SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 31 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 31 de julio - 31. julija 2008 ©EF OVADUHOV PROTI OVADUSTVU? Mojca Kucler Dolinar na obisku v Argentini BOGOMIR ŠTEFANI» ML. ,,Vodenje sedanje vlade je izrazito avtokratsko. Poleg tega je njena glavna slabost, da je v veliki meri razkr^o-jila vrednote. Načeto je temeljno civi-^iz^cij^^o etično načelo: Ne stori dru^-gemu^, kar ne želiš, da drugi storijo tebi. Tako vrednota na primer postaja ovaduštvo. Obstajajo tajne številke, na katere sporočaš, kaj počnejo sodržavljani, anonimke so postale vodilo za konkretno ukrepanje organov pregona, laž in poseganje v zasebnost sta pri arogantni politiki dobili skoraj domovinsko pravico. Seveda se ne zavzemam za neodzivnost državljanov na asocialna in kriminalna dejanja, pač pa v nasprotju s strahopet-nostjo anonimnežev za ^r^ž^vljan^^i pogum ter angažiran in odgovoren odnos do odpravljanja anomalij v družbi." Te besede je za tednik (,,novi" Mag, op.ur.), ki o sebi D tokrat upravičeno D pravi, da ga ,,boste citirali", izrekel nekdanji predsednik države Milan Kučan. In z njimi, kot je ugotovil tudi kolumnist dr. Bernard Nežmah, enačil ,,sodobno Slovenijo s sistemom Udbe ali Stasija, ki je ustrahoval nekdanjo Vzhodno Nemčijo in Jugoslavijo". V primerjavah je marsikomu marsikaj dovoljeno, saj gre vendarle za retorično figuro, ki jo v želji po slikovitosti pogosto priženejo do skrajnih meja pretiravanja. Pa vendar si je nekdanji predsednik dovolil preveč, da bi ostal v mejah vsaj minimalnega dobrega okusa. Ko človek, ki je bil denimo kot predsednik nekdanje socialistične skupščine podpisnik zakona o slovenskem tajnem uradnem listu ali pa kot šef partije tudi šef njene tajne politične policije D torej šef poklicnih ovaduhov D, začne tarnati nad nedopustnostjo tajnih številk in ovaduštva kot vrednote, je to tako, kot bi se z rafali streljal v lastno koleno. Opis družbe, ki ga prinaša uvodni navedek, je pravzaprav opis družbe, ki jo je dolga leta sam pomagal vzdrževati, slednjič pa je bil — bolj zaradi zunanje prisile kot notranjega prepričanja, to opazko si bomo pač dovolili D morda res njen grobar, ni pa nehal biti njen privrženec. Ovaduštvo je bilo temeljna ,,vrlina", s katero so od nekdaj ljudje prihajali na vrh partijske piramide. Spomnimo samo na to, kako je partijski šef postal Josip Broz, o čemer v knjigi Titova skrivnostna leta v Moskvi (19^35019^0) piše Silvin Eiletz. Ne trdimo, da je ta ,,vrednota" na slovenski partijski vrh spravila tudi Kučana. Zaradi njegove mirne vesti upamo, da ni. Pa vendar je bila ta ,,vrednota" tako rekoč do zadnjega vgrajena v ideologijo, ki jo je pil z materinim mlekom. Sistem, ki ga je vzpostavila ta ideologija, preverljivo ni slonel na državljanskem pogumu, kot danes zahteva nekdanji predsednik, temveč na strahopetnosti anonimnežev, ki so oprezali za drugimi in na tajne naslove sporočali, kaj in kje kdo počne, kar bi utegnilo rušiti nekdanji totalitarni ustavni red. Pa kaj se nam je zgodovinski spomin res tako hitro in tako zelo zameglil? Kaj ni denimo še sredi osemdesetih let izšel znameniti priročnik za delo milice na področju varstva ustavne ureditve, ki na dolgo in široko govori predvsem o notranjih sovražnikih, med katerimi posebno mesto zavzema prav katoliška Cerkev? Katere so že bile naloge, ki jih je v zvezi s Cerkvijo ta priročnik nalagal milici? Da morajo imeti postaje milice nadzor nad duhovniki ter vidnejšimi laiškimi aktivisti na posameznem območju, za osebe, ki jih odreja v nadzor služba državne varnosti, pa mora organizirati učinkovit lokalni nadzor ter redno poročati o ugotovitvah. Da mora pridobivati vire, s katerimi si zagotovi pregled nad škodljivo dejavnostjo klera in laiških aktivistov. Milica je morala sprotno in redno poročati o vseh zaznavah o delovanju laiškega apostolata v organiziranih oblikah, zbirati podatke o delovanju najvidnejših katoliških laikov, o primerih t. i. izkoriščanja prižnice in drugih stikov z verniki v politične namene. Spremljati je morala večje cerkvene prireditve, romanja doma in v tujino, proslave in nabiralne akcije, nadzirati širjenje vpliva med dijake in študente z raznimi seminarji, srečanji, predavanji, ki imajo na programu posvetno oz. zunajcerkveno tematiko ^ Povedano pod črto: Cerkev je bilo po uradni varnostni doktrini sistema, v katerem ni imel čisto zanemarljive vloge avtor navedka o novodobnem ovaduštvu (le s kakšnimi in kako pridobljenimi podatki je razpolagal denimo kot član znamenite minikoor-dinacije, ki se je ukvarjala s Cerkvijo?), treba obdati z mrežo poklicnih in prostovoljnih ovaduhov, da ne bi pobegnila iz zakristijske kletke, v katero je bila zaprta. In ta mreža očitno ni popustila do današnjih dni. Spomnimo se samo, kaj je neimenovani nekdanji obveščevalec nedavno povedal za tednik, ki ima s tovrstnimi ljudmi očitno dobre povezave, namreč, kako nujno je obveščevalno spremljanje cerkvenega vrha, saj sicer ne bi vedel, ,,zakaj in za koga vse je lobiral nadškof Rode" (Nedeljski dnevnik, april 2007). Očitno je neimenovani poklicni ovaduh to počel še v času demokracije in s tem kršil ne le zakonodajo, temveč temeljne človekove pravice. Če danes morebiti res še cveti ovaduštvo, cveti zato, ker so ga temeljito zasejali, gnojili in zalivali ljudje Kučanovega političnega kova. V prihodnjih dneh se bo mudila v Argentini ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Obisk ima svojo zgodovino in temelji na izrednih odnosih med našima državama. Leta 1997 je bil podpisan bilateralni sporazum med vladama Republike Slovenije in Republike Argentine za sodelovanje na področju kulture, znanosti in tehnologije. Na podlagi tega sporazuma je prišlo do medsebojnih izmenjav in skupnih projektov med znanstvenimi ustanovami ter univerzami obeh držav. Letošnjega aprila je bil na uradnem obisku v Sloveniji argentinski minister za znanost in tehnologijo, dr. Lino Baranao, od 10. do 17. avgusta 2008 pa bo prišla v Argentino na uradni obisk Mojca Kucler Dolinar, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije. V okviru obiska bodo potekala srečanja na argentinskem ministrstvu za znanost in tehnologijo ter na različnih znanstvenih ustanovah v Buenos Airesu in v Bari-ločah. Gospa ministrica je izrazila željo, da bi se srečala tudi s slovenskimi rojaki. Slovensko veleposlaništvo bo organiziralo v rezidenci veleposlanika, v torek 12. avgusta 2008 srečanje gospe ministrice s predstavniki slovenskih društev in orga- nizacij, znanstveniki, strokovnjaki, diplomirani na univerzah in višjih šolah. VBA vabi vse akademske izobražence, ki želijo biti prisotni na srečanju, da javijo svoje naslove na veleposlaništvo vsaj do 8. avgusta, in sicer na: vba@gov.si ali na tel: (0 11) 4894-0625/0626. Na povabilo slovenskih mladinskih organizacij pa se bo gospa ministrica Kucler srečala tudi z visokošolci in univerzitetnimi študenti in z vsemi, ki se zanimajo za študije ter razvoj znanosti in tehnologije v RS. To srečanje bo v soboto 16. avgusta 2008 ob 17:30 v mali dvorani Slovenske hiše, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Toplo vabljeni vsi, ki jih zanimajo omenjene teme. Osebnih vabil ne bo. Gospe ministrici Mojci Kucler Dolinar izrekamo toplo dobrodošlico tudi v imenu našega tednika! Priprave na volitve Hrvaški odgovor Te dni so nekateri naši rojaki na področju Buenos Airesa že začeli prejemati obvestila o letošnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo v Sloveniji 21. septembra. Na teh parlamentarnih volitvah bo lahko glasovalo tudi 45.500 slovenskih državljanov, ki stalno prebivajo v tujini. Med njimi jih 12.000 živi v državah zunaj Evrope, največ v Kanadi, Argentini in Avstraliji. Izseljenci bomo lahko volili s pomočjo uradnih praznih glasovnic, ki jih bodo na naše naslove začeli pošiljati 1. avgusta. Zakon o volitvah v DZ namreč v svojem 82. členu določa, da lahko volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, glasujejo po pošti ali na konzularno-diplomatskih predstavništvih. Leta 2006 spremenjena ureditev določa, da se tem volivcem, ki so vpisani v posebni volilni imenik, pošlje volilna karta, tudi če ne izrazijo želje po glasovanju. Državna volilna komisija pa je minuli teden sklenila, da bodo izpolnjene glasovnice po pošti prejeli volivci v državah Evropske unije, Švici, skandinavskih državah, državah nekdanje SFRJ in Albaniji. Vsem ostalim bodo skupaj z volilnim gradivom zaradi geografske oddaljenosti poslali uradne prazne glasovnice. V posebni volilni imenik volivcev s stalnim bivališčem v tujini, je sicer vpisanih 45.554 oseb, ki živijo v 95 državah po vsem svetu. Od tega jih 33.358 oziroma dobrih 73 odstotkov prebiva v evropskih državah in bodo torej po pošti glasovali z enakimi glasovnicami kot volivci na voliščih v Sloveniji. Največje število teh slovenskih državljanov sicer prebiva v sosednji Hrvaški (9612), Nemčiji (6783), Srbiji (4074), Italiji (3811), Avstriji (2439) in Švici (1702). Dobrih 26 odstotkov volivcev, ki stalno prebivajo v tujini, pa živi v državah zunaj Evrope. Od skupaj 12.196 jih največ prebiva v Kanadi (3898), Argentini (3438), Avstraliji (2492) in Združenih državah Amerike (1654). Ti volivci bodo na parlamentarnih volitvah glasovali s praznimi glasovnicami, volilno gradivo jim bodo začeli pošiljati s 1. avgustom, zadnji rok za pošiljanje gradiva pa je 5. september, ko bodo že znane kandidatne liste. Na pobudo ustavnega sodišča bodo ti volivci poleg glasovnice in volilne karte prejeli tudi informacijo, kje so objavljeni podatki o kandidatnih listah in kandidatih. Volivci bodo morali glasovnico z lastnoročno podpisano volilno karto vrniti na naslov okrajne volilne komisije ali pa diplomatsko-konzularnega predstavništva v njihovi državi. Sicer pa bodo volivci v tujini lahko glasovali tudi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Kot se bodo bližale volitve, tako bomo na naših straneh objavljali razne pojasnitve, da bo glasovanje poteklo čim bolj enostavno. Hrvaška vlada je na zadnji predpočitniški seji „predlagala slovenski strani, da se glede meje na morju državi obrneta na Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu", je objavilo hrvaško zunanje ministrstvo na svoji spletni strani, potem ko je tiskovni predstavnik hrvaške vlade Ratko Maček to že sporočil novinarjem. Ministrstvo in Maček o tem, ali so odgovorili tudi na predloge za rešitev drugih odprtih vprašanj med državama, niso dali. V kabinetu slovenskega premiera niso mogli potrditi, ali je Slovenija v predlogu predlagala reševanje celotne meje pred sodiščem Ovse, saj o vsebini dokumenta ne morejo govoriti, ker je še vedno zaupne narave. Poudarili so le, da je ,,Slovenija vedno zagovarjala celovito urejanje problematike meje", se pravi kopenske in morske. Povedali so še, da odgovora Zagreba še niso prejeli in da se bodo nanj odzvali, ko bodo preučili njegovo vsebino. Slovenska strokovnjaka za pomorsko pravo Patrick Vlačič in Marko Pavliha sta ocenila, da hrvaški predlog ni pravi način reševanja vprašanja meje. Kot je poudaril Vlačič, državi ,,nimata problemov samo na morski meji, kjer meja ni določena, ampak tudi na določenih delih kopenske meje". Vlačič je menil, da je Zagreb tako ,,očitno zavrnil slovenski predlog in dal svoj protipredlog", bi pa bilo po njegovi oceni smiselno vprašanje meje med državama „rešiti v enem paketu in ga ne drobiti". Slovenski predlog, da bi o vprašanju meje državi reševali pred sodiščem Ovse, je po oceni Vlačiča dober, se pa bodo po njegovem mnenju šele sedaj ,,začela resna pogajanja o vsebini spora". Marko Pavliha je menil, da bi Slovenija morala vztrajati na tem svojem predlogu, da pa je seveda jasno, da je tudi „izbira institucij oziroma arbitrov oziroma sodišča stvar dogovora" in da se je treba dogovoriti tudi o predmetu arbitraže". Ob 150-letnici rojstva Juliusa Kugya IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Mineva točno 150 let od rojstva Juliusa Kugya, ki velja za „odkritelja" Julijskih Alp. V Triglavskemu narodnemu parku (TNP) mu bodo posvetili nedeljski spominski slovesnosti, pa so predvajali odlomke iz filma Kugy, Scabiosa Trenta režiserja Marjana Cigliča. Pesnik in pisatelj Kugy je znan po svoji ljubezni do alpinizma. Tudi ta del njegovega življenja je bil prikazan na osrednji spominski prireditvi, ki je bila v informacijskem središču TNp Dom Trenta v nedeljo. Rdeča nit prireditve je bila namreč Kugyevo življenje in delo, s poudarkom na njegovi ljubezni do Trente in Julijskih Alp. To prireditev je bila pripravljena skupaj z občino Bovec in Meddruštvenim odborom Posočje pri Planinski zvezi Slovenije. Popoldan se je pri Kugyevemu spomeniku ob cesti na Vršič v Trenti, ki ga je Planinska zveza Slovenije (PZS) postavila ob svoji 60-letnici, odvila krajša slovesnost, po kateri so se udeleženci lahko pridružili vodnikom TNP na krajšem sprehodu po Soški poti. Ta velja za najstarejšo pot v parku, povezuje pa naravnih vrednot in kulturne dediščine v dolini Soče od izvir proti Bovcu. Letošnjega visokega jubileja rojstva Kugya so se med drugimi spomnili tudi pri Pošti Slovenije, in sicer so v marcu izdali znamko z njegovo podobo, PZS pa je sredi junija predstavila faksimile knjige Dr. Julius Kugy - iz mojega življenje v gorah, ki je izšla leta 1937 v prevodu Mire M. Debelak pri Planinski matici. Julius Kugy, ki se je slovenskima staršema rodil 19. julija leta 1858 v Gorici, se uvršča med največje občudovalce Julijskih Alp in doline Trente. Po izobrazbi je bil pravnik, sicer pa humanist, ki si je prislužil oznako ,,odkritelja" Julijskih Alp. S pomočjo domačih gorskih vodnikov se je namreč prvi povzpel na številne gorske vrhove Julijcev, na mnoge pa se je povzpel po novih smereh. V Julijske Alpe se je zaljubil že v svojih najstniških letih. Ljubiteljska botanična dejavnost ga je popeljala tudi po mnogih hribolaznih podvigih, na katerih je iskal in raziskoval neraziskano cvetlico Scabioso trento. Po svojih izkušnjah je napisal množico knjig. V njih je opeval lepoto gorskega sveta in na umetniški način izražal naklonjenost do ljudi, ki bivajo v gorah, s čimer je postavil trajen spomenik Julijskim Alpam in Trentarjem. Umrl je 5. februarja 1944 v Trstu, kjer je tudi pokopan. TONE MIZERIT Savinškov spomenik dr. Juliju Kugyju ob cesti na Vršič Zimske krasote in razgleda tistega dne ni moč opisati; še danes se moram spraševati, ali sem takrat bedel in doživljal ali samo sanjal. Sonce se je ravno počasi nagibalo v zaton. Od daleč vidnega morja do Dolomitov sta ves jug in zahod gore a v žareče rdečih in zlatih barvah. Kolikor bolj se je nižalo, toliko silnejše so doneli vedno novi, vedno sijajnejši barvni registri. Nebo je pelo himno neslutene lepote poslavljajoči se zvezdi dneva. Na zahodu in severu so se vse gore bleščale v rumeni barvi, v doline pa so legale temno modre sence. Nikoli več ne bom videl česa takega. Julius Kugy Slovesnost pri ruski kapelici Tokratnih prireditev ob obletnici Ruske kapelice, ki jih je pod častno pokroviteljstvo vzel predsednik republike Danilo Türk, se je znova udeležila močna, 12-članska ruska delegacija. Že tretje leto zapored jo je vodila podpredsednica ruske dume Ljubov Sliska, ki v dumi vodi tudi skupino rusko-slovenskega prijateljstva. Na prireditvah, katerih vrhunec je bila ta proslava, so sodelovali tudi ruski umetniki ter delegaciji ruske pravoslavne cerkve in vojaške garde. Slovesnost je privabila številne Slovence in Ruse, ki čutijo medsebojno povezanost med narodoma. Prireditev je bila znova priložnost ne le za spomin na tragične dogodke ampak tudi za krepitev vezi in sodelovanja. Poseben pomen so tradicionalni prireditvi, ki jo je letos zaznamovala 90. obletnica konca prve svetovne vojne, pripisali tudi slavnostni govorniki, med njimi pooblaščenec predsednika republike in častnega pokrovitelja proslave Danila Türka Dušan Snoj. ,,Odnosi med obema država so, odkar društvo Slovenija -Rusija pripravlja to slovesnost, doživeli silovit razmah na vseh področjih," je poudaril in izpostavil vse ravni med kulturo in mednarodno menjavo, saj je slovesnost presegla svojo pietetno raven. Poleg Snoja so slovensko stran danes zastopali tudi predsednik vlade Janez Janša, poslanci in veleposlaniki ter delegacija državnega zbora na čelu s podpredsednikom Vasjo Klavoro in predsednikom odbora za zunanjo politiko Jožefom Jerovškom. Ruski in slovenski narod je tako povezala tudi prva svetovna vojna. ,,Prav je, da žrtve te velike morije ostanejo v trajnem spominu, za ta spomin pa se je treba potruditi, saj ga moti površno lagodje vsakdanjika, obremenjen pa je tudi s političnimi dogodki današnjega dne," je opozoril Snoj. Ob mislih na žrtve pa je po njegovem mnenju potrebno pomisliti, da ima Evropa sedaj možnost in dolžnost, da na nove načine prispeva k večji miroljubnosti in blaginji sveta. ,,Žrtve naj počivajo v miru, mi, kar nas je živih, pa naj naredimo vse, da bo spomin nanje živel še naprej, ne le na spominskih slovesnostih, ampak v takšnih dejanjih, ki bodo v resnici sposobna prispevati k izboljšanju sveta," je poudaril. Na to zavezo opozarja Ruska kapelica, ki so jo leta 1916 postavili sotrpini 300 ruskih ujetnikov, ki jih je pri gradnji ceste čez prelaz pod seboj pokopal snežni plaz, in še tisoči drugih, ki so prav tako umrli pri gradnji tega, za Avstrijo v času soške fronte, bistvenega gorskega prelaza. Da je kapelica konec julija vsako leto priložnost za toplo, neuradno druženje med Slovenci in Rusi, pa je zaslužno tudi društvo Slovenija -Rusija. Njegov predsednik Sašo Geržina je poleg drugih oseb, ki so pomembno prispevali k odnosu med državama, za častno članico društva imenoval tudi Slisko, ki je že tretje leto zapored vodila rusko delegacijo pod Vršič. Tudi prihodnje leto bo slovesnost priložnost za konstruktiven medkulturni dialog in za spomin ter opomin. „Človek za vedno odide le takrat ko ga pozabijo živeči. Da bodo slavni sinovi Rusije, ki so pokopani na slovenskih tleh, za vedno živeli v našem spominu in srcih, naj se ta tradicija druženja pri tej kapelici, ki je postala simbol našega prijateljstva, ohrani," je zaključila Sliska, slovesnost pa se je končala s pravoslavno cerkveno slovesnostjo za pokojne. Pred Prešernovim trgom je v Ljubljani v okviru vsakoletnih slovesnosti ob obletnici postavitve Ruske kapelice pod Vršičem potekal skupni nastop ruskih gardistov in garde Slovenske vojske. Slovesnosti ob 92. obletnici postavitve Ruske kapelice pod Vršičem so se nadaljevale v Kranjski Gori z večernim koncertom pevskega zbora iz Kranjske Gore in ruskega cerkvenega zbora, sledila je spominska maša in koncert Komornega zbora katedrale Smolni iz Sankt Peterburga. Med prvo svetovno vojno, v letih 1914-1918, je bila Kranjska Gora pomembno križišče vojaških prehodov. Zaradi italijanske vojne napovedi Avstriji maja 1915 je bila povezava s fronto ob Soči strateškega pomena za gradnjo ceste do Kranjske Gore prek gorskega prelaza Mojstrovka (Vršič) vse do Trente. Za gradnjo in čiščenje ceste je avstrijsko vojaško poveljstvo v letih 1915 in 1916 uporabilo okoli 12.000 ruskih vojnih ujetnikov, nekaj tisoč pa jih je pri gradnji ceste čez Vršič umrlo. Rusko kapelico so v spomin na preminule postavili preživeli ujetniki leta 1917. Tradicionalna spominska slovesnost na državni ravni v Sloveniji poteka od leta 1992. Včasih potekajo dnevi in tedni, pa kot da bi se nič ne zgodilo. Drugič zgleda, kot da se dogodki kar rušijo na uboge državljane, ki nemoči gledajo, kako se pred njihovimi očmi razvijajo srhljivi prizori. Spremembe? Vsaka kriza je priložnost za spremembe, a vprašanje je, kako človek spremembe zastavi. Opazovalci so željno čakali dogodkov, ki bi pokazali, kakšna bo smer vladne poti. To bi lahko bilo razvidno iz sprememb imen v vladni ekipi. Že prejšnji teden smo govorili o zamenjavah, kot posledica poraza v parlamentu. Odšel je državni tajnik za poljedelstvo in živinorejo in na njegovo mesto prišel drugi (Carlos Cheppi). A kam vladni pes taco moli je bilo razvidno že iz dejstva, da proti vsem tradicijam na njegov formalen nastop niso bili povabljeni zastopniki kmečkih organizacij. Nato pa znova: presenečenje. Odstopil je šef kabineta vlade, neke vrste ministrski predsednik Alberto Fernandez. Za ta korak se je sam odločil. Še več: njegov umik je bil pravi udarec za zakonca Kirchner. Njegov namen je bil, da bi povzročil globoko spremembo v vladni ekipi, a končno je odšel sam. Kam plove vlada? Politični opazovalci so hitro ugotovi i, da se je Alberto Fernandez do konca naveličal vladnega dela v neznosnih okoliščinah. Bil je minister že za dobe predsednika Nestorja. Že prej je večkrat svetoval drugačno pot, kot pa jo je končno ubral predsednik, in sedaj tudi predsednica. A prav v zadevi kmečkega upora, je zavzemal bolj miren dostop. Nekajkrat je celo vodil pogajanja, ki so že pripeljala do principa soglasja, pa je vedno Nestor Kirchner posegel vmes in preprečil dogovor. Minister je tako vedno ostal praznih rok. Po porazu v senatu pa je nanj padla odgovornost za neljubi izid. Vendar je Alberto Fernandez za sabo hotel potegniti vsaj še dve osebnosti, do katerih ni gojil velikih simpatij: ministra za planifi-kacijo (Julio De Vido) in državnega tajnika za transport (Ricardo Jaime). A tudi tukaj je Nestor Kirchner preprečil, da bi mu kdo narekoval, kaj naj stori. Ko je nastopil novi šef kabineta Sergio Massa, sta ob prvem uradnem koraku ob njem bila ravno omenjena funkcionarja. Maščevanje je sladko. Po dogodkih v senatu je kar hitro postalo jasno, da je vlada sprejela poraz na najslabši način: z globoko željo po maščevanju. To se kaže na različne načine. Na prvem mestu že prej omenjena odsotnost kmečke delegacije ob prisegi novega državnega taj- nika. Vlada tudi ni povabila kmetov, da bi sedaj v miru debatirali o novi kmečki politiki. Govori se celo, da vlada pripravlja novo ofenzivo v zadevi gibljivih davkov na izvoz soje. Nobena vladna ustanova (niti INTA, državni tehnološki inštitut za poljedelstvo) ni bila prisotna na tradicionalni kmečki razstavi v La Rural. Nekatere province so pod pritiskom vlade celo umaknile že postavljene stojnice. Pod vladnim pritiskom so udeležbo in nastope odpovedale oborožene sile in zvezna ter provincijska policija. To seveda ni motilo poteka razstave, ki ima rekordno udeležbo obiskovalcev. Nova ekipa, stara politika. Argentinska spremenjena ustava predvideva mesto šefa kabineta ali ministrskega predsednika. To je sicer težko izvedljivo v političnem sistemu, ki ostaja predsedniški, še težje pa, če celotno delo in smer vlade nadzorujeta samo dva človeka: predsednica in njen soprog. Precej zanimanja je bilo ob imenovanju moža, ki naj zamenja Alberta Fernandeza. Izbira je padla na mladega župana občine Tigre. Sergio Massa dejansko ni bil v računih nikogar. Izbran je bil verjetno, ker je mlad, podjeten, dinamičen in s srcem predan kirchnerizmu. Koliko časa bo lahko obdržal vse te vrline? Se mu lahko dogodi isto kot prav tako mlademu bivšemu gospodarskemu ministru Loustoju? Že takoj ob nastopu je doživel dva spodrsljaja. Prvi: v kongres je poslal vladni zakonski osnutek o ponovnem podržavljenju letalske družbe Aerolineas Argentinas. Ravno pri napovedi sta ob njem sedela prej omenjena Jaime in De Vido, dva najbolj kritizirana člana vlade. Argentinska letalska družba v španskih rokah je pred polomom. V gremial-nih krogih trdijo, da je vse to sad slabe uprave in korupcije. Tarejo jo ogromni dolgovi, zastarela infrastruktura in gremialne težave, sad pomanjkanja državnega nadzorstva. A prav zadnje tri letne bilance je v imenu vlade potrdil Jaime. Izid bo podoben, kot v drugih podobnih primerih: dolgove bomo plačali vsi državjani. A v kongresu že vre, ker vlada pritiska, naj se obdrži njeno prvotno besedilo. Drug spodrsljaj: Massa je javno izjavil, da se bo treba truditi, da se vladnemu instituti za statistike vrne kredi-bilnost. To pomeni, da je indirektno priznal, da v uradne številke inflacije niti sam ne verjame. Hitro je prišlo opozorilo s strani Kir-chnerja, naj bo v teh zadevah tiho. Vlada sedaj skuša pridobiti na izgubljeni slavi s povišanjem minimalne plače (1.200 pesov) in napovedim o povišanju pokojnin. SLOVENCI V ARGENTINI CARAPACHAY 48. redni občni zbor Kot vse organizirane skupnosti se tudi mora Carapachayska slovenska skupnost podrediti pravnim zahtevam, kot je zapisano in ukazano v paragrafih, pravilnikih in določbah. Med temi je, da odbor Doma javno, uradno in formalno pregleda opravljeno delo v pretekli poslovni dobi. Da predloži vsem članom obračun o vseh dogodkih in dohodkih, pa tudi izdatkih in če je kaj ostalo; se bo kje kaj poznalo? Zato v nedeljo 6. julija 2008 smo se sestali na 48. rednem občnem zboru, po maši kar v Domu se zbrali, število 34. navzočih članov je pokazalo, da za sklepčnost bo zadostovalo. Dotedanji predsednik, Franci Korošec, najprej, navzoče vse pozdravi, sestanek ta otvori, kot častno se spodobi, k Bogu molitev vodi. Na vse letos pokojne že člane nas opomni, za našega dušnega pastirja, zdravje spomni, da čim prej se vrne k nam, okrepčan in močan kot hrast k čredi svoji, duše past'. Nato odborniki, vsi po vrsti, svoja poročila nam preb'ro, ker pripomb hudih le ni bilo, je to kar hitro skozi šlo. Predsednik zdaj naš vstane, in glasno, krepko, jasno, zahvali vsem se članom, prijateljem, za delo, pomoč in sodelovanje, čeprav včasih kritike, motile so mu spanje. Za nadzorni odbor, Ivan Žnidar, povzame zdaj besedo, poroča da dobro je bilo, opravljeno vse delo. Po pregledu vseh financ, pa računov in bilanc, izgub, dolgov, letos le ni b'lo. zato zdaj razrešnico temu odboru odobri. Volitve spet letos so na vrsti, odbor novo listo je sestavil, zato vsem danes jo predstavil kateri bodo odborniki ti čvrsti? predsednik: Franci Korošec pod predsednik: lic. Marko Amon tajnik: Janez Žnidar blagajnik: Jože Jan kulturna referentka: Marjana Pirc gospodar: Franci Žnidar odborniki: Ani Klemen lic. Maks Skarlovnik namestniki odbornikov: Frido Klemen Marjeta Senovršnik Nadzorni Odbor: Ivan Žnidar Irenej Markež Franci Resnik Meti Slabe Ne kot v parlamentu K, te dni, kjer vsak voli kakor se mu zdi. Z dvigom rok, navdušeno, vsak član, potrdi če je za to al' ni. Pa kar bodimo vsi brez skrbi demokracija nam pokaže, pri nas ... nikogar ni ki kaj podmaže. Z večino pritrdilnih glasov, izvoljen je odbor, ta, nov. Le ženki dveh odbornikov, nejevoljno glavo majejo, saj vedo kako doma, zdaj bo šlo, ker že poznajo pač, zgodbo to. Ker v dobi smo inflacije vroče, in so cene vse, vsak dan rastoče, kako zdaj navzoče pomiriti? Članarino treba je podražiti. Na novo izvoljeni predsednik, za zaupanje se vsem zahvali, s prošnjo Božje in naše pomoči, zaključi ta naš redni Občni Zbor. MENDOZA Občni zbor Društva Slovencev Nadvse potrebno je, da se vsaka ustanova od časa do časa ustavi, se razgleda po opravljenem in začrta pot za naprej. Taka priložnost je za naše organizacije vsakoletni občni zbor. V nedeljo 15. junija se je v Slovenskem domu v Mendozi vršil 59. redni občni zbor. Navzočih je bilo 54 članov. Po branju poročil vseh sodelavcev in pregleda plodnega dela poslovne odbornikov, pevskega zbora, umetniške delavnice, mladinskih organizacij, planinskega odseka, je podala svoj pregled tudi predsednica ga. Marjana Šmon Žumer, se zahvalila za pomoč in prosila za razrešnico. Vse je bilo odobreno. Sledile so volitve. Na predlog predsednice in z nekaterimi spremembami in dodatki je bil sprejet sledeči novi odbor: Predsednik, inž. Milan Nemanič; podpredsednik, Janez Štirn; tajnik, Božidar Bajuk; blagajnik, Jože Štirn in Pavle Šmon; Darinka Žumer, kulturni referent, Miha Bajda; odborniki: Marjana Šmon, Anica Grintal Hirschegger, Darinka Žumer, Karina Ovčjak kot pomočnica knjigovodkinje in knjižničarka, Jernej Bajda, Maks Ovčjak; gospodarja, Tomaž Bajda in Matija Žumer; za Zvezo mater in žena Marta Pregelj; SFZ in SDK, Frido Šmon in Sofija Štumber-ger; Planinski odsek, Roman Bajda ter gledališki odsek, Davorin Hirschegger; šolski odbor pa Rezka Novak Nemanič. Razsodišče: Stane Grebenc in Marija Kraner Hirschegger; za nadzorni odbor pa Peter Slovša, Jože Kralj in Marko Milač. Novemu odboru želimo veliko uspeha pri njegovem delu. SAN JUSTO Prijateljsko kosilo V nedeljo, 20. julija smo v Našem domu slavili dan prijateljstva. Kakor vsako nedeljo smo verniki prisostvovali sveti maši, ki jo je to nedeljo skrbno pripravila mladina in jo je daroval pater Alojzij Kukovica. Med pozdravi in pogovori smo se pomaknili v prostore Doma, da bi še skupno zajtrkovali, saj k takemu sivemu dnevu se je res prilegla topla mlečna kava. Počasi se je bar spremenil v kino. Sanhuščani in drugi rojaki smo kar hitro napolnili majhno dvorano. Čakali smo, da je točno ob 10.30 uri tajnica Doma Tatjana Modic Kržišnik povabila arh. Jureta Vombergarja, da nam predstavi svoj avdiovizual ob 60-letnici začetka prihajanja slovenskih beguncev v Argentino, ki ga je priredil za lansko obletnico Zveze mater in žena. Starejši in mlajši smo sledili Vombergarjevim besedam in še bolj pozorni smo bili na predvajanje slik. Starejši so veselo povedali, če so koga spoznali na slikah, ki so bile takrat lep družinski spomin, in sedaj sestavljajo našo zgodovino, kot priče tistih dni na ladjah in prvih let v Argentini. Ob zaključku je bila izražena želja in prošnja, da naj vsi tisti, ki še hranijo slike zase, jih posredujejo, da bo zgodovinska zbirka večja in bolj popolna. Seveda smo se zahvalili arh. Vombergarju za tako veliko delo in predvajanje v Domu, saj je ta avdiovizual bil vsem v korist. Tistim, ki so ga že prej videli, so si ga z veseljem nanovo ogledali, tisti, ki pa ne, smo lahko ob tej priložnosti v zanimivem formatu - izbrane glasbe, ki so spremljale besedilo, so bile prava pika na i - spoznali še en del naše preteklosti. Ob 13. uri pa je bilo napovedano prijateljsko kosilo za Madagaskar. Že nekaj let je odkar se za prijateljski dan v San Justu priredi posebno kosilo s srečelovom, da se pomaga Petru Opeka pri misijonskem delu v Afriki. V spodnjih prostorih so že bile pripravljene mize, ki so se hitro napolnile s prijatelji Doma. Podpredsednica Mici Malavašič Casullo je pozdravila navzoče in zaželela vesel dan obenem pa je prebrala pismo misijonarja Opeka v katerem se je zahvalil za lansko prejeto pomoč in podaril nekatere dobitke za letošnji srečelov. Okusno kosilo so pripravili žene (Nežka Kržišnik, Irena Godec,^Marjana Lipušček, Francka Juhant) in možje (Franci in Janko Štrubelj, Richard Godec, Hector Tomažič, Evgen Ur-bančič). Mladi pa so prevzeli budno postrežbo kosila. Skupaj s posladkom je tudi prišel čas za srečelov. Vsi smo imeli številke na mizi in čakali, kdaj bosta Lovro Tomaževič s pomočjo Pavleta Kržišnika povedala po mikrofonu, našo. Veliko srečnih je zadelo darovane dobitke in tako smo v prijetnem popoldnevu pomagali potrebnim na Madagaskarju. m Janez Krojač IZ ŽIVLJENJA ZVEZE Poročilo odseka Pristava Od aprila 2007 do aprila 2008 smo imele dva sestanka in sicer eden je bil v obliki predavanja-razgovora dr. Alenke Rajer Dolinar o srčnem ožilju in bolezni v zvezi s tem, drugi sestanek pa je bil popolnoma praktičen in namenjen še posebno mladim mamicam in ženam, ki bi rade zboljšale svojo kuho. To pot smo se posvetile pripravi testa za rezance in za štrudelj. Učila nas je gospa Kristina Jerovšek, kateri smo zelo hvaležne. Naj še omenim, da se je del naših mater in žena pridružil sanjuškemu in ramoškemu romanju v Schoen-statt. Lani smo imele na Pristavi tudi proslavo 80. letnice g. Himmelreicha, kateremu smo zelo hvaležne za skrb in sv. maše ob nedeljah, ko nadomešča našega dušnega pastirja patra Kukovico. Naš odsek podpira z denarjem 6 družin. Denar dobivamo iz centrale in k temu še dodamo nekaj iz naše blagajne. To pa lahko naredimo, ker nam nudi denarno pomoč cerkvena skupnost s Pristave in marsikatera žena ali mož, ki nam dobrosrčno in prostovoljno pomagajo in s tem tudi podpirajo naše socialno delo. Njim se tudi v nadalje priporočamo. Ravno tako se zahvalimo materam in ženam, na katere se skozi vse leto obračamo z raznimi prošnjami, kot pomoč v naši kuhinji ali v Slovenski hiši, pri postrežbi, pri okrasu miz, s pecivom, z vezanjem butaric in še kaj. Sedaj pa še nekaj podatkov o pristavski skupnosti. V tem obdobju je umrlo šest rojakov (Ana Vovk, Stanko Jerebič, Laura Kočar, Olga Skvarča, Diana Berlot in Alojzij Geržinič), doživeli pa smo tudi tri rojstva in tri poroke. Marta Maria Križ Golob G. JOŽE RAZMIŠLJA Slovenski narod Je eden od mnogih na svetu in je gotovo eden najmanjših po številu in po geografski širini. Nič zato. Tako je po božji volji in je zato velik kot vsi ostali. Hvala Bogu za to dobrino, ko smo rojeni kot Slovenci ali njihovi potomci kot izseljenci po svetu. Brez dvoma imamo biti na kaj ponosni, predvsem na to, da smo z božjo pomočjo ohranili vero katoliško in s tem tudi božje otroštvo, pa tudi ljubezen do Slovenije in do naroda. Gotovo za Slovence ni bilo vedno lahko. Imeli smo dneve veselja in tudi žalosti. Sijalo nam je sonce, ki daje svetlobo, toploto in življenje, pa so bili med nami tudi časi s črnimi oblaki, ki včasih namečejo toče, ki vse uniči. Naši sosedje niso bili vedno tudi naši prijatelji. Zemlja, do katere ima narod pravico, jim je ugajala in so si jo prilastili. Tako se nam je in se še dela krivica. Tudi med nami niso bili vedno samo prijazni obrazi. Velike in male ideje so nas ločile. In tako smo kot narod plačali svoj obrok, ki ni bil majhna vsota, ne samo denarja, tudi življenja. A danes je Slovenija in mi v njej, znana in poznana po vsem svetu. Lahko smo ponosni, da smo Slovenci in njihovi potomci, to je, slovenske krvi. Danes je Slovenija v Evropi in v evropski zvezi. To nam daje še večji ugled. Kar smo v zgodovini izgubili, smo v sedanjosti pridobili. Nihče naj ne zakriva svojega slovenskega izvora, ne v jeziku, ne v pesmi, ne v molitvi in ne v svojemu vedenju. Tudi mešani zakoni naj poudarjajo oboje. Pa naj bo to v Argentini ali kjerkoli po svetu. Ostati moramo to, kar smo. Otroci naj znajo in razumejo oba jezika. To naj bo delo in dota, ki jo starši zapustijo svojim otrokom. Izhod vsemu temu je v naših družinah. Trdnost nam daje svetost zakonske zveze-družine, ki naj je ne zakrije noben moderni sistem. To je namreč božja ustanova. V njej veljajo in naj vsi težijo in živijo po božjih zapovedih, ki so najtrdnejši dokument družinske etike. Na noben način ni to staromodna in preživeta ustanova. Je to nepogrešljiva celica narodovega organizma, ki nam zagotavlja preživetje naroda in njegovo prihodnost. Od nje - družine - je odvisna usoda slovenskega naroda. SLOVENSKI OKTET Celotna turneja po Argentini in Urugvaju V prejšnji številki Svobodne Slovenije je bilo na kratko objavljeno nastanek in delovanje Slovenskega okteta. Danes pa objavljamo še program celotne turneje po Argentini in Urugvaju. Četrtek, 7. avgusta ob 19.40 uri, prihod na Ezeizo. Petek, 8. avgusta. Sprejem na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu. Sobota, 9. avgusta ob 21. uri, koncert: Slovenski dom San Mart^n (Ramon Carrillo 2362 - San Mart^n). Nedelja, 10. avgusta ob 9. uri. Oktet poje pri sv. maši v cerkvi Marije Kraljice (Lanus), ob 11. uri. Koncert v Hladnikovem domu v Slovenski vasi (Msgr. J. Hladnik 3970 -Lanus). Nedelja, 10. avgusta, ob 18. uri koncert: Slovensko podporno društvo Triglav (Porcel de Peralta 1458 - Villa Devoto, Bs. As.) Ponedeljek, 11. avgusta ob 19. uri, koncert: Prvo Slovensko prekmursko društvo (Molinos de Raffo 897 - Montevideo, Urugvaj). Torek, 12. avgusta popoldne: obisk Rožmanovega doma v San Justu (slovensko zavetišče). Četrtek, 14. avgusta ob 21. uri koncert v Hotel Nevada - Bariloche. Sobota, 16. avgusta ob 19. uri, koncert v Salon Dorado - Casa de la Cultura. (Av. de Mayo 575 - Bs. As. Tel: 4323-9489) Nedelja, 17. avgusta, koncert: Slovensko društvo Triglav v Rosario (Mitre 3924 -Rosario). Vsi prav lepo vabljeni, kjerkoli boste lahko navzoči, da prisluhnete naši lepi slovenski pesmi, ob vrhunskem Slovenskem oktetu. Dodatne informacije: Milan in Mari Keržič, 4751-7404 ali 15-6258-1915. Slovenska identiteta je v izjemnem razcvetu IVO ŽAJDELA IZ ŽIVLJENJA ZVEZE Delovanje ZSMŽ odsek Slomškov dom V poslovnem letu smo takoj po počitnicah, marca meseca, pripravile dobrodelno kosilo z srečelovom, po občnem zboru Slomškovega doma. Z velikim trudom, se je še kar obneslo in dobiček v precejšni meri razdelile potrebnim za veliko noč. Pripravile smo velikonočni zajtrk z žrebanjem velikonočnega pirha. Skozi celo leto smo imele akcijo živeža, na zadnjo nedeljo v mesecu in razdelile 5 paketov najbolj potrebnim, ki pa so prejeli tudi dar v denarju iz centrale ter prispevek iz naše blagajne. Junija meseca se je razdelilo 9 centralnih paketov z živili in decembra isto število božičnih paketov pri katerih smo tudi me pomagale za njihovo pripravo. Prodajale smo tudi velikonočne in božične kartice z motivi naših umetnikov ter vsakoletno rifo. Redno se je predsednica udeleževala mesečnih sej centralne zveze in sej Slomškovega doma. Sodelovale smo maja meseca ob pripravi kosila, na žegnanju v Slovenski hiši ter pripravi centralne prireditve na prvo nedeljo v septembru. Oktobra meseca smo skupaj s San Justo poromale v San Nicolas. Na božični dan, smo pripravile božičnico v domu ter žrebale božično košaro. Naša veriga molitve ob primerih bolezni še vedno lepo deluje, kakor čestitke družinam novorojenčkov, ob izrednih jubilejih rojstnih dni, voščimo gospem ramoškega okolja, s slovenskim šopkom pa se poslovimo od naših rajnih. Naprošala sem gospe, da bi nove moči zaživele v naši organizaciji, pa ni bilo pozitivnega uspeha. Naše odbornice so izčrpane, zato smo na zadnji seji decembra meseca sklenile, da bi popolnoma novi odbor mlajših gospe prevzel to ustanovo. Ker ni bilo pozitivnega odziva do danes, sem z privolitvijo odbora prevzela skrb za tiste katere mesečno gmotno podpiramo iz centrale in v denarju iz naše blaginje v letu 2008. Enako tudi paketov živil v juniju in decembru. V prihodnjem letu se nabirka mesečnih živil ukine dokler ne bo novih ukrepov. Z najboljšo voljo bomo to opravljale v prihodnjem letu ker imamo pozitivne poglede za v bodoče. Vsem najlepša hvala za razumevanje! Metka Tomazin SLOVENCI IN ŠPORT VISOKA UVRSTITEV Edini slovenski predstavnik na kolesarski dirki po Franciji Tadej Valjavec je izjemno odpeljal 16. etapo od Cunea do Jausiersa (157 km) in na koncu v cilj prišel kot sedmi, kar ga je v skupni razvrstitvi pripeljalo med najboljšo deseterico. V skupnem seštevku 21. etap je ubranil deseto mesto v skupni razvrstitvi. V PORTOROŽU BREZ SLOVENK Nemška najstnica Julia Görges je v drugem krogu teniškega turnirja WTA Banka Koper Slovenia Open v Portorožu pripravila veliko presenečenje in iz nadaljevanja po uri in 14 minutah v dveh nizih s 6:4 in 6:2 izločila drugo nosilko, najboljšo slovensko igralko Katarino Srebotnik. — Zmagala je Italijanka Sara Errani: po uri in 37 minutah v dveh nizih s 6:3 in 6:3 je premagala četrto nosilko, Španko Anabel Medina Garrigues. Slednja je sicer v paru z Virginio Ruano Pascual dobila finale dvojic na letošnjem OP Slovenije. VETERANSKI ATLETSKI PRVAKI Prvi dan veteranskega EP v atletiki v Ljubljani sta na odru za zmagovalce stopila 73-letna Slovenjgradčanka Kazimira Lužnik, ki je bila tretja v teku na 10 km v kategoriji Ž-70, in malo kasneje še najboljši slovenski veteran v tekih na srednje in dolge proge Marjan Krempl iz Slovenske Bistrice, ki je bil prav tako tretji. USPEHI NA DIVJIH VODAH Slovenska kajakašica Eva Terčelj je na mladinskem svetovnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v čeških Rudnicah osvojila zlato kolajno. Na ženskem slalomskem prestolu je tako nasledila rojakinjo Uršo Kragelj, ki se je mladinskega naslova veselila pred dvema letoma v Solkanu. Martin Albreht je bil v moškem K-1 drugi. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je nastal v skladu z ustavno obveznostjo za posebno skrb za Slovence v tujini. Urad opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite. Njegove prednostne naloge so skrb za slovensko identiteto, oblikovanje pristopa do slovenskega zamejstva, sodelovanje med Slovenci v tujini in matično državo in čezmejno povezovanje. Na področju sodelovanja s Slovenci zunaj meja Slovenije je Urad zadolžen tudi za spre-mljanje in koordiniranje dejavnosti pristojnih ministrstev, za sodelovanje s sorodnimi vladnimi sektorji v drugih državah in za sodelovanje s Svetom Evrope. Urad je prav zdaj uspel povezati vsa štiri združenja, ki skrbijo za Slovence zunaj meja matice, da se bodo združila na posebnem spletnem portalu. Strokovnjaki ocenjujejo, da zunaj Slovenije živi okrog pol milijona oseb slovenskega porekla. Kratkovidni bi bili, če bi se temu pomembnemu delu slovenskega naroda odpovedali. Ob tem, da nas je v Sloveniji le dva milijona, je povsem logično, da si država sistematično prizadeva za večjo povezanost z njimi. V obdobju sedanje vlade smo uspeli priti do prepotrebnega zakona o odnosih RS do Slovencev zunaj njenih meja. Temu je sledila priprava številnih podzakonskih aktov in ustanovitev dveh vladnih posvetovalnih teles: Sveta vlade za Slovence v zamejstvu in Sveta vlade za Slovence po svetu. Spremenjen je bil zakon o volitvah poslancev v državni zbor, izražen je bil predlog za posebno voljeno zastopstvo v parlamentu. V zadnjih štirih letih je vlada našim rojakom zunaj Slovenije želela pokazati, da so tudi oni del slovenskega naroda in da si želi sodelovanja z njimi. Časi sumničenj in nezaupanja so za nami. Država želi razvijati ustvarjalne partnerske odnose, ki naj spodbujajo slovensko ustvarjalnost na vseh področjih ne glede na geografski prostor. Prav ustvarjanje v drugačnih kulturnih okoljih ima lahko pozitiven predznak. Pomislimo samo npr., koliko Slovencev, ki ustvarjajo zunaj Slovenije, je med prejemniki prestižne Prešernove nagrade. Podobne dobre rezultate lahko najdemo tudi na drugih področjih. REŠEVANJE TEŽAV Toda iluzorno bi bilo misliti, da problemov ni. Marsikje se naše skupnosti po svetu starajo, njihove vrste se redčijo, težave so pri iskanju mladih, ki bi prevzemali odgovorne naloge v društvih in drugih organizacijah slovenskih izseljencev. Kot nam je dejal državni sekretar Zorko Pelikan, se velikokrat srečujejo s težavami, ki jih imajo posamezniki pri komuniciranju z različnimi ustanovami v Sloveniji. Pred časom so imeli naši rojaki, ki delajo zunaj, stalno bivališče pa imajo v Sloveniji, težave z urejanjem dohodnine v Sloveniji. Kot je povedal Zorko Pelikan, lahko težave naših izseljencev po svetu strnemo v dve skupini: pomanjkanje mladih, ki bi nadaljevali z delom v društvih, in pomanjkanje stalnih in kakovostnih informacij iz Slovenije. ,,Prav zaradi tega smo se v Uradu odločili za krepitev programov za mlade potomce slovenskih izseljencev z organiziranjem posebnih seminarjev zanje in s podpiranjem projektov med Slovenci po svetu, ki so namenjeni predvsem mladim. Za večjo medsebojno obneščenost pa prav zdaj nastaja skupni spletni portal, ki bo združeval informacije različnih ustanov v Sloveniji za Slovence po svetu in informacije o naših izseljenskih društvih na tujem, o njihovi organiziranosti, prireditvah in srečanjih." SPLETNA STRAN Spletna stran Urada za Slovence v za- mejstvu in po svetu (www.uszs.gov.si) je bila zasnovana leta 2005. Pred tem je urad deloval kot organ v sestavi ministrstva za zunanje zadeve. Na internetni strani lahko najdemo kratko predstavitev Urada: delovno področje, naloge, cilje in organiziranost, pravne akte z delovnega področja Urada, katalog informacij javnega značaja in podobno. Predstavljeni so Slovenci po svetu in Slovenci v zamejstvu. Vzpostavljene so nekatere povezave na internetne strani slovenskih društev in organizacij v zamejstvu in po svetu. Pod rubriko aktualno in javne objave Urad objavlja razpise tematskih seminarjev (npr. seminar za učitelje slovenskega jezika, seminar za arhivarje, seminar za medije, seminar za kulturne anima-torje itd.) in glavni javni razpis, s pomočjo katerega Urad finančno pomaga slovenski skupnosti zunaj meja Slovenije pri njenem rednem delovanju ter pri izvajanju projektov za ohranjanje slovenske identitete, kulture in jezika. Rubrika novinarsko središče je namenjena medijem in ostali zainteresirani javnosti. Tukaj Urad objavlja obvestila o najpomembnejših dogodkih v zvezi s svojim delom, obiskih predstavnikov urada v tujini, srečanjih s slovenskimi rojaki ter podobno. Spletna stran Urada je namenjena predstavitvi dela in aktivnostim Urada kot državnega organa. SPLETNI PORTAL Zaradi zagotavljanja večje medsebojne obveščenosti so v letošnjem letu štiri organizacije civilne družbe v Sloveniji, ki se ukvarjajo s sodelovanjem s Slovenci po svetu, Rafaelova družba, Slovenija v svetu, Slovenska izseljenska matica in Svetovni slovenski kongres, v koordinaciji z Uradom pristopile k pripravi skupnega spletnega portala www.slovenci.si. Nova virtualna ponudba bo združevala na enem mestu informacije o tem, kaj različne ustanove, ministrstva in tudi društva v Sloveniji zagotavljajo našim izseljencem, pregled izseljenskih društev po svetu, kako so organizirane, predvsem glede prireditev in dejavnosti, ki jih organizirajo. Namen spletnega portala bo združevati vse, ki se s tem področjem ukvarjajo oziroma na njem delujejo. Omogočen bo dostop do vseh ustanov v Sloveniji, ki se s tem področjem ukvarjajo. V posebni rubriki bodo objavljene informacije, kot npr. objava seminarjev, taborov, posvetov in razpisov. Pomembnejša področja, ki jih bo portal obsegal, bodo: področje slovenskega jezika, medijev v Sloveniji in medijev slovenske skupnosti v tujini, področje arhivske dejavnosti, področje koristnih informacij, kjer bo uporabnik lahko našel odgovore na pogosto zastavljena vprašanja. Na portalu bo dosegljiva tudi revija Moja Slovenija, ki jo Slovenija namenja svojim rojakom, živečim v tujini. KORISTNOST PORTALA Na Uradu pričakujejo, da bo portal vzpostavljen čimprej. Prav zdaj vabijo društva po svetu, da se vključijo v to pobudo z rednim pošiljanjem svojih programov. Spletni porta bo zagotavljal možnost sodelovanja tudi tistim društvom po svetu, katerih člani se morda ne čutijo več dovolj samozavestni pri pisanju v slovenskem jeziku. Hkrati bo tudi zelo uporaben napovednik dogodkov, ki jih organizirajo naši rojaki. Načrtujejo, da bo portal postopno širil svojo ponudbo z organizacijo posebnih forumov, kot kraj objavljanja življenjskih zgodb naših izseljencev. Želja Urada je, da bi se portal razvil v kakovostno stičišče ponudb in informacij, ki se tičejo Slovencev po svetu. Ves čas nastajanja portala računajo tudi z njegovo širitvijo na področja, ki zadevajo Slovence v štirih sosednjih državah. Prepričani so, da bodo s takšnim načinom informiranja o delovanju Slovencev zunaj meja Slovenije njihovo delo še bolj približali tudi slovenskim medijem. (Po Družini) NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI Skoda zaradi neurij Julijska neurja so po doslej zbranih podatkih poškodovala okoli 26.000 hektarjev kmetijskih površin in vsaj 8700 hektarjev gozdnih površin. Za kmetijstvo je v pripravi program sanacije, škoda pa naj bi bila ocenjena do 10. avgusta. Za gozdove, kjer je škode za 17,4 milijona evrov, naj bi sanacijski načrt pripravili do konca avgusta. IZ SLOVANSKE KNJIŽNICE V NUK Minister za kulturo Vasko Simoniti je imenoval Matejo Komel Snoj za novo ravnateljico Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Od leta 1994 je bila ravnateljica Slovanske knjižnice, še prej pa urednica kulturnih vsebin v dnevniku Slovenec. Sicer je diplomiranka iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. PROSLAVA BO V KOPRU Državna proslava ob obletnici priključitve Primorske matični domovini bo v Kopru, je na časnikarski konferenci po seji koordinacijskega odbora za državne proslave povedal predsednik odbora Aleksander Zorn. «Sklenili smo, da nas morje vabi, da nas obljuba drži,Č je dejal. V kabinetu koprskega župana Borisa Popoviča pa so povedali, da gre pri zapletih glede kraja izvedbe proslave za afero, ki «so jo naredili iz ničČ. Popovič naj bi koordinacijskemu odboru za državne proslave odsvetoval pripravo letošnje proslave ob obletnici priključitve Primorske matični domovini v Kopru, češ da je vladna politika v Istri nepriljubljena. NOVA OBČINA? Poslanec NSi Anton Kokalj je v DZ vložil predlog za začetek postopka za ustanovitev občine Ankaran. Nova občina naj bi obsegala meje sedanje krajevne skupnosti Ankaran, ki je geografsko zaključena celota, povezana s skupnimi interesi, so sporočili iz poslanske skupine NSi. PRVI SLOVENSKI JAMBOREE Predsednik državnega zbora France Cukjati je v nagovoru skavtom na prvem slovenskem skavtskem jamboreeju izpostavil tri okolja, za katera morajo skrbeti in jih ohranjati. To so po njegovih besedah narava, medosebni odnosi in država. Pri tem je omenil, da je tudi sam skavt. Na jamboreeju po navedbah organizatorja Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) je taborilo 3500 slovenskih skavtov in slovenskih zamejskih skavtov iz Trsta in Gorice. Rdeča nit dogodka je bilo spoznavanje korenin slovenstva, skavtstva in katolištva. MOKRA DISNEYEVA PREMIERA Na bovškem letališču je bilo vse pripravljeno za slovensko in avstrijsko premiero Disneyevega filma Princ Kaspijan, za katerega so najbolj spektakularne prizore pred letom posneli prav ob Soči. Časnikarjem sta se predstavila dva izmed glavnih igralcev Anna Popplewell in William Moseley, ki sta pohvalila naravne lepote Bovškega, kjer sta lani med snemanjem preživela dobrega pol meseca. Vendar so morali organizatorji zaradi dežja prekiniti in odpovedati premiero. PO SVETU PODJETJE V SRBIJI Potem ko je srbska vlada junija sprejela novelo uredbe o zaščiti premoženja delov podjetij s sedežem na ozemlju nekdanjih republik SFRJ, s katero omogoča prodajo delov podjetij iz drugih republik nekdanje skupne države, je za 25. julija bila že napovedana dražba 15 podjetij. Zoper omenjeno novelo uredbe so že protestirale Slovenija, Hrvaška in Bosna in Hercegovina. CIPERSKI OTOK Voditelja ciprskih Grkov in Turkov, sta se na srečanju v Nikoziji dogovorila, da bosta 3. septembra obnovila neposredna pogajanja o ponovni združitvi 34 let razdeljenega otoka. Dogovor naj bi končal štiriletni zastoj med stranema. Ta je nastopil, po Turški zavrnitvi načrta združenih narodov za združitev otoka, medtem ko so ga ciprski Grki sprejeli. Posledično je v Evropsko unijo vstopil le grški, mednarodno priznani del otoka. Cilj pogajanj bo doseči obojestransko sprejemljivo rešitev ciprskega vprašanja, ki bo zagotavljala temeljne in legitimne pravice ter interese ciprskih Grkov in Turkov. O odločitvi, ki bo sprejeta na pogajanjih, bodo nato na referendumih odločali pripadniki obeh skupnosti. BRITANSKI LABURISTI Britanski premier Gordon Brown je doživel velik udarec, potem ko so njegovi laburisti na minulih četrtkovih nadomestnih volitvah na njegovem rodnem Škotskem zabeležili pomemben poraz. V okrožju, ki je doslej ve[jalo za enega varnejših sedežev laburistov, je zmagala Škotska narodna stranka. Laburisti so bili poraženi že na dveh nadomestnih volitvah, soočajo pa se tudi z rekordnim padcem podpore v javnomnenjskih raziskavah. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Krajevni šolski sveti Ker vpliva na vzgojo otroka družina in šola, bosta torej imeli uspeh le tedaj, če bosta sodelovali. Na žalosti se dogaja, da se nekateri starši vsa leta, ko hodi otrok v tečaj, niti ne pozanimajo, kako napreduje. Slomškovi vzori: dom, cerkev in šola (slovenski tečaj) naj bodo tudi naši. Njuna potreba nam namreč narekuje ustanovitev krajevnih šolskih svetov (odborov) povsod, kjer delujejo slovenski tečaji. V teh naj sode ujejo zastopniki staršev, katehet in učitelj (-ica). Zato prosimo starše, da složno sodelujejo in pomagajo tistim, ki bodo ustanavljali svete, saj potreb je vsak dan več in Mladinski odsek Društva Slovencev ne zmore vsega (... ) Slovenski tečaj v Moronu že ima svoj šolski svet in lepi uspehi so že tu. Prav tako v San Justu. Mišljen je mladinski odsek Našega doma, ki tam deluje. Osebne novice Nov slovenski arhitekt. Na fakulteti za arhitekturo in urbanistiko na buenosaireški univerzi je 25. julija t. l. diplomiral za arhitekta g. Marijan Eiletz, sin g. dr. Leopolda Eiletza, biv. okrajnega glavarja za okraj Maribor in desni breg. Novemu slovenskemu arhitektu v Buenos Airesu iskreno čestitamo in mu v poklicu želimo veliko uspehov. Karmeličanka v Buenos Airesu je postala s. Vera Marija, hčerka ravnatelja g. Ivana Prijatelja. Večne obljube je položila v soboto dne 19. julija t. l. v karmeličanskem samostanu sv. Jožefa v Buenos Aire-su. V samostanski kapeli je imel mašo brat nove slovenske karmeličanke g. Franček Prijatelj, kaplan iz Floride. Družinska sreča. V Slovenski kapeli na Ramon Falcon je bila krščena Helena Marija Stefe, hčerka Jerneja in Marjete roj. Grilc. Krstil jo je g. direktor Anton Orehar. V Munro je pa bil krščen Daniel Pavšer, sin Borisa in Ivanke roj. Trpin. Krstil ga je g. Stanko Skrabe. Poroka. V župni cerkvi v Malaver sta se poročila g. Bojan Križ in gdč. Breda Černič. Mladi par je poročil g. Franček Prijatelj, kaplan v Floridi. Čestitamo in želimo obilo sreče ter božjega blagoslova. Pohitite z nakupom novih dveh slovenskih plošč, snetih v Argentini, ker je število, kot običajno omejeno. V-6 SOČI VESELA MLADOST zapeta po VASOVALCIH - priredil R. Bras V-7 PETNAJST LET EJ, VIGRED JE TO zapeta po TERCETU SESTER FINK in B. FINKU — priredil A. Geržinič. Dobe se pri: F. Fajfar, Florida; P. Homan, Munro; F. Hribovšek, Ramos Mejia; S. Lipušček, San Justo; O. Pavlovčič, San Martin; S. Reven, Lanus ali pri JADRAN SRL. 25 DE MAYO 533 Buenos Aires ki pošilja tudi po pošti. V kratkem izide plošča V-8 slovenskih valčkov in polk. Svobodna Slovenija, 31. julija 1958 - št. 31 RESUMEN DE ESTA EDICION BOLGARIJA Bolgarski opozicijski nacionalisti so v nedeljo začeli protest, s katerim želijo po ostrih kritikah Evropske komisije na račun Bolgarije prisiliti vlado premiera Sergeja Staniševa k odstopu in razpisu predčasnih volitev. Do protesta prihaja potem, ko je Evropska komisija prejšnji teden zaradi korupcije in slabega črpanja finančnih sredstev kaznovala Bolgarijo z zamrznitvijo več sto milijonov evrov finančne pomoči. V Sofiji so v odzivu na kritično bruseljsko poročilo obljubili okrepitev reform in kot razlog za slabo izvajanje reform izpostavili slabo komunikacijo s komisijo. VISITA OFICIAL En 1997 fue suscripto por los Gobiernos de Eslovenia y Argentina un Convenio de Cooperacion Bilateral en el campo de la Cultura, Ciencia y Tecnolog^a en base al cual se estan desarrollando distintos intercambios y proyectos bilaterales entre universidades e institutos de investigacion. En abril del presente ano visito Eslovenia el ministro de Ciencia, Tecnolog^a e Innovacion Productiva Dr. Lino Baranao. A su vez, la ministra de Educacion superior, Ciencia y Tecnolog^a de la Republica de Eslovenia, Mojca Kucler Dolinar realizara una visita oficial a la Republica Argentina del 10 al 17 de agosto de 2008. Invitada por el Ministro de Ciencia, Tecnolog^a e Innovacion Productiva, se reunira con el ministro Dr. Lino Baranao y otros funcionarios de este ministerio y visitara instituciones dependientes del mismo e institutos de investigacion oficiales y privados en Buenos Aires y en Bariloche. Teniendo en cuenta el deseo de la senora ministra, la Embajada de la Republica de Eslovenia organizara un encuentro con los presidentes de las asociaciones eslove-nas, directivos de medios, investigadores, expertos, diplomados en universidades e institutos superiores y miem-bros de la colectividad relacionados con la Ciencia y la Tecnolog^a. El mismo se hara en la residencia del embaja-dor el 12/08/2008. Por tanto, la Embajada invita a los diplomados universitarios a enviar su direccion, antes del 8 de agosto, por mail a vba@gov.si o por telefono al (011) 4894-0625/0626. Organizado por las asociaciones de jovenes eslovenos se realizara un encuentro con la senora ministra con todos los que les interesen los estudios superiores (universitarios y de postgrado) en Eslovenia, como tambien el desarrollo de la Ciencia y la Tecnolog^a. El encuentro sera el 16/08/ 2008 a las 17:30 en Ramon Falcon 4158, 3er piso, Buenos Aires. No se enviaran invitaciones personales. (Pag. 1) A 150 ANOS DE SU NATALICIO Transcurrieron exactamente 150 anos del nacimiento de Julius Kugy, que es considerado como el ,,descubridor" de los Alpes Julianos. En el parque nacional Triglav lo recordaron especialmente el pasado domingo a traves de la vida y obra del poeta y escritor Kugy, expuesta en fragmentos de una pel^cula "Scabiosa Trenta". Se hizo hincapie en el amor que profesaba hacia el valle de Trento y los Alpes Julianos. Nacido en Gorica y fallecido en Trst, Kugy fue durante su vida (con ayuda de los gu^as de montana) el primero que alcanzo las cumbres de numerosas montanas Julianas, mientras que a muchas otras llego por nuevos caminos, trazados por el mismo. El correo es oveno tambien se hizo eco del aniversario y emitio una estampilla con su imagen en su recuerdo en marzo pasado. (Pag. 2) ESTAR EN CONTACTO La Oficina de gobierno de la Republica de Eslovenia para los eslovenos por el mundo tiene como una de las principales tareas atender la identidad nacional eslovena y relacionar a los eslovenos en el extranjero con su pa^s de origen. Los conocedores afirman que fuera de Eslovenia viven casi medio millon de personas con ra^ces eslovenas. En la pagina oficial de la Oficina (www.uszs.gov.si) se pueden conocer las propuestas educativas, culturales y de otros ambitos que la Oficina propone para interrelacionar-se entre todos, vivan donde vivan. El nuevo proyecto que se esta preparando consistira en unir en una sola pagina (www.slovenci.si) a todas las organizaciones que se ocu-pan de los eslovenos por el mundo, para acercarle al usuario todas las propuestas que lo vincu en con Eslovenia. Principal importancia se le dara a lo relacionado con el idioma y los medios tanto eslovenos como de las colecti-vidades eslovenas en el extranjero. En el portal se podra leer la revista Moja Slovenija, destinada a los eslovenos por el mundo. (Pag. 4) ZAHODNJI BREG Izrael namerava še naprej graditi stanovanja za Zahodnem bregu kljub vse močnejšim pritiskom, naj ustavi gradnjo na zasedenih ozemljih. V kraju Maskijot namerava zgraditi 20 novih domov za družine, ki so morale zapustiti Gazo ob izraelskem enostransko razglašenem umiku s tega območja. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Janez Žnidar, Marta Marija Križ Golob, Metka Tomazin, Božidar Bajuk in Marija Keržič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O