svoje zaupanje in so tudi tukaj sklenili, kakor v vseh drugih krajih, da bodejo ednoglasno z vsemi močmi za izvolitev g. Girstmayra delovali. Iz Zgornje SV. Kungote se nam piše: V gostilni g. Mayer vršil se je tukaj dne 25. maja jako dobro obiskani volilni shod, na katerem se je bivši državni poslanec g. Franc Girstmayr volilcem kot kandidat za 24. štajerski volilni okraj predstavil. V izbornih besedah razvil je govornik program „Stajerčeve" stranke in odgovoril na vsa vprašanja, ki so mu jih volilci stavili. Shod je sprejel rezolucijo, v kateri se je ednoglasno sklenilo, da bodejo tukajšni volilci z vso eneržijo in ne.vpogljivostjo za izvolitev g. Girstmayra delovali. Volilni okraj število 25 Maribor (desni breg), Slovenska Bistrica, Konjice voli: Ludvik Kresnik posestnik, Črešnjevec. Kreuzberg. Ko je bilo razglašeno, da pride semkaj kmetski kandidat g. K r e s n i k iz Crešnjevca, bilo je po vseh vaseh živo gibanje med ljudstvom. Zbralo se je ob napovedani 7. uri zvečer v Wutovi gostilni nepričakovano število volilcev. Laporski znani klerikalci so se že pri jutrajšni sv. maši pogovarjali, da gredo ze-dinjeni na Kreizberg, ter bodejo razbili zborovanje; — dolgojezično se je bahal neki kočlar in ppartifurer" Pivec. — Wutovi gostil nični prostori še gotovo niso bili tako trdno napolnjeni kakor takrat, sobe, predsobe, kuhinja, vse je bilo natlačeno. Kot predsednik bil je izvoljen neki zidarski mojster Stupan, podpredsednikom partifuhrer Pivec. „Zdaj smo zmagali", so si mislili klerikalci, ker-iuiamo uiedsedništvo. —r: Dal je besedo predsednik kandidatu g. Kresni k u, kateri je po pozdravu volilcev razlagal svoj program. — Seveda se pravično Kresnikovo govorjenje klerikalcem posebno predsedniku in podpredsedniku ni dopadlo ter so začeli ropo- tati. Naprednjaki so se držali zmiraj t G. Kresnik je odstopil besedo predsedniki! panu, kateri se je trudil volilcem skazatii velikansko modrost, pa kako slabo drži; zidarsko delo, tako slabo je drža! njegov splošen smeh je končal njegovo predavanji pomoč mu je skočil podpredsednik Pivec. Ves razsrdjen, zelen kakor košar je neumnosti, pobijal je Kresnikov g njegovi velikanski navdušenosti in vedi Kresnik je namreč med drogim razlagal župni kmetf moma — kc predsi kazen nogra m Dona Pred Kre kai s Kaj a napol priha, temvi ištevil od iz ljenej V tel razlai kmetski stan zastopan že od časa zbora od leta 1864 zmiraj od dohtarjev iij poklicanih. — Pivec pa je dokazal v oj neumnosti, da to ni res, ker volitve v dfl in deželni zbor so se počele v tisti dobi, I prišel on od vojakov pred 4 leti in je bil! Ijen prvi g. Stiger. Ko ma je Kresnik dob da so se poslanci volili prej, ko je P™ svetu bil, se mu je vse posmehavalo. -I je priskočil na pomoč drugi Pivec po da Poharc, neki učenjak cele laporske fat jeclaje je nekaj kvasil da ga nihče ni 4 potem glasno na levo in pravo prosil pre j naj mu vendar pomagajo, naj ga opomnij^^ je pozabil, kaj je hotel govoriti; nekaj ra Še stal, potem šel. Splošen smeh! NaenknJ zagromi napredna stranka, in ko so kleni zdaj šele videli, da so v velikanski manjšini, je predsednik zborovanje zaključiti. Kresni! je govoril nadalje o kmetskih in gospodaratn razmerah v splošno zadovoljnost volilcev. Km I se je pomenjal partifuhrer Pivec novo neii šolo v Poličanah kritikovati, krokal je, dj I je ta šola v škodo, ker bo zgubil pastirja, | ga je dal njega oče tam vpisati, iu bode i njegovo edino kravče lakoto trpeti (medli Tudi pastir lakoto trpi!) — Naenkrat pa za$ od strani naprednjakov: Pivec tiho ali ^ itd. — Pivec je pozabil v tem j prej obetano pretepanje ter se je moral | — Ljubi Pivec, danes nisi imel svojo seboj ! Pomanjkovalo je v tej klerikalni več merodajnib laporskih mož, dokaz, tem črnem medvedovem brlogu dani, kar boj 13. junija pokazal. Loče. Dragi „Stajerc" ! Praznik Vneb bil je za nas prav zanimiv. Vedli smo, šnntf lažmi krneč gospe zdaj, hnjslj odob: tnka; krepi naste Velika nesreča. Francoska država je v globoki žalosti, kajti zgodila se je zopet velika in pretresljiva nesreča. Zrakoplovi so imeli namreč na letalnem polju pri Parizu za polet Pariz-Madrid velike poizkušnje. Teh poizkusov se je udeležila tudi velikanska množica ljudstva. Občinstvo je bilo neprevidno; zapustilo je njemu namenjene prostore in se podalo sredi na polje. V tem trenutku je padel zrakoplov inženirja Traina iz zraka in na množico. Pri temu je bil vojni minister Berteaux ubit, ministerski predsednik Monis in več drugih oseb pa težko ranjenih. Zrakoplovec Train cele nesreče ni kriv. Ko bi ostalo občinstvo na svojem mestu, ne bi se ničesar zgodilo. Naše slike so posnete po fotografijah. Na prvi sliki,^ri.7mm vidimo zgoraj letalno polje; križ||(+) označi mesto, kjer se je nesreča zgodila. Spodaj vidimo popolnoma razbiti''letalni aparat, v sredi pa zrakoplovca Traina, ki je sam nepoškodovan ostal. Na drugi naši sliki vidimo zgoraj prenašanje težko ranjenih ministrov, spodaj pa mrtvega vojnega ministra Berteauxa na mrtvaški postelji. Pravo domače platno. (eehte Hausleinwand) w»___* ■ o« •* « se dobi v trgovini tirata »lawitscli v Na zahtevo se pošljejo muštri. Ysakdo naj gre pogumno voliti. in ne-1 IBS kandidat g. Kresnik ta dan t Loče. smo K k veselili. Pii prvi maši razglasili so g. fepnik iz prižnice. da pride po službi božji kaetski kandidat v farovž se predstavljat. Tru-wma so šli kmetje po maši v farovž, pa kaj - ko so zagledali, da ni znani Kresnik se ■tdstavil, temveč druga oseba (namreč Pišek) ; jtt odšli so kmetje, da jih je ostalo mogoče le likih 40. Pišek je razlagal precej nezastopljivo nekaj starih fraz, obljubil da bode odpravil luen za šolarje, da bode sprosil denar za vi-■Ojrade, končno je prosil, da bodejo ja volilci »pet njega volili, ker je že pač se nekaj na Donaja navadil. Drugače bilo je popoldan. — Pnd tretjo uro že so čakali ljudje trumoma g, Iiesnika; prišlega soglasno pozdravili. Tu-nj so bili veliki prostori Welandove gostilne npolojeni, ker so še pa volilci neprenehoma jaiajali, ni bilo mogoče v dvorani zborovati, jtaiTei v obširnih gostilniških vrtih. Ogromno (Mo volilcev in delavcev so srčno pozdravili |dd izvoljenega predsednika g. Posseka predstavnega že itak znanega kandidata g. K r e s n i k a. zastopljive,m govoru je g. Kresnik svoj kmetski program, obelodanil delo-jmje obštrnkcijonistov v državnici, ojstro bičal |tatarje in pnntarje ljudstva, kateri delajo z lini velikansko škodo državi, v prvi vrsti tekem n stanu. Pretresal je le kmetske in jdfpodarske razmere, kmetsko stanje nekdaj in idsj. in končno obsojal še gabečljivo navadno jtojikarijo. Ugovora ni bilo nikarkošnega, vse je |jhbravalo v navdušenem ploskanju Kresnikov |pior. Zanimivo je bilo še, s kakim navdušenjem Die celo kmetice zahvaljevale Kresniku za [W»n govor in veliko ljubezen do kmetov. Kre-jsiitovo zborovanje je bilo ta dan kakor zmiraj tukaj velikansko. Obsojali so zborovalci tudi (liejko Pišeka, kateri si nikol ne npa javno nslopiti, temveč se skrivijo po farovških kotih; namreč svetlobe. V Ločah ni bilo in ne nikdar za Pišeka til — edini g. Kresnik laš mož in kandidat; to bode pokazal dan jnnija! Žiče pri Konjicah. (Nasledki klerikalne huj-e.) Predpretečeni teden bila je tukaj volitev Minski odbor. Ker so klerikalci p r o p a 1 i, [(Krotili so nabujskani razbojniki pretep ter |iakali proti domu idoče volilce in jih napali. {kmetov je težko ranjenih. — pudarmerija je že pretepače sodniji izročila. — tefa klerikalno narodna kultura! Seveda bodejo Inhjskani trpeli, hujskači pa se bodejo po na-|ndi izmuznili. Ob času prejšnega župnika bil je:okaj lep mir! Pragerhof. (Pozor železničarji na lažnjivce!) Poiili-kandidat Pičinin je širil laž, da bi se bil ^aididat Kresnik na zborovanju na Pragerskem imzil, da imajo železničarski delavci preveliko platilo. Ta govorica je velikanska izmišljena laž, in Pičinin je to laž trosil, da bi v svoj prid g. Kresniku pri železničarjih ugled vzel. — Blizu 100 železničarjev, uradnikov in delavcev, je bilo pri zborovanju na Pragerskem navzočih. Kandidat Kresnik se je na vprašanje volilnega odbora, kako bi kod poslanec železničarje zastopal, izrazil, da bi to storil z vso močjo, da je največja krivica, da ima danes železniški nadzornik 20000 K letne plače, ubogi delavec pa na dan 1 K 80 v — in da je opravičeno, da sso si delavci vsled npora in postopanja plačo zboljšali in čas dela okrajšali. Nedvomljivo smo prepričani, da g. Kresnik omenjene laži ni izgovoril. Vsakemu pa, kteri bi bil slišal od gosp. Kresnika Pičininovo laž, plačamo takoj 100 K! V zaslužek za to velikansko laž so železničarji tudi 28. maja na zborovanju v Sp. Polskavi Pičinina črez prag vrgli, kaj se mu še bode več kje pripetilo. Toraj pozor na lažnjivca; kakor laže tu, bi lagal tudi na Dunajn, pa le v svoj prid. — Edini naš kandidat je g. Kresnik! Železničarski volilni odbor. Sv. Martin na Pohorju. Dne 21. t. m smo tnkaj zborovali, pa ne v gostilni g. Korena, kakor je bilo odločeno, temveč v gostilni g. Potočnika. G. Koren sicer ni prostor, katerega jo prej obljubil, odpovedal, temveč prijazno željo izrazil, če mogoče bi se naj kje drugod zborovalo, kajti on trpi pod nekim pritiskom ; — tukaj opomnimo, da niso vmes domači g. župnik kakor bi kdo mislil, temveč par bistriških krakelcev. — Prostori Potočnikove gostilne so ee ročno napolnili. Napovedani kandidat Kresnik nam je razlagal reči o državnozbor-skih ter kmetskih razmerah, da so se kmetje kar čudili, ker še takih važnih stvari slišali niso. G. Novak in g. Pišek sta obetala le samo to, da bode st. marško Pohorje s cestami pre-preženo, ako volimo zopet ta dva; — seveda bo Poharci toliko sprevidni, da je to le sama farbarija. G. Kresnik je poslušalce prosil, naj kdo kaj ugovarja, ali nihče se ni oglasil ker je razlagal same resnične razmere. — Kmetje so se odločno izrazili, da je za Pohorce poslanec edini Kresnik. Volilni okraj'število 26 Ptuj-Ormož voli: Josef Ornig okrajni načelnik Ptuj. Dr. Miroslav Ploj je izjavil na raznih shodih, da pod nobenim pogojem več ne kandidira. Odtegniti se hoče popolnoma političnemu življenju. Vkljub tema zapeljujejo nekatere osebe, zlasti mladi advokatje, naše volilce in agitirajo še vedno za Ploja. Mi res ne Novi avstrijski vojaški zrakoplov. D«s /» metov. Balon je podoben velikanski cigari. Tudi ima aparate za telegrafiranje brez drata. Vojaški krogi so s tem balonom jako zadovoljni. razumemo, kakšni namen ima to neumno be-ganje ljudstva. Ako hoče Ploj kandidirati, naj to sam izjavi. Ako pa noče, potem naj ga tudi njegovi dehtarski prijatelji pri mira pustijo. Naše mnenje je, da se pri volitvah ne sme ljudstva za nos voditi. Volilci imajo torej le dva kandidata, ki prideta v poštev: Brenčič, katerega niti lastni oče za poslanca ne. mara, — in Orni g, katerega gospodarsko delo pozna ves okraj! Modrijan Brenčič iz Spnhlja imel je v Selah pri Ptnju shodek, na katerem je raz nekega lista tisto čital, kar so mu razni kaplani napisali. Ker ni bilo dosti nasprotnikov, postal je možic predrzen. Pričel je psovati in ruvati čez Orniga, češ da dela ta samo za mesto, da gradi le tam ceste, kjer se meščani peljejo itd. Brenčiču povemo, da je naš Ornig že za ljudstvo delal, ko je Brenčič še »šnelfener-hlače" nosil. Kmetje dobro vedo, kaj je Ornig v gospodarskem ozira storil. O Brenčiču pa je sam njegov oče povedal, da je nezmožen! Modrijan iz Spuhlja naj bode malo manj predrzen, kajti drugače se bode enkrat v jezik ugriznil! „Svindiati" pri vojakih, to stoji v Brenči-čovem programu. Na shoda v Selah je možakar rekel, da je bil pri „pšelarjih" korporal. Pravil je, da je dve leti prav pridno kot vojak služil; tretje leto pa da je le „švindlal" . . . No, lep kandidat je to! Še pri npšelarjih" je Bšvindlal". Ko bi ga kmetje za poslanca izvolili, bi gotovo tudi „švindlal". Ali tega ma pač ne bode treba, kajti niti v Spubljah ga ne marajo . . . Župnija sv. Petra in Pavla v Ptuju bi bila zelo srečna, ker ima dva kandidata v državni zbor. Spuheljski Brenčič je gotovo mislil, da je sposoben. Ker pa je njegov oče prvi izrekel, da ni sposjoben za poslanca, so tudi drugi začeli to misliti. Vsi ki dobro mislijo in sodijo, rečejo, da Brenčič nima zmožnosti nas v državnem zbora zastopati. To so ljudje, ki tako govorijo, ki so pobožni in so celo v tretjem redu, je za čuditi, pametne žene in vsi možje ki so za gospodarstvo. Ti izrekajo klavrno, da lepi ptujski in ormoški okraj bi imal najslabšega poslanca, ki bi ga niti za čevlje snažiti v državnem zbora ne mogli rabiti. Mi. sicer spoštujemo Breučiča kot moža, ali na dan občinske in zdaj državne volitve ga ne poznamo! Ako ravno je Brenčič katoliški kandidat vseh narodnih Slovencev, kakor v naši župniji to lahko beremo, je res da vestno pomislimo da moremo moliti in delati, delati in moliti in to brez nehanja, ker prazno je delo brez blagoslova iz nebes. Zatorej je naša sveta dolžnost, da molimo tudi za naše duhovnike, da imamo prvo in kaj je najbolj potrebno: prave duhovnike kateri nič druzega ne želijo, kakor svoje župljane pripeljati na prvo in pravo pot, ki pelja v sveta nebesa. Drago pa je, da delamo za naš telesni obstanek. Tukaj je treba zopet premisliti: zdaj ko se bližajo državne volitve, kdo je delaven, kdo je zmožen in kdo je že za nas kaj storil? Kdor si je že naš ptujski okraj nekoliko ogledal, kdor nima črne nevoš-ljivosti v svojem srcu, ta mora resnično reči, da Ornig, okrajni načelnik, je delaven mož in rad svojim volilcem pomaga in njih prošnje usliši. Mi prosto misleci napredni volilci spoštujemo Brenčiča in mu želimo prosto veselje za kandidata in ne rečemo, da bi enkrat ne volili, pa popred mora si pridobiti zaupanje od občanov, da bode večletni župan, okrajni odbornik ali načelnik in da si bode v tem času pridobil zaupanja in zasluge. Tedaj bodemo lahko rekli, da je Brenčič delaven mož ne pa hujskač. V teh razmerah kakor je Brenčič zdaj, ne moremo na dan volitve misliti nanj, veliko manj pa še ga voliti. Vsak volilec se naj sramuje oddati svoj glas takemu kandidatu, ki je manj kakor ničla. Cenjeni napredni volilci, kot pisatelj teh vrstic Vas prosim, da to tudi drugim razjasnete, ki do sedaj dvomijo, ker s ponosom lahko rečemo, da ima napredna stranka kandidata, v katerega lahko vso zaupanje Btavimo, ker to je mož za delo, to je mož, ki je za svoj trud in nam v pomoč odlikan, to je tisti Ornig, ki je bil od milostivega gosp. kneza in škofa prav lepo pohvaljen! Želeti je tedaj, da vsak kdor je za gospodarstvo, stopi na delo, dokler je dan, ker prišla bode noč, ko delati ne bo mogoče.. . Spo- LJU. "I (Rebenbiinder) najboljša sorta, garantirano blago priporoča trgovina Brata Slawitsch y Ptuja. Yolitev je tajna; nikdo \ aži listka! štovani tovariši in prijatelji, zbudite tiste, ki spijo in naj vstanejo od teme, to se pravi: naj zapustijo svoje napačno mišljenje in naj stopijo na delo, ker prišla je lnč, ki jim bo svetila zdaj v življenju in enkrat vekomaj! Naš kandidat je J o s e f 0 r n i g, okrajni načelnik P t uj! Spubeljski volilec. Vbogajmo škofa! Naš knezoškof izdal je pastirsko pismo, v katerem priporoča volilcem, da naj le krščanskega in neomadeževanega kandidata volijo . . . Dobro tako! „Pšelarski" kandidat Mihce Brenčič po našem mnenju v zmislu teh škofovih besed nima pravice do kau-didiranja. Kajti ta Brenčič je kot ledični fant neko deklico zapeljal in v drugi stan spravil. Oženiti pa nesrečnice ni hotel. Pač pa je moral njegov oče deklici 800 goldinarjev plačati. Je imel pač vedno lepe lastnosti za „pšelarja", ta Miha! Ali mi kmetje tega čudnega moralista ne bodemo volili! Za „brezverca" imenujejo nekateri črni hujskači našega kandidata okrajnega načelnika Orni ga. To je seveda največja in najgrša laž! Ornig je gotovo boljši kristijan, kakor vsi klerikalci skupaj. In tudi več denarja je za cerkve daroval, kakor klerikalci. Sam knezoškof dr. Mihael Napotnik se je opetovano javno Ornigu zahvalil, sam knezoškof je zapisal v Ornigovo domačo knjigo besede: Mir bodi s to hišo! Sam kardinal M i s s i a je blagoslovil Orniga kot moža, katerega ves okraj spoštuje! In takemu od najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov odlikovanemu možu si upajo politični hujskači n brez verstvo" očitati! Sram jih naj bode ! Ormož. Preteklo nedeljo dopoldne vršil se je v gostilni S k o r č i č v Ormožu volilni shod naše stranke. Več kot 100 volilcev iz najrazličnejših občin ormožkega okraja je prišlo na shod. V imenu volilnega odbora je pozdravil gosp. Vennigerholz navzoče. Potem je bil za predsednika g. Baumann iz Hardeka izvoljen. V enournem, opetovano od burnega odobravanja prekinjenem govoru je naš urednik K. Linhart razjasnil neodpustljive grehe prvaške politike zlasti na gospodarskem poljn. Viharno ploskanje je sledilo njegovim izvrstnim besedam. Potem so govorili še gg. Vennigerholz, Zadia-v e c in K r i ž a n i č. Vsi trije so izborno govorili in volilci so se jim toplo zahvalili. Zbrani možje so potem sprejeli ednoglasno sledečo rezolucijo: „Danes v Ormožu zbrani volilci raznih občin okraja Ormož izražamo veselje, da kandidira g. okrajni načelnik Josef Ornig in mn zagotavljamo, da bomo vse sile napeli, da bo njegova zmaga pri državni volitvi dne 13. junija zasigurana. Obenem protestiramo najodločneje proti brezvestni slovenski obatrukciji v štajerskem deželnem zboru". — G. predsednik Baumann je potem v navdušenih besedah shod zaključil. Vsi za Orniga! Stojnce dravsko polje. V četrtek 25. maja popoldne ob 3. uri se je vršil pred Gniušekovo gostilno v Stojncih veliki volilni shod, katerega je sklicala „Štajerčeva" stranka. Shod je bil izvrstno obiskan. Prišlo je več kot 300 oseb iz Stojnc, Bukove in sosednih krajev. In ponosni bo lahko ti možje na red in mir, ki so ga vkljub nasprotniški hojskariji obdržali. Bil je to prvi naš shod v tem okraju in končal je pač s polnim uspehom. Ta vtis so morali tndi nasprotniki imeti. Shod je volil za predsednika zagrizenega klerikalca V e r š i č a; glasovalo je zanj sicer le nekaj mož, ali ker se niso na drugo osebo zedinili, predsedoval je Veršič. Poskusil je biti objektiven. Ali večkrat mu je ušla klerikalna jezica in pozabil se je celo tako daleč, da je hotel govorniku besedo odtegniti, ker je ta politično delovanje dr. Korošca omenil. No, povedalo se je Veršiču resnico v obraz in upamo, da si je na tem shodu marsikaj priučil. Agitator Plojeve stranke se je sicer z ozirom na eventuelne ožje volitve dostojno obnašal. Naravnost predrzna pa sta bila dva za ušesmi še mokra fantalina, kaplan Ivan Adelšek iz sv. Marka in študent Kostanjevec. Hujskarija teh dveh ptičkov je bila taka, da seje najresnejšim ljudem gabilo. Glavni govor na našem shodu je imel urednik K. L i n h a r t. V daljših besedah pojasnil je potrebe kmetskega stanu in zahteval, da se prične tudi v naših krajih gospodarsko delo, ki je več vredno kakor sleherna strankarska politika. Omenil je nadalje tudi klerikalnega kandidata Brenčiča in dr. Ploja, kateri je izjavil, da pod nobenim pogojem več ne kandidira. Besede govornika bo šle navzočim globoko v srce in marsikateri prejšni nasprotnik jih bode odslej vpošteval. Prvič se je v Stojncih slišalo take besede in seme je padlo na rodovita tla. G. Visenjak iz Možganjc je dobil besedo. Odgovoriti ni mogel na Linhartov govor niti z eno besedo. Zato je govoril raje zopet o kanaln in o nekih nemških knjigah. Potem je nastopil študent Kostanjevec, ki se je repenčil, kakor petelin na gnoju. Fantek se je tako raz-togotil, da mu je domači župan s pestjo pod nos podregnil in s tem njegovo hujskarijo vstavil. Tudi je Kostanjevec osebno žalil okrajnega načelnika g. Orniga. Zato se bode imel pred sodnijo zagovarjati. Žalostno je le to, da bode moral oče zanj kazen plačati, ker fant še ne služi sam kruha. Tudi kaplan Adelšek je pričel nekaj o procesijah klatiti, ali kmetje ga niti poslušati niso hoteli. Jla dravskem polju pač niso tako neumni, 3a bi se vsedli vsakemu hujskaču na lim. Urednik L i n h a r t je vsem trem kratko a jedrnato odgovoril. Kostanjevcu je poleg tega dejal, da bode z njim takrat o politiki govoril, kadar si bode fantek sam kruha služil. Tako so nasprotniki shodu pomagali. Volilci se pač ne bodejo dali od nobene bujskarije zape-ljavati. Vsi so prvaške politike siti in oddali bodejo vsled tega okrajnemu načelniku Ornigu svoj glas, katerega vrlo gospodarsko delo že leta sem poznajo. Leskovec v Halozah. Na četrtek dne 25. maja zutraj ob 7. uri je bil v gostilni g. Windisch napovedan volilni shod. Naš župnik je to pot pokazal, da ima tudi politično žilico, ki mu ni dala miru. Tega pač od župnika nismo pričakovali in rečemo mu samo to, da Leskovčani niso trpeli in ne bodejo nikdar trpeli politične hnjskarije! Že večkrat nam je postal župnik Skamlič neprijeten; ali v krščanski ljubezni smo mu dosedaj vse odpustili in smo vedno upali, da postane pameten. Pa menda noče! Relikvije svetnika. Mrtvaško glavo svetega Vaclava ali Venceljna kaze naša današnja slika. Truplo, oziroma okostje tega svetnika počiva že več stoletij v Vaclavovi kapeli na Hradžinu v Pragi. Pred par dnevi so po 200 letnemu odmoru dotično shrambo zopet pregledali. Glava svetnika počiva v glavnem, ostale kosti pa v postranskem oltarju. Blizu oltarja se nahajajo stopnice, ki vodijo v kronsko kamro, katera je s 3 vratmi in 7 ključi zaklenjena; ključe ima 7 deželnih dostojanstvenikov shranjene. Preje je bila kapela z mnogo zlatom in biseri okinčana. Ali Švedi so jo v vojski izropali. Bronasti kip svetnika je bil 1. 1532 narejen, zlato svetilko pa je darovala ruska velika knežinja Aleksandra. DieReliquiendeshl.Wenzel in derWenzelsKapelle Prag«r Hradschin arn Opetovano že nam fajmošter ni privoščil danskega žegna. Marsikdo ne more s bv. maši; fajmošter pa je kriv, da ti tudi popoldne božje službe nimajo. In I vse to? Ali ima fajmošter s politiko j opraviti, da nima za svojo službo časa? naj se pusti iz političnih blagajen p] pa iz naših kmetskih davkov. Tudi glede in računov se nam prav čudne stvari poi Za danes še o temu molčimo, ali na čin ne bodemo vedno molčali. Kar je šter na dan shoda uganjal, to meje. Pridigoval je tako glasno, kakor v svojem življenju, in pridigoval je samo litvah. Ljudje so začudeno drog druzega in se povprašali: Ali spada tako govorj cerkev ? Pridiga je trajala skoraj do 8. ure. se tudi še nikdar ni zgodilo. Na konca _ mošter še en očenaš in češčeno Marijo srečen izid volitev" molil. Upamo, da bo to molitev nslišal, kajti najbolj srečen izid] litev bode, ako se izvoli vrlega našega za poslanca. Pri vsemn temu je pa to o da je fajmošter v svoji politi^ razburjenosti pozabil evang citati. Takšni so politični duhovniki: hi rijo poznajo, na evangelij pa pozabijo naš shod se je vkljub temu izvrstno Prišlo je čez 300 volilcev in je bila rana natlačeno polna. Za predsednika je bil izvoljen domači župan g. Vidovič. urednik K. Linhart je potem v dol| lepem govoru raztolmačil napake dosedanje1 litike in potrebo pametnega gospodarskega Omenil je, da Ploj ne kandidira več, mi ko je spuheljski Brenčič neznana in m osebica. Preostaja torej edino naš kanal okrajni načelnik Ornig, katerega g delo je v Halozah splošno znano. Viharno bravanje je sledilo Linhartovemu govora. čajno navzoči okrajni tajnik g. Pengon jasnil je potem na podlagi resnih številk kansko škodo, ki jo je povzročila slovenska strukcija v štajerskem deželnem zbora. Ptoj okraj je izgubil doslej več kot 16.400 kron želne podpore. Nadalje je g. tajnik omenili like zasluge našega Orniga za gospodat okraja. Končal je ob živahnem odobravanju i zočih. K besedi se ni nikdo več oglasil; nasprotnikov je bilo tudi le neko komam človeče navzočo, ki pa je raje jeziček za držalo. Shod je sprejel ednoglasno in velikem navdušenju sledečo rezolucijo : „Di volilni shod v Leskovcu obsoja najodločneje sedanjo politiko naših poslancev v državneia] deželnem zboru, s katero se ovira in onei sleherno gospodarsko delo. Zlasti protestira proti brezvestni obstrokciji v štajerskem nem zboru, katere posledice čuti že vso valstvo. Obenem sprejmejo volilci kandidd g. okrajnega načelnika Orniga z veseljem znanje in bodejo z vsemi močmi delovali, di ta neodvisni ljudski kandidat izvoli". V Leskovcu bodejo volilci složno za naši Orniga svoj glas oddali. On ve naše rastjMJ on ima srce za nas! Živio Ornig! Sv. Barbara v Halozah. Pretekli dopoldne imel bi se pri nas volilni shod Najprve je bil napovedan za gostilno Bit] Ali fajmošter Vogrin, ponosni „knez haložanm vplival je na Blasa tako dolgo, da je lokal odpovedal. Mi si bodemo to zapomnili] si bodemo svoje prijatelje zanaprej dati. Shod se je potem preložil v Kranjcovo tilno. Ker pa ni bilo mogoče, da bi ljudem pravočasno naznanilo, je bil obisk To priložnost so porabili nekateri narodnj fantalini, da so provzročili grde škandale je okoli 30 teh fantičev, od katerih je bili par volilcev, medtem ko so bili še vsi di mladoletni. Kot člani „izobraževalnega drns^ so fantiči takoj svojo oliko pokazali. Najpnej spili več litrov šnopsa, potem pa so se ff na vino.- Voditelji teh zapeljanih in janih pobičev, ki še ničesar od življenja ne, zumejo, bili so: Mesar Anton Koren učitelj K o s s i, Prane Š m i g o c in Jurgl Paradiža. Vemo sicer, da je duševni po vse te hnjskarije tisti nadučitelj O g o r e 1 e oj JLrUUcI vkjh. • Zdravi želodec imamo in ne tišči nas v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rhabarber-krogljice z zn. „Elsapilien". . »am z izkušnje, poskusite jihtudi, one uredijo odvajanje in pospešujejo prebavljanje. 6 škatljic franko 4 kron. Izdelovatelj in apotekar E. V. Feller, Stubici, Elsaplatz št. 241, (Hri Shranite legitimacije (izkaznice) za ožjo volitev. _ 5 - omniti, tični gelij i ruska- .No, a dvo- 5. m rem iu »je port dela. ledtem popol- ~| i tisočake pri okraja služil in bi si moral »traj k I ne prate oblizniti. da se ga sploh pri mira ljudje mi. Ta Ogorelec, ki je vae drago, samo uči-za kaj mjska na tihem, ker se sam javno ne ■pa nastopati. Saj bi mu lahko vsakdo v lice Potem fondal njegove grehe. Kar se tiče Smigoca in Sati, ne kijeca, se bodeta presneto kesala, da sta se e krsta ;«tg'la od šnopsa in od hnjskarije zapeljati. jročajo. Stgoc je pozneje prav prijazen postal in se ak nt- \ tU prilizovati. Ali s tem si ne bode pomagal. fajmo- On kako r vsi drugi se bodejo moževe« rili pred sod nij o za svojo 1 u m p a-nikdar lijt zagovarj a t i. Tako daleč še nismo > o vo- I, da bi nam pijani fantalini smeli 8 surovo gledali i> ihode razbijati! J u r g e c je imel celo pre-jenje v iw k\o. da je vpil, da Ornig ni ničesar za re, kar mošnji okraj storil. Ta pobalinska predrznost je faj- :.tHga že vse meje. Sram naj bode tega Jur-jo „za j«! Kar se tiče učitelja K o s s i, bodemo z jo Bog piše na drngem mesta ojstro besedo izpre-jnorili. To naj bode učitelj? Doma pusti ženo loboke stradati, on pa pijančuje s fantalini in zapravlja denar, ki ga svoji družini od Strga. Nadačitelj Ogorelec seveda tega ne ker nima časa, da bi se za šolo brigal. Ibrigali se bodejo drugi in že danes opozar-iolsko oblast, da naj prime Kossija pošteno jsssa, Tonče Korenjak je vreden prija-Sicer bi bilo bolje da skrbi, s čem We alimente za svoje nezakonske otroke plani. Ta mladi alkoholizirani bahač naj bi se o obrt brigal, da ne bo vse na boben To bi bilo bolj pametno; vpreči mora ■ko podgane... Takšni so torej tisti fantiči, iunam shod razbili. Šli so sicer kakor po-kužeki iz dvorane, ko jim je urednik Linhart pita pokazal. Ali zunaj so vpili s pijanimi gla-t Možje-volilci so se zgražali nad tem počenja in se je marsikatero ojstro besedo slišalo. Ink način se celo Plojevi pristaši sramu-jo divjanja teh prijateljev šnopsa. In tudi jm zato ne bode hvaležen. Volilci in bodejo s temvečjim veseljem za na-hndidata O r n i g a delovali. Na dan vosi vidimo in takrat se bode odločilo kje jiBtica! Korenjaki in Kosiji nas ne bodejo ter niti sami sebe ne znajo voditi. vsi za Orniga v boj! Vid pri Ptuju. Klerikalni kandidat Miha sklical je pretekli četrtek dopoldne vo-d v gostilno g. Ilovšek v Št. Vid. Na je prišlo okroglo 200 „Štajercijancev" Ttdstvom vrlega našega g. Schosteritscha in ■slovenskih liberalcev pod vodstvom gosp. iča iz Jurovca. Naši možje so ob določeni prostore popolnoma napolnili. Kar kandidat Brenčič s svojim „iiber-pn'; spremljal ga je klerikalni posojilničar ijak, ki je sploh Brenčičov voditelj. Tudi 10 klerikalnih kmetov je z njima Drišlo. je bilo treba predsedstvo izvoliti. Crnuhi iilili to kar po domače narediti; kar imeli so predstojnika Priedauer za predsednika, Kodermana za podpredsednika in mino-«.lonerja" Arnuša iz Vareje za zapisni-Mislili so pač, da se bodejo domači vo-bmandirati pustili. Ali zmotili so se grozo-5aš Schosteritsch je vstal in glasno zahte-di se predsedstvo pošteno izvoli, kajti na imajo volilci prvo besedo in ne tuji ijilači. Ker so se klerikalci bledi in prestra-t?j opravičeni želji opirali, nastal je vihar, Brenčiču še dolgo v ušesih zvonel. p! je stopil na klop in hotel iz cegelcov Ij jgovor1 prečitati. Ali ljudje so vpili: Mi potrebujemo kandidata, ki ne zna sam go-mi ne potrebujemo lerpobov, ki se šele i učijo! Klerikalcev nočemo, ker so nam [največjo škodo ... In kakor vihar je za-o dvorani Bž i v i o Ornig!" Vedno postalo razburjenje in kričanje. Končno črtuhi ostali in bledi kot smrt odhajali. Bilo ididat, darsko o odo-. Sla-U po-: vel ka ob Hoja] an delil ver arstvo u nav-1; od d i rano zobmi in ob našnji je do-em in nogoči , shod prebi-iaturo trn na da se našem etrtek vršiti. Has. tiski", svoj lili in ogle-d gos-našim slab. ajaški Prišlo ilo le drugi štva" ■ve so ravili jih je kakih 10 volilcev, kandidat „pšelarjev" Brenčič, njegov adjutant posojilničar Pušenjak, znani prijatelj testamentov in pisec zaljubljenih pisem fajmošter Vavpotič iz sv. Trojice, domači duhovniki, med katerimi se je zlasti kaplan Žirovnik odlikoval itd. Odšli so v velikanskem smehu volilcev. Potem je napravilo teh par mo-žicev v farovža za zaklenjenimi vrati „shodek". Pod farovževim oknom pa so jim nekateri volilci prepevali . . . Tako je končal Brenčičov shod pri nas. Mi kmetje in obrtniki imamo le enega kandidata in to je vrli naš okrajni načelnik Ornig! Šele pri Ptuju. Ko so šentvidsko-pobrežki kmetje „pšelarja" Brenčiča nagnali, je pač videl, da ni povsod tako slaven, kakor v Spuhlju. Popoldne istega dne pa je sklical shod za Šele. Ali Brenčič in posojilničar Pušenjak ter kaplan Žirovnik se niso upali skozi Št. Vid po lepi široki cesti v Šele oditi, čez travnike skriti poleg vode So marširali. Pošteni ljudje se pač nikogar ne bojijo! Ali tudi na shod v Šele je prišlo nekaj „Stajercijancev". Brenčič je bral iz svojega jCegelca" same znane njegove duhovitosti. Posebno proti šoli se je ujedal, čeprav se dela sam rad za „študiranega" kmeta. Za „Sta-jerčevo" stranko je govoril g. Hans Schosteritsch v mirnih in resnih besedah in priporočal našega kandidata Orniga, katerega vsakdo pozna in ki je v gospodarskem oziru največ za naš okraj storil. Tudi sta še govorila gg. Murko in občinski predstojnik M e r k u š iz Zgornje Pristove. Zbrani volilci so bili večinoma za našega kandidata Orniga. Brenčič. pri nas zate ni prostora . . . Današnja številka ima zopet 4 strani priloge in šteje torej skupaj 12 strani ter več slik. Novice. Sestanek absolventov grmske šole. Na željo izraženo od raznih stranij se priredi na Grmu tekom letošnjega leta sestanek nekdanjih učencev tega zavoda. Vse potrebne priprave za ta sestanek bo vodil poseben odbor sestoječ iz nekdanjih učencev. Da se dobe potrebni naslovi in da se določi najprikladnejši čas za ta sestanek, se vabijo že sedaj nekdanji absolventi, da prijavijo svoje naslove in svoje želje glede sestanka naravnost na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. Binkonštna veselica v Postojnski Jami. Na binkoštni pondeljek, dne 5. rožnika se vrši ob 3 uri popoldne v Postojnski jami običajna jamska slavnost. Štiri godbe, med njimi želez-ničarska iz Dunaja in mestna iz Pulja bodo svirale v raznih dvoranah, kjer bodo rajali ne- utrudljivi plesalci in plesalke. V jami bode ura-dovala c. kr. jamska pošta, katere posebnost je ta, da pritisne na vsako tam oddano razglednico jamski poštni pečat. Tudi za telesni blagor jamskih posetnikov bode kar najbolje preskrbljeno. Posebni vlaki bodo vozili po znatno znižanih cenah iz Ljubljane, Trsta, Reke, Pulja, Gorice in Kormina in posebni parobrodi iz Benetk bodo imeli železniško zvezo v Trstu. Bajni podzemeljski svet v Postojni bode vseskozi slavnostno električno razsvetljen. Veselica se vrši pri vsakem vremena. Vstopnina v jamo je znižana na 2 K za osebo. Iz Spodnje-Stajerskega. Prvaška hujskanja zastruplja tudi že šolsko mladino. To se opazuje tudi v Polzeli, kar označi sledeči slučaj: Trije učenci nemške šole so na poti v šolo srečali nekega pekovskega učenca. Ta je otroke najprve opsoval za „nemške pse", „osle" itd. Potem pa je vzel revolver iz žepa in je za bežajočimi otrocmi streljal. Sodnija je smrkolina na 3 dni zapora obsodila. Take cvetke poganja prvaška hujskanja! Treba bi bilo v prvi vrsti tiste zapreti, ki so glavni krivci, to je odrašene prvaške hujskače ! Mestni občini Slovenska Bistrica se je dovolilo prireditev živinskih sejmov pod sledečimi omejitvami : 1. Prignati se sme le živino iz okrajev Slovenska Bistrica, Sv. Lenart in Maribor. 2. Živino se sme prignati le iz tistih dvorov, v katerih je živinooglednik neposredno pred odgo-nom vse parkljarje najnatančneje ogledal in popolnoma ne8umne spoznal. Krajni živinooglednik mora izrecno potrditi, da je ogledal živinče na licu mesta, kakor tudi dejstvo, da se na sejem prignano živinče nahaja najmanje 40 dni na istem dvora. To potrdilo mora potem izdajatelj živinskih potnih listov na živinskem potnem listu poočiti z naslednjo opombo: „Potrjuje se, da se živinče, za katero se je izdal ta živinski potni list, nahaja najmanje 40 dni na dvora izvira, in da se je, kakor tudi vsi drugi parkljarji istega dvora ravno pred odgonom ogledalo in se spoznalo nesumno". Brez tega potrdila ne sme se prignati nobenega živinčeta. Živinski sejmi v Slovenski Bistrici se vršijo sledeče dni: G. junija, 25. julija, 24. avgusta, 24. septembra, 28. oktobra in 23. novembra. Podkvarski tečaj, ki bode pol leta trajal, prične se 1. julija 1911 na deželni podkvarski šoli v Gradcu. Določeno je v ta namen tudi precej štipendij. Vsa pojasnila glej v inzeratu današnje številke „Štajerca". Umrla je v Št. Vidu pri Ptuju po težki bolezni gospa Betty Schosteritsch, soproga tamošnjega posestnika in trgovca. Po-kojnica bila je v Ptuju rojena. Bila je vedno vrlega naprednega mišljenja. Ali njeno plemenito srce ni poznalo razlike med reveži in bila je splošno znana dobrotnica. Ne samo v Št. Vidu, marveč tudi v Ptuju in sploh v celem okraja se je blago pokojnico spoštovalo in ljubilo. Naj bi ji bila žemljica po trudapolnem življenja lahka! Prizadeti družini pa izražamo svoje naj-iskrenejše sočutje! Ukradel je hrvatski pek Mirko Kovacirek iz Prosenika v Mariboru svojemu tovarišu Wascha čevlje in obleke za 40 K. Pisarja Bračko v Maribora je neznanec kolo ukradel. Istotako trgovcu Baunjaku iz Bresternice. Obesil se je v ptujskem zaporu kočarski sin Anton Alt iz Janževe gore, ki je bil zaradi nenravnosti zaprt. Lahkomiselnost. Simon Črešljovnik iz Sel pri Slov. Gradcu je šel poleg Hovnikovega gozda. V lahkomiselnosti je vrgel gorečo užigalico proč. Vsled tega je takoj gozdni požar nastal, katerega so prebivalci komaj pogasili. MesO tihotapil je iz okužene Hrvatske na Štajersko posestnik Marcius iz Kraljevaca. Dali so ga pod ključ. 805 jvemo itsko) priredi že mali dodatek „pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje nepre-košene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. 190 — 6 — Lep stric je posestnik. Ovčar v Hudini. Pretepel je svojega vnuka Jaloznika in mu z nožem pljuče predrl. Lov na bika. Mesarju Kureju v Vitanju je ušel bik. Orožniki bo ga obstrelili, ali pobegnil je v gozd. Šele tam so ga lovci ustrelili. Povozil je kolesar Anton Handl v Mariboru poseBtnico Marijo Doberšek in jo težko ranil. Kolera na Štajerskem. Zopet se je pojavil slučaj te grozne bolezni, pred katero se ves svet trese. In zdaj celo sredi na Štajerskem, v Gradcu. Poštni oficiant Anton Francky v Gradcu napravil je potovanje v Benetke. Tam je jedel ostrige, nakar mu je postalo slabo. Odpeljal se je nazaj v Gradec, kjer so ga takoj v kolera-barako oddali. Preiskava njegovih odpadkov je dognala, da ima res to grozovito bolezen. Francky je tudi drugi dan na koleri umrl. Vse osebe, ki so prišle z njim v dotiko, so oddali takoj pod najstrožjimi odredbami v bolnišnico. Upati je, da bodejo skrbni zdravniki razširjenje te bolezni preprečili. Doslej se ni pojavil noben drugi slučaj kolere. Ali skrajna previdnost je na vsak način potrebna. Kondukterja pretepli so v vlaku hrvatski delavci. V Celju so jih pa sprejeli policaji in oddali okrožni sodniji. Avtomobil povozil je na cesti v Zakot fanta Johana Reberšak. Fant je bil težko ranjen. Avtomobil je vozil baje neki Beinweiss is Zagreba, proti kateremu se je že kazensko naznanilo napravilo. Materina ljubezen. L. 1903 našli so v farni cerkvi v Celju 2 meseca staro deklico neznane matere. Dali so otroka ljudem v oskrbo. Zdaj se je mati sama iz hrepenenja po svojemu otroku sodniji naznanila. Iz revščine je takrat otroka proč položila, zdaj pa brez njega ni mogla več biti. Mati se bode morala pred sodnijo zagovarjati. Brezsrčni sin. Jože Krečer v Sv. Krištofu pri Laškem ukradel je svoji materi dve kroni. Ko je mati denar nazaj zahtevala, jo je še pretepel in težko ranil. Utonila je v Radgoni 12 letna učenka Friedan. Umivala je svojemu bratcu ob Muri noge; pri temu je padla v vodo in je v valovih izginila. Zaprli so v Celju fanta Johana Platovšek iz Novecerkve, ker je kolesa kradel. V pijanosti izgubil je Anton Lipovšek v Podčetrtku 2400 K. Sicer pa trdi mož, da ga je nekdo napadel, oropal in v vodo vrgel. Grozna mačeha. Posestnik Jerhart v Podlogo ima 24 letno gluhonemo hčerko, ki je po svoji materi nekaj denarja podedovala. Jerhart pa se je še enkrat oženil in zdaj se je pričelo za gluhonemo revico, ki je poleg tega jetična, grozno trpljenje. Vrgli so jo v hlev, kjer je morala tudi po zimi trpeti; jesti so ji dali le aem-tertja kaj, piti pa je morala od živine ostalo vodo. Zdaj so orožniki to izvedli, ali nesrečnica je že tako oslabela, da bode kmalu umrla. čudna smrt. Pri Kozjem je nahitro umrl 9 letni Jožef Strašek. Govori se, da se je izvršil neki zločin in bode že preiskava resnico na dan spravila. Pri streljanju kamenja v Dobovcu je zadel delavca Schmidt 30 kil težki kamen in mu je nogo zdrobil. Iz Koroškega. Volilni okraj Pliberk-Borovlje voli : Vincenc Schumy kmetijski učitelj Velikovec. 391 ki drži kaj na zdravo negovanje kožp, ki hoče zlaati pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (tnamba nSteckenpferd") od Bergmann i C«. Telschen I. E. Kos ja fcO h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumoir. itd. Šele pri Borovljah. Piše se nam: Naša 1000 m visoko ležeča fara imela je dnč 27. maja dogodek kakor še nikdar, namreč javni, vsakomur pristopni volilni shod v gostilni g. Gregiza. Pogum za to prireditev imel je nadzornik g. Schumy, protikandidat slovenskega orglarja Grafenanerja Prireditev je bila težavna; kajti kmetje, na katerih obisk se je računalo, imajo svoja posestva mnogo ur daleč v visokem gorovju. In vendar jih je prišlo blizo 50. Nekaj se jih je seveda pri črnemu Mažeju zadržati pustilo, tam jo najljubši kraj fajmoštra Nagel. Ali ostali so pa le prišli k Gregizu. Na shodu sta govorila naš kandidat Schumy ia deželni poslanec Kirschner. Schumy je govoril zlasti o servitutnih vprašanjah, ki so za tukaj-šne kmete jako važna. Kirschner pa je poročal o stanju cestne stavbe B )rovlje-Sele, zadeva, ki je že desetletja stara in je za nas največjega pomena. Obema govornikoma so kmetje burno odobravali. Celo navzoči črni volilci so priznali, da takih stvarnih govorov še niso slišali in da še je na klerikalnih shodih vedno le čez slabe koroške šole in čez hudobne naprednjake govorilo. Shod je sprejel potem soglasno rezolucijo, v kateri se je g. Schumyja za kandidata proglasilo. Ako ne bi se opazilo duhovniški vpliv, potem bi pretežna večina volilcev naše gorske občine g. Schumyja volila. Ali na vsak način je imel ta lepi shod veliki uspeh in polagoma bode tudi v naši občini resnica zmagovala. Črna (Schwarzenbach.) Piše se nam: V če-trtok, dne 25. maja, vršil se je tukaj od naprednega volilnega odbora sklicani, od več kot 200 volilcev obiskani volilni shod. Predsedstvo je vodil g. nadgozdar W u r z e r. Napredni kandidat g. Vincenc Schumy razvil je v daljšem, krasnem govoru pod viharnim odobravanjem navzočih volilcev svoj program. Pojasnil je tudi prav očitno delovanje slovensko-klerikalnih huj-skačev in njih lista „Š-Mira" ter temno delo črnih naših nasprotnikov. Slovenski klerikalci prišli so pod vodstvom 4 duhovnikov, med katerimi se je nahajal tndi neodgovorni urednik „Š-Mira", g. Smolej. Dolgo potovanje od Celovca v Črno pa mu ni prineslo zaželjenega uspeha. Nekaj časa so si pustili navzoči volilci njegovo govoričenje še dopasti. Ali naposled je povzročila hujskarija Smodeja velikansko razburjenje in volilci tega moža niso hoteli več poslušati. Po neslavnemu odhodu tega gospoda poskusil je še fajmošter H o i n i g iz Koprivne položaj rešiti, ali zamitnj. G. V. Schumy mu je ojstro in resnično odgovoril, tako da mu bode ta odgovor pač še dolgo v ušesih zvenel. Zdaj so pač črnuhi videli, da zanje pri nas ni prostora. Tužnega srca so šli mali ostanki črne armade za svojimi duhovniškimi voditelji v sosedno gostilno. Koncem shoda so zborovalci ednoglasno g. Schumy-ju zaupanje izjavili. Tu-kajšni možje so tega vrlega kandidata z veseljem poslušali in mu bodejo zvesti ostali. Slovenskim klerikalcem pa svetujemo, da naj opustijo vsak nadaljni poizkus, da bi nas s tujimi govorniki nadlegovali! Mežice (MieB). V četrtek, dne 25. maja popoldne vršilo se je pri g. Toff v Mežici volilno zborovanje, kateremu je predsedoval gosp. Rudolf N e m i t z Navzočih je bilo okroglo 150 volilcev. Državnozborski kandidat g. V. Schumy imel je od živahnega odobravanja spremljani govor, v katerem je bodoče naloge državne zbornice pojasnil in lažnjivost naših črnih nasprotnikov ojstro a zasluženo bičal. G. Smolej je prišel za nosim kandidatom, da bi ga uničil. Ker je pa Smolej takoj z grdim zavijanjem pričel in so bili volilci že do skrajnosti razburjeni, odtegnil mu je predsednik besedo. Razburjenost Be je šele po resnemu tepežu polegla in so se nekateri vnn vrženi črnuhi tudi s postavo seznanili. O hrepenenju črnnhov govoril je tudi še g. Josef Stefan v jedrnatih besedah. Shod je sprejel potem odnoglasno rezolucijo, v kateri se našemu kandidatu g. Vincencu Schumy zaupanje izjavi. 13. junij bode dokazal, da je v naši lepi dolini „belo" trumpf . . . Pliberk. Piše se nam: Ker imajo volilci občine Blato do kosti črnega klerikalnega župana, o katerem bi lahko še marsikaj povedali, ako bi bilo to potrebno, — so prisiljeni, da morajo popolnoma na mejo svoje občine špacirati. Na povelje mogočneža črnega Leitgeba na Blatu se je namreč volilni lokal v gostilno določil. Po našem mnenju i ni pravi prostor za volitve, pri katerih j burjenje vedno veliko. Zato bi bilo bolji volišče bolj v centrum občine preloži najbolje v privatno hišo g. Niemetza p. d.j zerja. G. Niemetz ee je že radovoljno zal javil. Radovedni smo, ali se bode slavno ( glavarstvo na želje volilcev oziralo Volilci, ki bi imeli k Niemetza! Železna Kaplja. V pondelek, 22. majaj je napredni kandidat g. Vincenc Schui gostilni g. C. Domnigga volilni shod, se je udeležilo nad 120 volilcev. Več 1 volilcev je bilo kmetskega stanu. To j številno udeležbo imamo tudi svojim na; kom zahvaliti, ki so pod vodstvom hujsk kaplana „Žella" z okroglo 30 možmi ni] prišli. Pod predsedstvom g. barona Bailkf je zborovanje ob pol 11. uri dopoldne olj in je pričel g. kandidat Schumy svoj govor. Njegove izvrstne besede, ki so bile, v gospodarskem oziru zanimive, našle so glasno odobravanje. Vtis njegovega bil tako mogočen, da je moral k gramofonske plate Grafenanerja igt Ali g. Schumy je črnosuknežu tako da ga pač nikdar več ne bode bi si g. Želi Schumyjeve besede k srca vi se raje s cerkvenimi stvarmi pečal; to bolj potrebno nego politična hujskarija, navzoči klerikalni kmetje so k temu še 0| da ni primerno, da duhovniki kakor petelini nastopajo in potem osmešeni odi triurnem trajanju je bil zanimivi shod z; Spodnji Rož. (Volilno gibanje). V 21. t. m. držal je napredni kandidat g. Schumy tri zborovanja, ki 80 bila jal obiskana. Dopoldan v Svečah, kjer je tudi deželni poslanec Artur Lemisch, ob poldan v Svetni vasi, kjer je poročal deželni poslanec Anton Wieser in na Kožentauri. V vseh krajih so volilci vi živahno pozdravili kandidaturo Schumyja pazljivo poslušali. V soboto govori 1 Borovljah. Prav zadovoljni smo, da se bil tako umen, zastopljen prijatelj kmeti Pojdimo nevstrašljivo v boj in zmaga Vrzite Grafenanerja, kteri nam v n«bem ni pomagal v staro „rafudo". Zivio S Iz Galicije se nam piše: Kakor porabijo naši klerikalci vsako cerkveno za njih temne namene; tako je tndi Grafenauer na dan prošnje procesije aposteljna dr. Brejca v Klance, kateri ga čez svetle solnce hvalil. Samega ni bilo, se je bal, da bi kdo vprašal, kaj je z kraje že pridobil in zakaj ga od zadnje ki je vse mogoče reči obljuboval, ni v| pri nas videti. Seveda je dr. Brejc pri ložnosti našega kandidata Vincenca S napadal. Mi se pa ne bomo pustili od kranj advokata zapeljati, ker dobro vemo, da auer od svojih obljub, ki jih je daj zadnjimi volitvami ni nobene izpolnil, č naše kraje ni pomenil, nič ni dosegel, ko je kmetijski potovalni učitelj g. Schumy nas dostikrat obiskal, nas podal dobil nam subvencij za živinorejo, hlevov, za stadji itd., iu smo prepričani, tudi v državnem zboru naše kraje izv stopal, ker on ve za naše potrebe in] med nami. Zatorej 13. junija vsi za! Vincenca Schumy-ja! bo Okraj Celovec dežela voli : Jakob Lutschounig • župan Maria Rain. BUČOVS Piše se nam: Dne 28. žal je g. L n t s c h o u n i g kot didat tukaj svoj volilni shod. ki se obnesel. G. Lutschounig, mn viharnega odobravanja prekinjen, kmetijskih stanovskih vprašanjah, o vjh (Nadaljevanje na itrani 11.) — 11 — raz-da se sicer cher-:o iz-rajno )Iižje.| imel) >y •ere; nogo-rotni- shod| voriloj rolilni zlasti edno-| )ra je o pomanjkanju poslov, o porabi kmetskih finstev v lovske namene, o znižanja za umetna pojila in o starostni preskrbi. Nadalje bičal je pAit besedah delovanje obstrukcijskih strank zboru in jezikovno hujskarijo v rnil se je proti novim visokim šo- , ki bi « vnč rlnševnega proletarijata vatva- it G. nadačitelj Lames je pokazal na raz- gmd lUarnim govorom našega kandidata in rijo črnih nasprotnikov. Priporočal je vo- nojno, da naj v lastnem interesa kmet- bodidiita volijo. Govoril je potom sodrag iz Podgorja, kateremu je pa obč. sveto- A-hatz energ;čm odgovoril. Fajmošter je hotel slovenske klerikalce braniti, pa ni Bnfo. Pred 3 tedni imeli so tukaj kleri- Kshod, na katerem je neki dr. Bjžič psoval jfcor šnopsar. Naprednjaki takega umazanega n< poznajo, ker se borijo z duševnimi [ofcti, ne pa s psovkami. Na dan volitve se dokazalo, da je Bilčovs naprednega miš- Ruden. Piže se nam: Pri volilnem shodu, nje vršil v nedeljo, dne "28. maja v gostilni i, izjavil je naš župan provizor Mikula, ki J^^Httarje drngare grozovita sovraži, popolnoma no sledeče: M i smo pač svojega last- ■Iga kandidat a postavili, ali v o- zei'jQ lili bcdemo rdečega,' — No, črno, -- zlata bodočnost pač ni več daleč... mnili, litičol jufi edeljoj nceoi dobri ;ovori 4. li ;čer plo n i my prid jstva naša ozi iiimv mano ivnc Za okraj Velikovec-Alhof en-Eberstein Jos. Nagele v Velikovcu. Težki sum. V Beljaku so hoteli zapreti po-Rudolfa Glabučnik zaradi suma ropar-umora. Ali njegovi prijatelji so mu iz rok ) pomagali. Zato so le prijatelje zdaj za-jležko osamljenega iščejo orožniki. Strela ubila je posestniku Schneebergu na m telico. lil je v pijanosti 70 letni Miha Klemen-[t občini Blaiken. Mlaka je bila le 20 cm ka, ali vsled pijanosti revež si ni mogel polti. 3j pri-umyja c J tem incenc .rianje no n ži' a je hiša in gospodarsko poslopje —tunika Rumpler pri Spitala. Nesrečnež je ^H m zavarovan in ima poleg tega 9 otrok, ■/■i nenfl *'M,ni roPar E- H' Geor8'; ki Je P" Veli-~~ nekega potnika napadel in oropal, prišel 0ljj^ orožnikom v roke. Oddali so ga sodniji v ^B pibergu in je že svoj zločin priznal. Istotako vjeli spodnje-drauburški orožniki sleparja tkorifa, ki ima velike goljufije na vesti; ta bil je svoj čas več let menih v Tancen- Smrt pijanca. V okolici Celovca so hoteli li nevarne grožnje hlapca Jožefa Ogrčnik ■tirati. Ko so prišli orožniki do njega, pogra- Hje Ogrčnik revolver in pričel stceljati. Nato itadi orožniki streljali in ga zadeli. Končno nik še sam v trebuh ustrelil. Drugi da"bo ^Je ' bolnišnici nmrl. Nesreča. Fant Paul Miglar je na cesti v iovec iz kolesa v par metrov globoki graben Zlomil si je obe nogi. Pilite na decol Pogorelo je gospodarsko svinjakom na Weispelhofu v Blaikenu. |j je vsled tega nastal, ker se je 5 letni k najemnika Bachiesl z nžigalicami igral. Velita tatvina. Pri posestniku Jakobu Wo-idendorfa so tatovi ukradli 2Vs centa mesa in klobas v vrednosti 690 K. Sail naznanil se je v Beljaku policiji hla-Joban Wonkraann iz Slov. Gradca, češ da fasca Janisch blaga za 70 K pokradel. Pazite na deco! Pri sv. Lenarta padel je p mesečni otrok Filipa Mayr v potok in je pil. V spanju gospodarja obkradel je Matija iUhior v Sv. Martinu. Vzel ran je uro za 300 K. jUhiorja so posadli v kletko. Krivega našli so nekega 70 letnega berača biGtidu Krastowitz. Nesreče. V gozdu padlo je pri delu drevo obit- kan-vrstno at od je o na delavca Fiirtner v Dellachu in ga težko ranilo. — 10 letna šolarka Roža Kinberger v Dellachu si je pri peči obleko zažgala. Nesrečni otrok je smrtnonevarno ranjen. 0 kužnem kataru na spolovilih goveje živine in njegovem zdravljenju. V >Deutsche Tierarzt. Wochenschrift< (Nemško živinoiclr. tedensko glasilo) z dne 18. marca 1911. poroča živinozdravnik Dun v HOsbachu o uspehih svojih po-skuso/ z bisulinom pri zdravljenju kužnega katarja na spolovilih. Te poskuse z bisulinom je delal skozi dve leti pri več kakor 1000 glavah goveje živine. Potem, ko je izdal 2 natančni poročili o tej bolezni v nekaterih hlevih, pravi nadalje to-le: >Le razumen živinorejec veruje in zaupa živinozdravnikovim nasvetom, ne da bi se pustil v tem količkaj motiti od drugih. Tak človek se ne boji tudi sredstev, ker zna računiti in ve, da so izdatki za zdravljenje zelo majhni v primeri z zgubo, ki nastane, ako na spolovilnem katarju bolno živino zanemarja in je ne leči. Oa ve namreč, da se krave in junice vedno pojajo, da povržejo, da postanejo nesposobne za rejo vsled zaostalega trobljenja, vsled belega toka nastale nerodovitnosti — in da mleko polagoma zgubljajo, ter ga končno popolnoma zgube«. »Ali si je mogoče sploh misliti, da bo posestnik, ki je pripustil svojo junico 18 krat, drugi posestnik, ki je pustil svojo mlado kravo 20 krat plemeniti brez uspela, kljub temu mirno gledal in trpel škodo, mesto da bi si pomagal ? Pri nekem splošnem preiskovanju je našel Dun 80% Živali okuženih in pravi, da tiči vzrok nazadovanju goveje živine v tamošnjem kraju pred vsem v kužnem katarju na spolovilih, kateri je obenem tudi poglaviti vzrok naraščajoče draginje mesa. Radi tega se mora kužni katar na spolovilih vstrajno zatirati in lečiti, in v tem boju je bisulin neod-povedljivo sredstvo, ako se je odstranilo iz hleva vse one živali, ki bolehajo na maternici. Posebno dolgotrajna je ta bolezen in da se le težavno odpraviti pri mladi goveji živini. Bolj ali manj razvita bolezen se je zdravila na živalih različne starosti. Zdravljenje je trajalo navadno 2—3 tedne, po kojem času se je posrečilo Dunu ustaviti bolezen s pomočjo bisulina ter temeljitega snaženja in razkuževanja hlevov. Zelo obširno pobija Dni? 'mnenje, da je vzrok tu-pa-tam opazovane razdražerfoVti živali neka snov v bisuliou sozojodol — hydrargyrum imenovana. Sam je opazil takšne slučaje razdraženosti le, ako se je uporabljal premrzel bisulin; v takem slučaju se je opazilo, da so se ž»ali močno napenjale, ker so skušale izločiti iz telesa čepke tako, kakor vsako drugo nadležno tujo stvar in kakor delajo sploh pri uporabi drugih preparatov. Razun zdravilne moči ima bisulin tudi celo vrsto drug h vpoštevanja vrednih prednost'. Pred vsem nima najmanjšega duha, kar je zelo važno, kajti kakor znano se mleko zelo rado navzame različnih duhov in bi zelo zgubilo na dobrot', ako bi se uporabila za zdravljenje taka sredstva, ki vsebujejo krezol. Dalje je vpoštevati njegovo praktično in ročno obliko čepkov, kar zelo pripomore k zdravljenju bolezni celo pri ščegetljivih živalih. Nadalje ima bisulin to prednost, da se dolgo ohrani in da se topi šele pri razmeroma visoki toplini, kar omogoča lepo komodno delo, med tem ko se dado spraviti drugi preparati n. pr. kapice, posebno pri juni-cah, le z veliko težavo včasih pa še celo ne v spolovila; včasih pa se celo sprimejo in lahko tudi počijo. Se te-žavnejše je rabiti za zdravljenje takozvane »tablete«. Ker je odgovarjal bisulin vsem stavljenim zahtevam, zato pravi Dun, da je napravil z drugimi preparati le malo poskusov, in konečno zaključi svoja izvajanja z naslednjim: »li vsega prej povedanega sledi, da imamo v bi-sulinu, ne glede na to, da temeljito razkuži, sredstvo, katero je vsled svojih izvrstnih lastnosti in komodne uporabe sposobno za to, da nam zelo olajša zdravljenje kužnega katarja na spolovilih goveje živine. Gradec, dne 27. maja: Trst, dne 20. maja: 63, 85, 32, 3, 5. 87, 54, 5, 84, 16. za trgovino z mešanim blagom, zmožna obeh deželnih jezikov želi čimpreje trajno slnžbo. Prima-reference. Pisma pod J. J. S. poste re- stante Postojna. 532 Išče se mesarski pomočnik z nekaj kavcije, ki bi izvrie-val mesarijo pri neki gostilni v mariborski okolici. Vprašanja pod Šifro „U. II. 100" poste restante, Maribor. 618 Pekovski učenec, 2 K na teden, hrana in stanovanje v hiše, se sprejme v pekariji Floriaa, Gradec, Lend-platz št 28. 525 Sedlarski pomočnik in učenec se takoj sprejme pri Andr. Hribernik. sedlarski mojster, Prevaljf, Koroško. 628 Razglas! Na binkoštni pondelek dne 5. t. m. 1911 ob S. uri popoldne se bo v Radachi, in v torek dne 6. t m. 1911 ob 8. uri predpoldan na Ribniki in ob 4. uri popoldan na Samarki trava v licitaciji odala. K tej licitaciji vabi najuljudnejše Joa. Ornis, Ptnj. 520 Posestvo, obstoječe iz zidane hiše, vrta h sadnim drevjem in malim vinogradom, se jako poceni proda. Vpraša se pri g. Therese timšovnik, Sv. Peter 6t. 73 pri Celju. 508 i Proda se hišo v Dobrengu Št. 3d (občina Št. Ilj); hiša je s slamo krita m ima dobro preSo, nadalje 4 oralov sadonosnika, 4 orale gozda, 6 oralov njiv, 3 orale travnikov, vse prvorazredno. Vpraša se pri g. Georg Tscher-ligi, KaiTi.vina pri Maribora. Pozor! 50.000 parov čevelj I i pare čevelj za samo 7 K 60 v. Zaradi vstavljenja plačil večih fab-rik se mi je naročilo, da veliko množino čevelj globoko pod izdelovalnimi troški prodam ; prodam torej vsakomur 2 psrn za gospode in 2 para za dame žnorastib čevelj usnjo, rujave ali črne, galosirane, močno kovano usnje, veloeleg. najnovejša fagija, vel.kost «1. št. Vsi 4 pari koSlajo le 7 I 60 v, Pošlje po pov/. Ch. lurgwirth eksp. hiša oevelj. Krakova št, 3,'A. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 510 Pekovski učenec se takoj sprejme pri Antonu j o' h s 11. pekovski mojster, Leibnitz. 617 Krepki mladi kovaški pomočnik se sprejme pri Jahani Skef, Stift Sriffen. Koroško. 624 Malo posestvo blizo celjskega grada, približno dva orala zemlje, obstoječe i* vinograda, vrta in pašnika, dvojno novo zidano poslopje z tremi malimi izbami, Kuhinjo, kletjo in drvarnico se za 3.200 K proda; primerno za penzionista; več pri g. Jost, Schlossberg No. 46, Celje. 619 Stabilni krajevni agenti nemščine zmožni, se sprejmo ali s stalno plačo nastavijo za prodajanje v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. Ponudbe pod .Merkur' Brno, Nova ul. 20. 623 Dr. A. Rix krema za prša neškodljivo, se rabi znnaj, trajni uspeh! Lepa prša, polne, krepke forme trupla za vsako starost : t kratkem Času. ,-. Poizkusna doza K 3'—, velika doza K 8-—. rzzn Neprijetne lasi - v obrazu odpravi tekom 5 minut dr. A. Riks >Haarentferner<, garantirano neškodljiv, cena K 4'—. Kosmetisches Dr. A. Rix Laboratorium. Wlen IX, liergjasse 17/K 435 Razpošilja diskretno po povzetju. = >•*&»&•••••»• Dekle za iztoč (Schankmadchen) le za dopoldneve se išče. Več se izve pri gosp. I Franz Hutter, Ptuj. Dobro idoča 633 mizarska delavnica v trgu Šoštanj, se zaradi družinskih razmer takoj v najem da ali proda. Vprašanja na gospo Ano Fischer, Šoštanj. Tažno za vrtnarje! Cinžna hiša v Mariboru, Mellingentrasse, z lepim vrtom in lepimi njivami poleg, jako primerno za vrtnarijo, se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Cinžni dohodek ua leto 2100 K. Vprašanja Kisselgasse 3 I. nachtr. Maribor, Melling. 690 �14349 751 8446 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnii z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira I Ako to ni res, plačamo WIT lOOO kron netto ~m vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Cara-Haus, Kopenhagen. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. V. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi sviti i, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. 415 la* .nuirwHiKiseJH ff (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). KESSEiS&SSiSSSiS: • Pod visokim protektOratom Nj. c. in kr. Visokosti presv. gospoda nadvojvodo Kari Franc Jožefa Koroška deželna rokodelska razstavi. I Ljudska veselica. Splošna športna rastava. Sejem kmetijskih mašin. 607 ^29. julij Celovec na Vrbskem ježem s. sept*ab.| Zakaj ravnate s svojim želodcem tako brezskrbno, kakor da bi ne bil tako talen, kakor drugi organi. In vendar, ako želodec ne prebavi, oslabi vsa delavnost trupla. Priznano domače sredstvo, ki se napravi iz izbranih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apetit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža znane posledice nezmožnosti, slabe diete, prehlajenja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Bosa balzam za želodec iz apoteke B. Fragier v Pragi. Vsi deli embalaže no- C Sla I v" °e emoaiaze no' MlnTlIRI s'i° postavno varstve-dlUMU! no znamko! Glavna zaloga: Apoteka 33. ^qrag^ier, c. in kr. dvorni liferanti, „k ornemu orlu" Praga, Kleinsrite 203 kot Nerudagasse. Pustna razpo* ljater vsak dan. 1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K. Po posti proti naprej-plačilu K 1-50 se pošlje 1 malo, K 280 1 veliko steklenico, K *-70 dve veliki, K 8'— štiri velike steklenice, K 22'— pa 14 velikih steklenic franko na vse postaje Avstro-Ogr- ske. — Depoti v avstro-ogrskih apotekah. 939 Prodaja s želarskega zemljišča z dvojnim stanovanjem, pri vsaki hiši zidana klet in pri eni hiši tudi stiskalnica. Zemljišče vlož. štev. 101 in 102 kat. občine Zaverh, fare sv. Roperta v. slov. goricah obstoji iz njiv, iz ogradov, vinogradov, paše in lesa, ter meri okoli 5 stirjaških oralov. Kdor si kaj tak malega in po ceni kupiti želi, naj se v kratkem oglasi pri Marki Polanci, posestnik v Zgornjih Žerjavcih, (fara sv. Lenart). «>OOOCttXX>OOQOO(>OQOOOC i Vabilo občni zbor članov, ki se vrši dne 11. junija 1911 ob ! _ _ _ ■ m ■ 2. uri popoldne. ■ ■ ■ IJnevni red: _ 1. Preči t an je zapisnika zadnjega zbora. _ 2. Prečitanje računskega zaključka za leto 1910. 3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Raznoterosti. Posojilno društvo (hnMteTtril) Sv. Duh-Loče, r. z. z n. z. č., dne 28. maja 1911. 527 Načelnik: POSSBCk 1. r. I I narejen po MASTIN? dr. pi. Trnkoczy je doslej edino in prvo ------sredstvo za varstvo in pitanje == Varuje pred živinskimi kugami, napravi zdrave, krepke krasne kose živine. Se dobi tudi pri trgovcu. 4-4-4-4*4"z>"4,4"4" •yaloga šivalnih strojev ** in koles 61U *«WBftpB— Najboljše kolo cele monarhije. Maribor.Vikti'iiigUofgass. št 22, glavna zalega 1. nadstropje. Največja in najbolje urejena delavnica za reparature z obratom moli. Reparature vseh vrst na kolesih, motorjevih kolesih, avtomobilih, šivalnih in pisalnih strojih, izvršijo se najnatančneje in strokov- njaSko. Prvi galvanicni »avod za zanik-lanje, za prevlaeenjc z bakrom ali mesingora z dinamo-obrabom. Bogato zalogo vsph delov, ki slišijo k temu in nadomestnih delov ter potrehnh predmetov. NajsolidnejSa postrežba. Kizkecene. imajo odi ^^^^J lastnik« f F-^vS^l^^. vedno oni,) dajo nan še Fattij „Luci in to temu ostal nje vednoj in zrejo j KrmljenjeJ cullus« najvp!i več tudil nejše, ker i r - \ kg 'Lua Najlepše prašičke ! \ višanje ( Najkrepkejše živali! ■ za en0 [Najplodovitejšs plem-.ske svinje! Najiz- - . .«. .. # in velike i datnejsi pitani I Ccna oW|] prašiči! S K n-soi ■^ z vtečo ' ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ fabrike. j cenik brezplačno od fabrike živalskih I Fattinger & Co. z. z. Inzersdorf pri Dnnajn. Čez 3000 priznanj, več kot 350 prvih dobili Čitajte in strmit !! Nezaslišano!! 600 k. ia le K 3«. Ena krasna pozlaC. 36 urna prec. anker-ura z yt*ritko, ko, se garantira 3 leta, X moderna zidana kravata za najf. žepni robci, 1 prstan za gospode z lmit. dragocenia njem. 1 Spic za cigare z bernsteinom, 1 eleg. broSa u iJ Tost), 1 krasno tepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica is fcepni noZ, 1 par gumbov za manšete, 3 prsne gumbe, ne zlato s patent-zatvorom, 1 nežni album za slike, o) lepših slik »vela, 5 jux-predmctov, veliko veselja stare, 1 koristni „Briefste)lerV 20 predmetov za korespoi Še 600 k. dlv. predmetov. V hiši neobhodno potrebni ?» z uro, ki je 2e sama denar vredna, košta samo K 360. II Dunajska hiSa biaga F. Windi«ch, Krakora No. W/4. SB. J dopade, denar nazaj. nonODODOODD Duma nanODODv D Garantirana originalna naturna Štajersko dobro deželno vino K Štajersko namizno in iztočno vino K Štajersko krepko vino iz gore K Terrano rdeče krvno vino, velefino K i Silvanec, beli, fino namizno vino K j Rizling, beli, fino namizno vino K i pri 1U0 litrih prodaja in razpošilja vinska klet r 1 poslopja Sparkase o Otto Kuster, Celje na Štajerska ODOa^nonoooD o d oaoaoo< Veliko presenečenje! Nikdar v i\\ ta priložnost! 600 kom. le 3 K 1 krasna pozi. prec. anker-ura z verilico, natančna, 3 letu|I~ cija; 1 moderna zidana kravata za gospode; 3 it. lepi: ter krasni prstan za gospode z imit, biserom ; 1 krasna elej^^^^ ženskega kinca, ki obsega 1 krasni kolje iz orient. l' damski kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. damska ušesnikov s patent-kaveljem, 1 krasno iepno toi usnjata denarnica; 1 p. gumb » raansetc, 8 gradno i s patent-zaklepom; 1 veleeleg. album za razglednice, oi. gledi sveta; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mliJo j 1 zelo praktičen seznamek ljub. pisem ia gospode i koresp. predmetov in se čez 600 rabnih predmetOT, I hodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ta det koSta le K 380. Pošlje po povzetju dunajska centrala Ch. Jungwlrth, Krakova št. NB. Pri naročbi dveh paketov se priloti 1 prima i Za kar ue dopade, denar nazaj. w Grazer Kasse (r. G. m. b. H.), tira', Sack-itrais© Xr. 14, verleiht field — atei in jgr9«itrf> Postm — raseh, ohne Vermittler-provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und uhneZwang »u Gehaltsvormerkungen bei massiger Verzinsung gegen Burgschaft oder gegen GehaltR-abzug mit Lebensveisicherung, oder gegen grundbtlcherliche oder sonstige entsprechende Sicherheit im Peraonalkrodit-xweig zur RUckzahlung in Wochenraten (von welchen auch mebrere zugleich gezahlt werden konnen), so dass das Kapital in 6 oder in 10 oder 16 Jahren ruckgezahlt wird, im »aUgemeinen Zweig* aber in bcliebig zu vereinbarender Frist. Schuldscheinverfassung unentgeltlich. Sehnellste Krle-dieniif;. Ausiahlunp der Vor-schusse nach Herstellung der Sicherheit sofort. Drucksorten- versand. Dva i zaslalno delozdobni sprejme JobaBi I zarski mojster, Gostili 1 uro od Ptuja i takoj proda. \eč p rŠlajer Reparature nt I nih izvršijo se i hitro in strokom Co., akc. dr. za I 1'tnj, Hauptplali in najstarejše | valne stroje. vsako zaželje Muštri štikanja i stonj I KK*tt. Udajiurj in odgovorni uradnik: Kari Linhart, Tiskal: W. Blanku !