p o 8 f n i n n plačan " v K o l o v i n f. I U II L | L L' J O 44 SVETA NOČ Skrivnostno zvezde sijeio, svetlobo svojo l i jo jo na polja, na ravnice, kjer bliskajo xr plaineiiic. Prihaja angel z glorijo: Ze vaška cerkvica žari, pastirrer tramu v nji kleči, zaziblje Jezusa Marija, sc k Njemu stisk« jagnie betu. da Olročičkit bi ogreli). Ubrano pevci zapojo iti k. jttt.tilram se d mi dvignil'. cM- BLAŽENA NOČ Pobožno kmetje molijo, vsak sanja sveti mir nocoj, kmetice v božji hlevec zro in prosijo: »Otrok naj moj, o Jezus, hodi za Teboj, naj bo ponižen kakor Ti. Id se rodil si v štalici! Zvonovi glasno zabrne, daritev je minila že, ii vsak, ki je pri maši bil, je milost čudežno dobil: Odnaša božji mir s seboj, saj Jezus rojen je' nocoj! RESNE MISLI ZA PRAZNIK BOŽJE LJUBEZNI »Trgatev žaluje, trta Ilira, vsi vzdihujejo, ki so hiii veselega srca. Nehalo je veselje bobnov, prejenjalo je vriskanje veselih, utihnil je citer sladki glas. Med petjem ne pijejo vina, grenka je pijača njim, ki je pijejo. Dežela žaluje in vene in j>eša. Zakaj dežela sc je od svojih prebivalcev okužila, ker so postave prelamljali, pravico pieobračali in večno zarezo ras-trgali,'- _ Iz. 24, 4—6. •Ker ni spoznanja božjega v deželi, m: kletev, laž in morija in tatvina in prešuštvovanje enako povodnji razliva in kri se za krvjo preliva.- — Oz. 4. 2. Nujte zdaj, bogatini, razjokajte se in tarnajte nad stiskami, ki pridejo na vas. Vaše bogastvo je prcperelo in vaša oblačila od moljev razjedena. Vaše zlato_ in srebro je zarjavelo, in njuna rja bo pričala zoper vas in rnzjedla vaše meso kakor °genj. Nabrali sto si zakladov v zadnjih dneh. Glejte plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, kateri so poželi vaša polja, vpije; '» klici šenjcev so prišli do ušes Gospoda nebesnih čet. Gostili ste.se na zemlji in se naslajali, napasli ste svoja srca na klavni dan. Obsodili, ubili sto pravičnega -— ne upira se vam. — Sv. Jakob, 5—26. In ker niso imeli za vredno, da bi se držali spoznanja božjega, jih je Bog prepustil sprijenemu mišljenju, da so počeli, kar. se ne spodobi, polni vsakršne krivič-nosti, hudobnosti, lakomnosti, zlobnosti, polni zavisti, ubijanja, prepira, zvijač, ma-lopridnosti; podpihovavci, klevetniki, Bogu sovražni, nasilniki, ošabneži, bahači, izmišljevale! hudobij, staršem nepokomi; brez pameti, brez. zvestobe, brez ljubezni, brez usmiljenja...« — Rim. 1, 28—31. Milosti in veseVa polne božične praznike želita haroč-nifiom in prijateljem Uredništvo in uprava „Domoljuba" Po obilnosti ste gledali, in glej pomanjkanje je prišlo; v hišo ste nosili, in sem tisto iz nje popihnil. Zakaj tako? govori Gospod vojskinih trum. Zato, ker je moja hiša zapuščena. — Hag. 1. 6. f). Ako Gospod ne zida hiše, zastonj delajo, ki jo zidajo; ako Gospod ne varuje Uiesta, zastonj čuje, kdor ga varuje.« — (Ps. 126, 1. 2.) ★ ■ Čista in pred Bogom in očetom ne-omadeževana pobožnost je ta: obiskovati sirote in vdove v njih nadlogi in ricomade-ževanega ohraniti se pred svetom. — Jakob, 1, 27. »Delajte pokoro!... Sekira je že nastavljena na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se izseka in vrže v ogenj..'.' Kdor ima dve suknji, naj da eno tistemu* ki je nima; in kdor ima jedi, naj stori ravno tako... Vsaka dolina naj se poviša in vsaka gora in vsak hrib naj se poniža; kar je krivega bodi ravno, in kar je ostrega, gladka pot! In vse človeštvo bo videlo zveličanje božje.« — Iz pridige sv. Janeza Krstnika ob Jurdanu. 020102020201010000000202020101000202000201534800020000015323534823485323904802 910200010002000000000101000201020201020101020100000202000002020100020000020102 Jože Podslivniški: SVET O NOČNI MIR • o * Sveti večer z vso svojo nebeško poezijo Je pokriva! naravo. Mrak je bil legel na zemljo, na nebu so blestele zvezde, izza temnih meglenih hribov pa je začel vzhajati mesec. Po zemlji je ležal sneg in nad poljanami se je dvigala prosojno-bela meglena mesečina. Temne gore so nemo dvigale svoje bele vrhove.. Slamnate strehe vaških koč so se lesketale kot okovane v srebro in posute z dragocenimi biseri. Drevje je ječalb pod težo debelega snega in mraza. Zdaj pa zdaj je zapela huda kraška burja svojo divjo pesem in hotela odnesti s seboj slabotne slamnate strehe. Po kočah so se stiskali ljudje okrog gorskih peči. Stari očanci so pripovedovali pravljice in bajke iz davi>ih dni in iz devete dežele, otroci so poslušali napol zaspani napol radovedni, očetje in starci so strastno vlekli iz svojih dolgih pip, matere in gospodinje so premišljevale, če je že vse pripravljeno za sveti dan, babice pa so prebirale v suhih sklenjenih rokah molke in njihove ustnice so neprestano šepetale pobožno molitev. V kotu vsake tudi najubožnejše koče je mirno trepetala mala lučka. Tu so bile na vse mogoče načine olepšane jaslice, na katerih so dremali ob jaslice oprti papirnati pastirji, čuvaji betlehemskih čred, drugi pa so navidez hiteli vsi veseli proti hlevcu. Tu in tam je dišalo po sobah po kadiiu. Na belo pogrnjeni mizi je ležal poprtnjak, katerega je gospodinja umetno okrasila s ptič-kami in drugimi testenimi okraski. Povsod v družinah je vladal mir, ki ga prinese s seboj sveti večer... Skrivnostni mir, sreča Zemljanov. Tudi naravo je objela tista svečana ti-hota, ki nima primere v prirodi, tihota naj-skrivnostnejše besede človeškega srca; komaj je čuti pritajeno dihanje upognjenih vej, prelom suhljadi; vse drugo je v prsi zaprta melodija, ki je ne slišiš z ušesi, občutiš jo s srcem. Narava je trepetala od beline, čez lo bogastvo lepote pa je bilo razlito srebro lune. V malem zvoniku cerkve sv. Vida sta zapela slabotna zvončka in naznanjala sveti večer. Zvonova sta odmevala v samotne vrhove; težko sta dosegla z glasom zadnje luči samotnih hiš. Stari cerkovnik Luka je zvonil s smehljajočim se obrazom sveti večer ali sveto noč, njemu je bilo vse eno. Kako bi se ne bil smejal? Zvonenje mu ni prizadjalo truda in — zadovoljen je bil. Kdo bi mogel prešteti, kolikokrat je že zvonil na male zvonce, odkar opravlja svojo službo pri sv. Vidu. Mrzlo je bilo. Na rokah je imel velike rokavice, zavii je bil v star kožuh, polhovka pa mu je varovala glavo in ušesa in ni ga zeblo. Zato se je zadovoljno smehljal. Ni se bal zimske burje, ki je včasi privršala čez gorske vrhove v dolino. Še na misel mu ni prišlo, 2* da bi burja odnesla zvonove in njega; lo, tega ni mogla storiti, kajti sv. Vid je stal v mali kotanji že stoletja in še danes stoji. Daleč po dolini se je tedaj videlo; vasi so ležale zavite v mirno mesečino, pokrite s sinjim polmrakom. Po kočah so bila okna razsvetljena in so gledala kot male zvezdice v tiho noč ... In starec Luka je zvonil sveti večer. Všeč mu je bilo to delo in zvonil je dolgo, dolgo, da so ljudje nehote zapazili to posebnost. Ni bilo težko to delo, zvonenje, Roke so bile od starosti že slabotne in tresle so se kot starcu, ki ga zapuščajo telesne moči, Z glavo je kimal gori in doli kakor je ravno vlekel z rokami in pazno je poslušal, da sta zvonova lepo ubrano pela. Saj je zvonil sveti večer že petdesetič v svojem življenju in morda, kdo ve, tudi zadnjikrat. In zdelo se mu je, da pojeta zvonova tisto lepo in milo pesem: mir ljudem na zemlji.., Mir ... Mnogo spominov se je budilo Luki v tihem in skravnost-nem večeru ob priljubljenih glasovih zvonov in božične pesmi. Skoro je pozabil, da zvoni. In zvonova sta pela in pela... Burja pa je odnašala njune glasove po dolini nad bele strehe srečnih koč, Po vsej dolini je zvenela angelska pesem »mir ljudem': ter legala na belo zemljo .,. Sp /inini... Ni bilo vedno tako. Tudi Luka je bil nekoč mlad. In takrat ni bil to, kar je sedaj. »Luka je pijanec«, so pripovedovali ljudje in resnico so govorili. Toda Luka je tajil in dejal: »Ni res, opravljate me... Tedaj je umrl cerkovnik pri sv. Vidu in Luka je prosil za službo. Toda ljudje mu je niso zaupali, ker jim ni bil všeč. »Luka je pijanec,« so se oglasili jeziki, in ko jim je Luka ugovarjal, je slišal isto pesem: »Luka, ti si pijanec, kaj naj počnemo s teboj?« In zastonj je hodil okoli premožnejših gruntarjev, iskaje prijateljev in podpornikov, ki bi uslišali njegovo prošnjo. Brezuspešno je- prosil odpuščanja za svojo napako, brezuspešno se je rotil, da se poboljša, zastonj je obljubljal pokorščino, zastonj je prisegal, da ne poskusi več žganja. Vse zamanj, vedno isti glasovi, isti odgovori: »Luka je pijanec, on ni vreden te službe, ne, ne, on ni za to službo, Luka je pijanec,« In zopet: >;Pi- Modni moški štofl za obleke, zimsko sukno za suknje in modne suknjiče v veliki izberi Janko Cešnik-u Lingarjeva Ljubljana Stritarjeva janec se izpreobrne, kadar se — —, Kes, res ne moremo, ne moremo ...« In Luka je jokal na skrivnem in se od jeze in žalosti — napil... Potem pa je zopet taval okrog in prosi! in obetal in prisegal in zopet prosil. To so bili odločilni dnevi njegovega življenja. Končno je le omečil Irda srca. »Zganja ne več,« so mu zabičali vaščani, sicer — sicer si izgubljen.« In on jim je v radosti, skrbeh in pomislekih prisegal, da se bo odpovedal žganju. In postal je cerkovnik, skrben, marljiv, varčen, skratka: poboljšal se jc. Ni ga več premotila pijača in bil je povsod vesten. Pusti so bili samotni dnevi na gori. Gorska samota: majhna cerkvica, lesena mezna-rija s stajo, nekaj njiv in sadni vrl. Okrog in okrog pa je bila planjava, poraščena z grmovjem, v podnožju gore črn gozdič in niže doli pa je bila lepa zelena dolina s svojimi mirnimi vasmi, polnimi življenja in veselja. In tam na gričku je sameval Luka s svojo staro materjo, sameval jc mesece in leta. Ob jasnih solnčnih clnevih je gleda! v prijazno dolino, sanjal o preteklih dneh, o življenju in veselju in tesno mu je postalo pri srcu... No, sčasoma se je le privadil samoti, a vendar ne popolnoma. Neutešljiva želja ga je gnala nazaj v dolino in res je spočetka pogosto zahajal nazaj. Zaželel si jc žganja, vzbudila se je stara strast z neutolažljivo žejo. Pot z gore v dolino je bila dolga in strma in Luka se jc spustil po njej. Ko pa je prišel v vas, sc je premagal, ker se je spomnil svoje obljube, ki mu je pripomogla do kruha. Spočetka se je težko premagoval, a sčasoma se je privadil. In kadar se je prikazal v vasi, so sc odprla vrata te ali one krčme in kmalu so se pojavili na pragu pijani obrazi njegovih nekdanjih sopivcev. Strašne so bile te prikazni! Ko so opazili Luko, so jeli vpiti: »Glejte, gorski samotar! Pridi, bratec, pridi, mi ga pijemo, ha, ha,..« Njihov smeh je bil surov in glas neprijeten. Luka se jim je molče umaknil. Spomnil se je, da je v njihovi družbi zapravil mnogo dragocenega časa in tudi dokaj cvcnka. Spomnil se je, da je neumno preživel lepe mlade dni, prodal svoje zdravje, svoje življenje, dobro ime in skoro svojo — srečo... Zato je bežal, bežal in oni so se mu smejali. Sčasoma se je le privadil enakomernemu življenju na gori. Sadni vrt mu je nudil dosti sadja, predvsem sliv in stara mali mu je nabirala brinje. Skuhal si je Izvrstno slivovko in brinjevca in — pil. V dolini pa so jeli povpraševati njegovi bratci: »Kje )c Luka? Nič več ne pride, boji se. Čudno, čudno. Ni ga več, izmodroval si je, Izmodro-val? Hm.« In Luka se je res — izmodroval.., »Luka, Luka, ne pij,« ga je svarila mati. Vse zastonj. Slivovka je bila dobra, močna »n Luka jo je pridno srkal. Luka je bii sam in mir je imel. »To je tvoja poguba, tvoja smrt,« mu je prigovarjala mati in skrivala ključe ter zapirala žganje. Skoro ni bilo zanj več pomoči. In vendar je prišla rešitev, nepričakovano čudna, toda skoro edina rešitev. Stara strast do žganja se je znova povrnila in čedalje bolj obvladovala slabotnega Luko Sveti večer je vladal po zemlji, kot danes. Po vsem mu je bil podoben: lep, mesečen, mrzel... Luka je tedaj hitro odzvonil sveti večer, potem se je pa napil in obležal na postelji. Starka je poleg njega molila, goreče molila. Za njo ni bil lep tak sveti večer. Pri prižgani luči je čula in molila, a Luka se je v težkih sanjah premetaval po postelji. »Luka, Luka, ti boš zapravil svojo in mojo srečo,* jc tarnala starka in si brisala solze. Takrat je nekdo potrka! na okno. »Brž, brž, obhajilo,« je zaklical tujec. »Kam pa? je spraševala prestrašena starka. »V Strugo. Stara Grčarica. A, a!... O, za božjo voljo.,. Luka, Luka, obhajilo.« ' ; Luka se je predrami! in čemerno obrnil na postelji. »Moj Bog, Luka, hiti, staro Grčarico greste obhajat.« »Aaa,< je zmajal Luka z glavo in spal i dalje z zevajočimi usti. »Luka, Luka, ne obotavljaj se, mudi se, ! Grčarica je stara ... j Tedaj se je Luka zdramil in vprašal popolnoma trezno: Grčarico?« Zunaj je tujec zopet potrkal in vpil: Brž, brž,..I« Da, da, takoj,« mu je odvrnil Luka, si mel oči in se oblačil v debelo zimsko suknjo. Poiskal je palico in druge potrebne reči in popolnoma trezen odšel v dolino .. . Gospod je šel v borno kočo, noseč mir in tolažbo hrepeneči duše ... Glas zvončka je odmeval od golih debel po gozdu.,. Med belim drevjem se je vila snežena steza v vas. Zdelo se je, kot bi bila nalašč zanj pripravljena, tako lepa je bila bela pot... Na belo pregrnjeni postelji je ležala stara Grčarica. Vsa je bila onemogla in strta od težkega dela, starosti in bolezni. Nekaj starih ženic je "stalo ob postelji, po hiši pa so stali drugi vaščani ter pričakovali, kdaj zaslišijo zvonček.., In prišel jc Gospod v hišo ... Sveti mir je vladal v izbi; vaščani so molili, potem pa so sc razšli na svoje domove. Luka je ostal z duhovnikom v sobi. Ob postelji je klečala belo oblečena deklica in zakrivala obrazek v blazino, z belo rutico pa »i je brisala solze. Bila je zala Anka,.. »Hvala Bogu, zdaj sem pripravljena,« je vzkliknila starka in Anka je bridko zajokala, Ne, ne,« je rekla Anka in zakrila zopet obraz v materino odejo. »Ne jokaj, saj sem te preskrbela ,.,« Sape ji je zmanjkalo in prenehala je govoriti... »Vse bo Bog poskrbel, jo je tolažil duhovnik. »Res, vse,« je pritrdila starka. Njegova volja naj se zgodi.« Nastala je smrtna tišina ... Luka je opiral oči v Anko; vsak vzdih in Stenje lepe Anke ga i« zabolelo v duši in se zamislil... Bil jc priča mnogim enakim prizorom, a nikoli ni še tako živo občutil tuje boli kot danes. Zakaj pač? »Anka,« jc spregovorila starka, položivši ji koščeno roko na lepe črne lase in njena suha roka se ji je tresla, ko je govorila: »Anka, pijanca nikar ne jemlji, pijanca ne. Spomni se name. Pijanca ne.« Bog ve, zakaj je prav sedaj tako govorila? Umolknila je in Anka je močneje zajokala. »Nikdar,« ji jc Anka zašepetala. Stara Grčarica se je spomnila svojega življenja, katerega je preživela ob strani svojega moža, Ranjki Grčarec je bil pijanec in jc tudi kmalu umrl,.. Pogovor je močno pretresel Luko. Vstal je in ni premaknil oči od Anke. .. »Obljubila je,« mu je šumelo po glavi. Z duhovnikom sta se poslovila in odšla ... Pozno je stopal Luka domov in premišljal »Pijanca ne,« tako je govorila mali hčeri. Zdelo se mu je kot bi hotela reči: »Luko nc jemlji...« Spomnil se je, kako jo je dohitel na poti, ko sc je vračal iz doline. Ni bil pijan, a ona mu je govorila o pijancih, mu očitala pijančevanje, da ga je peklo v duši in ko se je vrnil, je od žalosti zopet — pil. Od tedaj je Luka ntfč in dan na nekaj mislil. Zelo nemirne misli so mu plesale po glavi, In tedaj je skoro vedno pozabil na pijačo. »Kaj boš vedno sam, Luka?« ga je spraševala mati. »Oženi se, Luka, čas je že.« In Luka je rad poslušal mater. »Da, da, še ta predpurst,« ji je pripovedoval. In že je imel v mislih vso srečo prihod-njosti: mirno, srečno življenje, možno samo v mislih. In danes? Zakaj je prav tedaj vpričo njega svarila Grčarica svojo hčer: »Pijanca ne.« In Anka je obljubila in gotovo bo izpolnila zadnjo željo svoje matere ... In o vsem tem je premišljeval,, , Utrujen je prišel domov in hotel zopet piti — toda ne — danes ni mogel. Stara Grčarica je umrla.., In potem? ,,. Luka se je oženil. Snubil je, poskrbel vse potrebno in zavezali so ju: njega in Anko. Pa saj je bil pijanec .,, Ne, ne, Poboljšal sc je, prodal žganje in po nekaj mesecih sta bila srečna.., To je bila njegova rešitev. In ko se ga je Anka oklenila okoli vratu, mu pogledala globoko v oči, ga je prosila: »Luka, ne pijl Spomni se, kaj si mi obljubil. Kajne, nič več ne boš pil.« Luka se je veselo in zadovoljno 3' Srečen sluCa) m rešeni boste vseh skrbi! Podvizajte se z nakupom V Dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu in sicer še danes! Kljub težkim gospodarskim razmeram si morete zagotoviti ta srečen slučaj, ker nabava teh srečk zahteva zelo majhno vlogo, ogromni dobitki pa opravičijo vsako žrtev! iiiimimitimmiiiiiiHiiiiimiimiimii frebanfe I. mota 1932 iiiiiiiiimimiiiiihhiihhuiiiiiiiiiiiiiii Dobitki: 2 po Din 2,5oo.ooo . 2 po D n 5oo.ooo . 10 po Din 1 oo.ooo . 100 po Din loooo . Skupni iznos dobitkov . Glavni dobitek .... Najmanjši dobitek . . . Din 5,ooo.ooo Dm l.oooooo Dn l.ooo.ooo Dm l.ooo.ooo Din 8,000000 Din 5,ooo.ooo Din 10.000 iHniiHiimimiiiiiiiiMiHimiiimiiiiiii Žrehan.e 1. mofa mt iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii CENE SREČK: CELA Din 100-, POLOVICA Din 50-, ČETRT Din 25. Srečke prodaiafo: vse kolekture, denarni zavodi, rimsko-katoliški župni uradi, cerkvene ustanove, dobrodelna društva itd- GLAVNA UPRAVA: Beograd, Ulica Jovana Rističa 20 PODRUŽNICA: Zagreb, Trg Kralja Aleksandra 8 nasmejal in ji znova obljubil: »Ne boj se, dušica, jaz ne pijem.« »Res, dragec?« »Res, ti sreča moja ...« Včasi se mu je zdelo, da so stekli dnevi in z njimi leta kakor kazalec na uri. Pokopal je med tem svojo mater, ki je učakala vsaj nekaj dni sinove sreče. Namesto nje je dobil hčerko. In zopet so stekla leta... Postaral se je, da sam ni vedel kdaj in postarala se je tudi Anka, V sreči in miru teko dnevi hitro, v nesreči so dolgi kot večnost. Pretekla so PO SVETU Katoliška cerkev s Duhovne vaje za najbolj potrebne, Apostolski nuncij za Holandijo je v pripravo za zadnje velikonočno sv. obhajilo organiziral duhovne vaje za katoliške člane diplomatskih zastopstev. Vodil jih je p. Briere D. J. v Haagu. Udeležili so se jih poslaniki, konzuli in drugo uradništvo diplomatskih zastopstev petnajstih narodnosti. Na veliki četrtek je apostolski nuncij vsem — 64 po številu — podelil sv. obhajilo. s Prošnja sv. Očeta usmiljenim srcem. Spričo velike bede, ki radi gospodarske krize in pomanjkanja dela vedno huje narašča po vsem svetu, se sv. Oče s posebnim Apostolskim pismom obrača na vernike in jih z očetovsko ljubeznijo prosi, naj v dejanju pokažejo svoje krščansko usmiljenje in ne zapirajo vrat pred reveži. Da bi bila porazdelitev darov uspešnejša, naroča sv. Oče škofom, naj organizirajo Dobrodelna društva. s Brez carine in davkov. Prebivalci cerkvene države Vatikanskega mesta imajo dvakrat cenejše življenje kakor Rimljani in sploh Italijani. Življenjske potrebščine na vatikanskem ozemlju so proste carine in davkov. Plačajo n. pr. za kilogram kave do 25 Din, v Rimu pa stane skoraj 90 Din, za kg sladkorja v kockah 5 Din (v Rimu stane do 18 Din). Tobak in cigarete so na vatikanskem ozemlju cenejše za 60 odstotkov itd. Kratkomalo potrebuje Italijan liro, Vatikanci pa shajajo s cente-zimi. Pod takimi razmerami bi lahko cvetelo tihotapstvo. A stražniki pred vrati ob stolnici sv. Petra poznajo osebno vse vatikanske prebivalce in tihotapski zaslužek je onemogočen. Samo kardinali, ki stanujejo izven Vatikana, imajo kot cerkveni državljani pravico prinašati v Rim za osebno porabo namenjene potrebščine, nakup-ljene na vatikanskem ozemlju. ltaliia s Pod tujčevim jarmom. V Vipavi so se balilci naučili laško sramotilno pesem proti Jugoslaviji, katero v pesmi kličejo »Ču-koslavija« in proti vipavskemu dekanu Breitenbergerju, ki da ga bo treba ubiti, prej da ne bo miru. Tako reč so se naučili v baltiškem društvu ali v avantgardi fantiči, ki so še pred par leti slušali krščanski nauk v šoli, otroci slovenskih staršev, To skrpucano pesem so tulili javno po trgu. Baje jih je potem ustrahoval in po za-flugi ozmerjal neki laški oficir, ki se mu ie gabilo poslušati take izbruhe fašistične mladinske vzgoje. — Znan trik fašističnih leta — in danes je zopet sveti večer. In Luka je dolgo zvonil in obujal spomine .,. Zeblo ga je. Burja je vršala od gorskih vrhov. Sveta noč je ležala na zemlji... Zvonova sla utihnila, njune glasove pa je burja odnašala po mirni, tihi dolini. . . Luka je skrbno pogledal, če so cerkvena vrata dobro zaprta in potem je odšel v hišo. V izbi sta ga pričakovali mati in hči. »No, Luka, zakaj si pa danes tako dolgo zvonil?« ga je jela spraševati žena. »Hm, zakaj? Veš, draga moja, davni spo- županov in tajnikov je naročanje tiskovin za občinske urade. Nekatere tiskarne dajejo tem gospodom provizijo od naročil. Da bo provizija čim večja, naročajo gospodje velikanske skladanice tiskovin in si vedno umišljajo nove formularje za blagor domovine. Ko se novi formularji uvedejo, se stari požgo v občinski peči. Tako se godi, da gredo iz občinskega premoženja letno težki tisočaki samo za nepotreben papir. Nadzorni uradi tega nič ne skušajo preprečiti. Čim prej bo slovensko ljudstvo na beraški palici, tem bolje za slavo in čast fašistične Italije. — V Vipavi je bivši župan privarčeval okroglo pol milijona denarja. Fašisti so po prevzetju občine vnov-čili še za kaka dva milijona občinskega imetja. Vse to so zafrčkali, tako da so zdaj že zadolženi, seveda ne na črno srajco, ampak na ubogega kmeta. — Nedavno so razne idrijske rudarske družine (17 po številu) prosile rudniško upravo za stanovanje v erarskih hišah. Rabili so nova stanovanja bodisi zato, ker so družine narastle, bodisi ker so bila stara stanovanja slaba in vlažna. Rudniški komisar Plinio Muto je izjavil, da bo dal stanovanja samo takim, ki si menjajo priimke. s Značajnost italijanskih vseučiliških profesorjev. Te dni je izdala fašistična vlada naredbo, da morajo vsi srednješoski in univerzitetni proefsorji v Italiji položiti prisego fašističnemu režimu, fašistični Italiji in fašizmu. 25 univerzitetnih profesorjev se je tej odredbi uprlo in ni hotelo položiti prisege. To so bili najboljši italijanski profesorji, med njimi se nahaja tudi sloviti profesor Mario Carara, ki je na tu-rinskem odru nasledil glasovitega Cezarja Lambrosija. Profesor Carara je oženjen s hčeruko pok. Lambrosija in je v sorodstvu z Julijem Ferarrom. V nekaterih univerzitetnih središčih je ob priliki po- mini so se mi budili, ko sem prisluškoval mojim dragim zvonovom, ki vsako leto na sveti večer tako skrivnostno pojo, da se oglasi v moji duši pesem, sladka pesem, ki ne izzveni. In lepi so bili ti spomini, vedno lepši, čim dalje sem zvonil,., Mir ljudem ... Duše srečne družinice so se topile v sladkih čuvstvih svete noči. Priroda tam zunaj pa je ležala v globokem snu in izžarjala veličasten mir po svoji lepoti in po svoji melodiji, skriti v srcu njenega bistva, pojoči le miru željnim in miru vrednim ... laganje te prisege prišlo do resnih spopade vmed dijaki in policijo. Dijaki so protestirali proti takemu postopanju fašistične vlade. O usodi profesorjev še ni nič znano. s Konfinirana v lastni vasi je bila gospa Pavlina Srebotnjak, žena trgovca v Lokvi na Krasu, in sicer za dobo 2 let. V tem času se ne sme ganiti iz domače občine brez dovoljenja orožnikov. Gospa je bila klicana pred prefekturno komisijo v Trst, kjer so ji izrekli policijsko svarijo. Obdolžena je, da je neki materi z očesom namignila, naj nikar ne pošilja svojega otroka v italijanski otroški vrtec. Čeprav je mati sama izjavila, da to ni res, bila gospa obsojena. Fašisti so se hoteli zne-sti nad nekom, ker je število otrok, vpisanih v vrtec padlo več kakor za polovico. — Konfiniran je v Campobasso v Južni Italiji Ignacij Križman iz Gorice, bivši učitelj, sedaj vodja odvetniške pisarne pri dr. Medveščku. Konfiniranca je spremila v prognanstvo njegova soproga. G. Križman je bil konfiniran za tri leta. Bolgarija s Doli s krvosesi in morilci. AA. V središču bolgarske Sofije, posebno pred vseučiliščem in narodno skupščino so bile velike demonstracije študentov proti predavanjem bivšega ministrskega predsednika Cankova. Okoli 2000 študentov, med katerimi je bilo mnogo komunistov, je zahtevalo, da se Cankov odpusti. V predavalnici Cankova so študentje razbili pohištvo in napravili znatno škodo. Pri spopadih z nacionalističnimi študenti, ki so branili Cankova, je bilo več oseb ranjenih. Poslanci kmetske stranke so vedno na novo bodrili študente. Pri spopadih s policijo je bilo 20 oseb ranjenih s sabljami. Poslopje parlamenta so morali zaščititi z OTRPLI UDJE naglo ožive Brez odlašanja se morete naglo osvoboditi bolečin in otrplosti v členkih in mišicah. Rabite nalahno malo SLOAN-OVEGA LINIMENTA — brez utiravanja, brez odlašanja. Takoj bote čutili njegov topli pomirjajoči učinek. Bolečine prenehajo. Rabile SLAON-OVO mast proti revmaiizmu, išiasu, bolečinam v križu, bolečinam v hrbtu, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah. Dobiva se o vseh LEKARNAH in D R O G E R1 ] A H SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine močnimi policijskimi oddelki, trg pa so iz-praznili gasilci z brizganjem vode. Študentje so klicali: »Doli s krvosesom in morilcem Cankovom!« Aistrno s Krvav spopad v Voitsbergu pri Gradcu. Dne 16. decembra zvečer je prišlo do krvavih spopadov med socialnimi demokrati, ki so imeli zborovanje v Voitsbergu, in med žandarmerijo. Orožniki so dob li povelje, da preiščejo občinski urad, v katerem so res našli 120 ročnih granat in večjo množino razstreliv. Ko so socialni demokrati, ki so ravno imeli zborovane, slišali o tem, so hitro prišli pred mestno hišo, k,'er so se orožniki še nahajali. Neki demonstrant je iztrgal orožniku puško in nato ustrelil. Lahko je ranil orožnika in ubil neko učiteljico. Nato je tudi oroini-štvo streljalo in smrtno zadelo komunističnega agitatorja Grolmanna. Več oseb pa je bilo ranjenih, med njimi neki šo-lski ravnatelj in neki narodni socialist. $e'e ob 1 zjutraj je nastal mir s Zanimiva cpio;tilna razsodba. Pred graškimi porotniki je stal 18. t. m. zn?ni nemški fašistični vodile'; dr. Pfriener. Naši čitetelji se gotovo še spominjajo, kako je ta mož nedavno hotel s pomočjo oba- j rojene hajmverovske organizacije odstrani'i sedanje avstrijske oblasti in izročiti ' v o;'o v Avstriji popolnoma v rolce nem- ; ški.n fašistom. Postopanje dr. Piriemerja J sn> - i rajo za ve!e'zdajo. Veleizdaje je bil j ta \ oditelj z ožjimi tovariši tudi ob dolžen. Po: tniki, ki so bili sami hajmverovci, so pa Pfriemerja popolnoma oprostili, s če- , me: so dali njemu, kakor vsem podobnim i po >"čnim pustolovcem pravico za nadalj- 1 nje pustolovščine. Obtoženci so bili takoj po razglašeni obeodbi izpuščeni in že v f-Ci.-,'. civorani so si posadili na glavo hajm- ! ve ->ys. svo o iastnq horst tako not aits premembo v hišni številki in sicer tako le: Doslej s m prejemal ,,Domoljuba" na številko . . odi le j na>rej imam novo števiilito . . . (Podpis in n' « tv): Ne pozabite navesti stare števi»he l d Današnja številka je zaradi praznikov izšla en dan prej, kot navadno. Zaradi -tega smo morali nekatere prepozno došle dopise odložiti za prihodnjo številko. d V inozemstvo je odpotoval dne 15. t. m. Nj. Vel. kralj Aleksander. Od dne odhoda pa do povratka v domovino ga nadomešča ministrski svet. d Petdesetletnico je obha,'a! oni. dan znani ljudski slikar iz Ihana g. Franc Mr-čun. Naj ga Bog ohrani še mnogo let! d Božično zborovanje SlcmHiove drullbe bo 29. t. m. ob 9 v ljubljanski uni-onski dvorani. Na dnevnem redu so tudi štiri važna predavanja. d V proslava 00 letnice pisaielja g. župnika Finigarja je priredilo jugoslovansko akademsko društvo. Danica v Zagrebu lepo proslavo. Igrali so tudi Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. d Občni zbor Kmetijske družbe se vrši 30. t. m. ob 11 dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani. d Pa je le šlo. Dolgo časa so bili vsi poskusi za zgradbo nove katoliške stolne cerkve v Belgradu zamani. Veliki načrt se ima sedaj zahvaliti za uresničenje belgrajski cbčini, ki je brezplačno odstopila v ta namen parcelo, ki meri 5000 kvadratnih metrov. Parcela leži baš v bližini onega zgodovinskega prostora, kjer je v preteklih stoletjih stala katolika škofija cerkev. Prostor leži nedaleč cd Kali-megdana, te priljubljene belgrajske promenade. Stavbišče ni sicer v sredini mesta, vendar pa na takem prostoru, ki bo po novem regulacijskem načrtu belgrajske občine postal žila glavnega prometa. Tu bodo zgradili novo pristanišče ob Donavi in nov kolodvor za vlake, ki gredo proti severu. Poleg tega bogo cestc, ob kateri leži stavbišče, razširili za 10 do 15 metrov. d Kako bo izgledala belgrajska katedrala? Katedrala bo zgrajena po načrtih arhitekta Wenzela iz Dorimunda (Nemčija), ki je bil izmed 13D vposlanih soglasno izbran za I. nagrado. Slog cerkve je moderen ter napravlja silen in veličasten vt.s. Pogled nanjo se da primerjati z ono skalo, o kateri je Kristus dejal: »Na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.« Prednja stran katedrala bo 55 metrov visoka, dočim bo ostalo poslopje visoko 45 metrov. Nad katedralo se bo dvigal pozlačen križ, ki bo visok 10 metrov. Dolga bo katedrala 65 metrov, široka pa 33 metrov. Na fasadj, ki bo obenem tudi zvonik, bo pet velikih zvonov jn razen tega šs 23 harmonično uglašenih manjših zvonov. Pred katedralo se bo razširjal piato, do katerega bodo vodila arhitektonsko učikovita stopnišča. Pred cer- kvijo bodo zgradili grobnico za belgrajske nadškofe. d V senat pr'de,'o iz Dravske banov'a? dr. Viadlmir Kainiksr, c. vet/i k v i.jubljin,* dr. Mircs av Ploj, veliki župan v "poli. v Mariboru, dr. Janko Rajar, veterinarski poslanec na Dunaju in dr. Fran Novak, veinik v Ljubljani. Vsak izmed naštetih g o- , spodov ima še enega namestnika: d Tre .ja seja narodne skuVielne sa je vršila dne 16. decembra v Belgradu. G a/-na točka dnevnega recia je bilo poroJi'o verifikacijskega odbora o iz/oljen li poslane, h. Potrjeni so bili' vsi mano a ti, to je izvolitev dr. Bran-kovlča v ciokem ©kraju. Ugotovili so namreč, da so se vrši e pri volitvah v imenovanem okraju razne nepravilnosti. '•' > v' .''<<■'' '■ t ;v. .,7, . ", 4 — ■ - ■ -a" ( i i j , ... iv«. i ,. Narodna skup- ' šč na je sprejela poročilo o potrditvi man- j datov z velikim navdušenjem in pleska- ! n em. Nato so poslanci prisegli. d Jugoslovanska radikalna kmetska demokracija se imenuje stranka, ki so jo le dni ustanovili poslanci, izvoljeni na dr- j žavni listi predsednika vlade g. Petra 2.v- j koviča. ! d Trgcv-ko brodovje Jugoslavije šteje ! sedaj 180 ladij s skupno vsebino 352.568 ton. j Za dal šo plovbo je namenjenih 89 ladij s j 327.317 tonami, za kra so plovbo 91 ladij i s 25.251 tonami. d 40 delavcem je dalo na zimo dopust podjetje g. Birolla v Zagorju, Kam naj se j obrnejo sedaj na zimo ljudje, ki nimajo ne svojega doma ne premoženja? d Za ob;sk Primorja. Obiskovalci morja so deležni med božičnimi prazniki 50- I odstotnega popusta na državnih železnicah. I Vsak potnik, ki prebije med božičnmi prazniki najmanj 5 dni v kakem primorskem kraju, se s tem popustom lahko okoristi tako, da shrani kupljeni vozni listek za povratek. Isti popust velja za obiskovalce morja tudi vobče v mesecih decembru, januarju in februarju, vendar morajo v tem primeru prebiti na morju najmanj 10 dni. d Porodniške podpore. V Služben h novinah z dne 6. t. m. je izšel zakon, ki na novo ureja pravice do porodniških podpor za zavarovane člart pri OCJZD in njihove svojce. Najvažnejša določila tega zakona so: Za porode, ki so se izvršili 5. t. m. in preje, veljajo neizpremenjena določila iz 1. 1922. Za porode od 6. t. m. naprej pa veljajo izključno samo določila novega zakona, kateri določa dve vrsti podpor: a) podpor« samo v naravi; b) v naravi in \\ denarju. Za prve podpore je predpisano 6-mesečno članstvo v zadnjem letu pred po- rodoin, ali neprekinjeno trimesečno članstvo reposredno pred porodom. Kdor ne dosege tega članstva, nima pravice do nobenih dajatev. Za drugo vrsto podpor je potrebno prei porodom lOmeseeno članstvo v zadnjem otu, ali 18mesečno članstvo v zadnjih dveh letih pred porodom. Trajanje porodniških podpor v denarju je rkrajšano od 2 mesecev na 6 tednov pred in po porodu, podpora za- dojenje pa od 20 na 12 tednov-. Podpora za dejjo opre-ir.o e določena pavšalno v enkratnem znesku 150 Din in ne po mezdnih razredih kot doslej, dočim je podpora za de enje zvišana od 3 na 4 Din dnevno. Družinski krog je ome en le na ženo zavarovanca, dočim zakonski, nezakonski, pozakonjeni otroci, vnuki, muči in sestre zavarovanca nimajo pravice do nobenih podpor ob porodu. Ženi ■ umvle:»a člana dobi dajatve, če rodi v 5 me;ec:h pa smrti moia, če si je on pridobil zakonito pravico, "ena zavarovanca ima pravico.č-p podpor lff takrat, če je bil raož zavsrovsn v. zadnjem letu pred porodom lene !0 mesecev, ali v zadnjih dveh letih v&aj IS mesecev. Novi zakon je stopil v ve jr.vo one 6. t. m. — Okrožni urad za zavarovanje de^vcev. d ] s' slis uprava je sklenila, da bo posegla v vprašanje gostilniških cen, .ako hrani, kakor pl ači. — Opetovano pro imo-gg. geslilničare, naj razmeram prin: rno kar s?mi nekaj žrtvujejo za celokupna t.' d Zdaj pa pojile tudi v Ljubi eni >;a res'. V terek 22. decembra se je vršil v mali dvorani Dslavske zbornice sestanek z.'.ravnikov. Razpravljali so o zdravljenju raka. ■ d Živ£;i posnemovalcll Z oziram na vladajoče razmere so sklenili mesarski pomočniki v sporazumu z zadrugo mesarjev, da se običajni predpuslni ples ne ba vršil. d Osem in pri k log'rama te 'ko vidro je vjel v past lovec g. Pelzhuter v Trobljah pri S'ovenjgradcu. d Preračun viške občine znaša S12.0CKi dinarjev. Doklade na direktne davke bodo znižali cd 60 na 55 odstotkov. Samostojna občinska doklada pa se zviša za 50 par in doklada na pivo za 25 par pri litru. . d Maribcrski ob otoški trorečun ki izkazuje 17,878 ^39 Din Izdatkov in 15 milijonov 205 372 Din dohodkov je bil sprejfet. d Občinske dr-klade na direktne davke so zvišali v Trbovljah od 78 do 103%. d 7 jih ima tifus, 3 grižo, 8 pa difterijo v bolnišnici v Murski Soboti v Slovenski krajini. •. d Zaznamujte serijo in številko 1000 dinarskih bankcvccv, s podpisom izrečifelja, da veste, kje ste bankovec dobili, ako bi morda bil neveljaven! d Volkovi se tudi gibljejo. V zadnjih dneh je zavladal v severni Dalmaciji hud mraz. Zaradi tega so se začeli z Velebita spuščati lačni volkovi. — Te dni se je kmet joza Barčič iz Jesenovca pod Velebitom vračal domov s polja z vozom, v katerega je bil vprežen konj. Bil je že precejšen mrak. Ko je bil voz že v bližini vasi, ie pa konj nenadoma začel rezgetati in se kot divji spustil v dir. Kmet v mraku ni mogel videti, kaj je konja nagnalo v beg, toda v naslednjih trenutkih je zaslišal za seboj tuljenje vo'kov. Tedaj je še bolj pognal konja, toda bilo j< prepozno. Volkova sta bila že spredaj in sta se zaletela konju pod noge, tako da je nesrečna žival padla po tleli. V naslednjem hi- T Novi prcusednik japonskega nun istrskega sveta, vodja konservativne stranke, Cujoši Innkaj, ki zahteva energično |iolitiko v Mandžuriji, zlasti pa napram Ameriki, ki jo Japonci smatrajo za svojo največjo sovražnico Stare vojne ladje ia >>ih< u*ali.a Švedska vlada je edina, ki ni oslala .samo pri besid-ih za raz Tožiti v, mar v c { je to prič Im i udi izvajali. 0;.«stila bo vojno mornuico 0ružtvu narodov. Propadanje Hambarg«. Od vseh nekdaj tako znanih luk je najbolj žalostna usoda ^ta.kijesko Jat noMlnoiM propadel. Za njim pride nemška luka Hamburg, ki ima samo Se 11 odstotkov pred-^^prometa C^ 400000 tonPimajo ladje, ki že mesece počivajo zasidrane v pristanišču, ker y nimajo naročil za vožnje. KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI IN8ERIRAJ0 V >DOMOLJUBUDr. Oetker<, Iz-najditelj pecilnega praška. — Brezplačne receptne knjižice dobite pri Vašem trgovcu. RAZNO Plombiranje zob brez bolečin. V Nemčiji je /umit nekdo, ki še noče stopiti v javnost, nov postopek za bolne zobe, ki so potrebni plombe. Trije zdravniki preizkušajo sedaj ta način, ki je baje sposoben, da popolnoma siiodrine vrtalo, s katerim ao doslej uvajali plombiranje in ki se (»a še najmočnejši mož boji kakor črni križa. Pri novem načinu se bolni zob nai-prvo pokrije s celuloid-no kapico, nato se vbriz-gne določeno zdravilo na bolno mesto skozi platinasto cevko, ki je pritr-iena na steklen valj. Po (ratkem času more zdravnik s primernim orodjem in brez bolečin odstrgati bolna mesta, a po 24. u-rah lahko vloži plombo. Pred tem se namažejo zdravi deli zoba z neko maso in nato lahko puste učinkovati neko kislino za bolno mesto. Po novem načinu se dado izvršiti baje z lahkoto tudi najbolj zamotana zobozdravnika dela, zdravljenje je poleg tega hitro in čisto. Ker so potrebne še neke malenkostne izpopolnitve. Je izumitelj noče predati iC Jeremias Gotthelf: DEKLA LIZA vrne Lim »Ne vem, čemu si najhujše o meni mislite.« — »Nekaj vendar mora biti, kar ti je na poti; kar za nič bi takega moža ne odbila. Morda pa je tvoj oče ponarejal listine, ali se je sam ubil, pa ni na cerkvenem pokopan.« — »Ne, tudi to ni res,« odvrne Liza; »moj oče je pri gospodarstvu propadel in mora sedaj beračiti. Kar odkrito povem vse, drugače boste mislili, bogve kakšna coprnica da sem; saj bo kmalu vsega konec, pa ne maram, da bi grdo o meni govorili, ko bom v grobu.« — »Kaj propadel pri gospodarstvu, in zato se nočeš poročiti, ti ne-umnica ti! In tega ne bi smela povedati! Čim manj imaš, toliko bolj ti je treba bogatega moža. Ce bi se nihče ne hotel poročiti, ako je kdo iz njegove hiše prišel na boben, no potem bi bilo veliko samskih, ki so vendar kot nalašč ustvarjeni za zakonski stan.« —- »Ou, gospodinja,« pravi Liza, »vi pač ne veste, kdo smo bili in kako je nesreča mene zadela.« — »Kraljevskih kron pač menda niste na glavi nosili?!« . . , »Joj, joj, mati, mati! Prihajajo, prihajajo!« zavpije zunaj otrok. »Kdo?« vpraša žena. »Francozi; gotovo so že v Lochbcihu ali vsaj v Burgdorfu; poslušaj, kako streljajo!« — »0 Kristen, Kristenk zavpije Liza; vsi stečejo ven. Zunaj je vse stalo pred hišami; streli so se slišali zamolklo od onstran gore »oung, pung«. Resno so prisluškovali možje, ženske so se tresle in če je le mogla, je vsaka stopila tesno k možu, se ga prijela, mu segla v roko m marsi- katera, ki že dolgo ni dala svojemu možu lepe besede, se je takoj omehčala in prosila: »Ne zapusti me, za božjo voljo ne zapusti me; svoj živ dan ti ne rečem več Žale besede!« Nazadnje se oglasi star mož s palico v roki: »Nevarno še ni, je še daleč; onstran Ae mora biti. Kadar imajo v Grenhenu orožne vaje, se streljanje prav tako sliši. V Lengnau taiboriju čete iz Berna in na gori morajo tudi biti; v Soioturnu pa bodo Francozom že posvetili; v Soioturnu so najboljši strelci.« — To je dalo ženskam zopet nekaj poguma. Ni_ pa bila ta beseda všeč nekaterim mladim fantom, ki so s puško ali helebardo v roki že bili pripravljeni, da brž odrinejo. »Gremo takoj,« se nekdo oglasi, »in če bi bilo treba do Soloturna. Če jo takoj odrinemo, pridemo morda še na gJavni spopad.« — »Čakale,« veli stari. »Če bo eden letel sem, drugi tja, ne boste nič opravili; mlinskega kolesa ne vrte posamezne kapljice, ampak le tedaj, če jih je več skupaj. Če Francozi v Soioturnu prodro, tedaj bo vstal vihar; zvonovi se bodo oglasili, straže na gorah prično streljati in zapalijo kresove, v imenu božjem bo drlo skupaj vse, kar ima noge in roke; tedaj bo počilo in Francoz ba . izkusil, kaj se pravi vdreti v bernsko ozemlje. Do tedaj pa čakajte.« Temu in onemu neugnanemu mladcu ni bilo prav; pomaknil se je v stran in izguul in nekaterega ni bilo več nazaj. — »Tako mislis, da naši ljudje še niso v boju?« vpraša Liza starega. — >0 ne,« je odgovori, »naši bodo bržkone šele sedaj odšli; kakšno povelje so dobili, pa ne vem. Dobro bi pa bilo, če bi šel kdo v Burgdorf in pozvedel, kako je.« . Toda v Burgdorfu ni bilo veliko bolje kot V Heimswylu; ena vest je izpodrivala drugo. Sovražniki Francozov so vedeli pripovedovati, kako so^u* Božična in novoletna voščila Vesele božične praznike in srečno novo leto žele svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki čitajo naš list, sledeči naši prijatelji, ki ne bodo megli praznikov preživeti pod domačo streho: žiSf-e) — Jamnik Franc (Sp. Senica) — Hribar Jože (Koscu- nad Lj.) — Kraulhakar Franc (Raz-kužje pri Ljutomeru) — Trnovec Franc (št. Vid nad Lj.) — Feren Ivan (IH-šnje pri Moravčah) — Kane Jožef (Zabočevo) — Skerbtaek Franc (Slov. Bistrica) — Leben Fran (Selca u. Sk. Loko) — Jame Jožef (Peče) — A v Kij Franc (Peče) -Rusjan Alojz (Sp. Kašelj) — Pafciš Anton (Rune pri Rakeku) — Vehovev Ctril (Voklo pri Kranju) — Perko Jakob (Senifno pri Golniku) — Noč Pavel (Selo pri Žirovnici) — Sniukavec Andrej (Podjedje) — Cenule Ivan (Ribno pri Bohinju) Koščak Janez (Bičje) — Kuket- Peter (Zagorje ob Savi) — Meterc Pavel (HraMuik). — Enako želimo tudi:' Bitem- Anton (Oragomlje pri Domžalah) in Kepinc Alojz (Bohinjska Bistrica) od 21. pešpolka v Skoplju. — Nasvidenje! Slovenski faiuje pri pešp. kraljeve garde: F. Junež (St. kot) — Iv. Barlolj in A. Mo-har (Loški potok) — F. Murgelj, A. Grlica in I-'. Bartelj (Mirna peč) — A. Stimec (Osilnica) — Iv. Vrček, P. Požes in F. Kranjo (Ljubljana) — V. Cajhen (l)ol) — J. Kljun (Ribnica) — S. Mirtič in A. Vidmar (Žužemberk) — A. Kramar in A. Gorenc (Novo mesto). Slovenski izscljenci iz Graveliiie* v Sever. Franciji: Ant. in Kari Zgone, Ani. in Ivan Maček (Radlek) — Lud. Lavrič (Nova vas) — Lud. Hren (Glina) — lv. Modic (Studeno) — K. Za-krajšek in Andr. Mokar (Hudi vrh) — Dom. Srnel (Vel vrh). Vojaki pri 2. četi 19. pešp. v Kragujevcu: li. Cej in P. Jenko (Straža) — A. Greznik. F. Opara, F. Blažetič, V. Zakrajšek, L. Rogelj. F. Kotar, A. Moravče in Ign. Rakar (vsi iz Trebnjega) — A. Košir, A. Potočar (Prečina) — Iv. Gregoric, A. Turšič, F. Obreza (Lož) — F. Škufoa. J. Hočevar, J. Novak (od Žužemberka) — F. Pucelj. J. Zoran, Jos. Makovec, J. Jožef (šmar-jela) — F. Perčič (Zg. Kašelj) — A. Cesar (Semič) — J. Osredkar (Rakek) — A. Drobnič (Begunje) — V. Rugelj in J. Korbar (Mirna). Slovenci — vojaki v vojaški delavnici T Dr renti (Bosna): Iv. Stular (Primskovo pri Kranju) — Iv. Sedej (2iri) — Jože Turšič (Sobočevo pri Borovnici) — Jože Jleslek (Dol. Jezero pri Cerknici) — Jože Legan (Jesenice). .Slovenski lantje - rojaki, služeči v 12. »rt. polku r Kosovski Mitroviei: Loboda Karol (Dol pri Ljubljani) — Bitenc Peter (Dragomelj) — Slnšek Viktor (Boh. Bistrica) — Golob Tone (Mirna) — Šraj Leopold (Gor. vas nad šk. Loko) — Stare Franc (Stra- glovenski fanlje-Tojaki. ki služijo v II. «rt. petku v Stipn: Ivan Kern in Franc Jenko (Police) — Matija Ule (Zerovniee) — Janko Gorjanc (Kranj) — Hribar Franc (Zalog) — Žitnik Anton (Mavčiče) — Franc Kern (Komenda) — Ivan Jenko (Brnik) — Miklič Janez (Razborje) — Knavs Franc (Goriča vas pri Ribnici) — Alojz Goršič (Ponikve) — Anton Adamič (Zadolje) — Stanov-nik Alojz (Lesno brdo) — Franc Klun (Nemška vas) - Ivan Pod logar (Logarje) — Jože Šikonija (Tribuče) — Anton Jakša (Tribčevo) — I.akner Franc (Obrh) — Škof Štefan (Polhov gradeč) — Vesellč Ivan (Adlešiči) — Zakelj Ivan (Dolnji Logatec) — Žunič Janez (Butoraj) Rudolf Klarič (Maverc) — Vinko Poje (Babno polje) — Dimec Anton (Čatež) — Pamcar Anton (Čatež) — Anf-ir Henrik (Čatež) —•' Pištar Andrej (Ziri) — Slvec Anton (Cerknica) — Dominik Mihelči« (Dolsko) — Siraj Jožef (Metle pri Novi vasi) — ZnidarSič Joško (Rakek) — Ivan Trček (Logatec) — Mavrin Pavle (Stari trg p. Črnomlju) — Friderik Pongretič (Stari trg) — Zabukovec Franc (Dobrepolje) — Av. Klobčer (Boričevo). Rudarji it Francije (Harnes): Anton Žužek (Vrh pri Trejtelnem) — Kr. Požin (Lokavce) — Karol Horjok (Lokavce) -J Franc Prosenc (Ribčn pri Kresnicah). Slovenski lantje, ki slutijo pri mitralje*ld čeli ia. pešp. v Krngujevtu: — Koštrun Alojzij (Kovor) — Sporer Ivan (Novo mcslo) — Petek Franc, Rus Jože, Rus Anton, Andolšek Alojzij, Lovšin Alojzij, Gačnik Ivan, Gorše Anton, Nate Franc (vsi iz ribniške do, line). Slovonaki lantje i« Niša (1(1. art. polk); Kaplar Vinko Trudc u (Kozarisče) ■— Trohs Franc (Babno polje) — Jožef Osvuhl (Jurjevicu) — Zakrajšek Jožef (Rob) - Lovšin Domenil; (Sušje) — Valjavoe Albin (Leše) — Zaje Slani-slav (Knej) — Mandelj Alojz (Čatež) — Birlolj Ku.ro! (Loški potok) — Pšenica Franc (Sodra-žica) — Herbsl Jurij (Sp. Log) — Kordiš Anton (Poljane) — Škof Anton (Polhov gradeč) — 1'rus Alojz (Drenov grič) — Mikolič Alojz '(Trava) — Lavrič Fran (Črni potok) — šuštarjič Ignac (Kamnik) — Zaje Anion (Zignarice) — Noviua Alojz (Straža) iu Dolnikar 1'tter (Topolje). Slovenski fantje pri 7. konjeniškem polku v Skoplju: M. Vrauičar (Curile) — M. Crnugelj (Grab-rovec) — M. Berkopec (Zemelj) — J. Držaj (Boldraž) — Tome, Janeza Jurejevčič (Otok) — Strucelj, Milek, Starešinič (Griblje) — Šmalcel, šterk (Stari trg pri Cenomlju) — Smalcel (l)ra-gatus) — Alojz in Josip Bukovec. (Semič) — Edvard Fuks (Metlika) — Velimir Klepac (Pro-zid) — Franc Atič, Edvard Mesesnel (Ljubljana) — Josip Rozman, Ivan Jezernik, Janez Šantej, Ivan Kačičnik, Franc Koštomaj, Karo) Kos, Josip Lapornik (iz celjske okolice) — Josip Lap, Franc Hudoklin, Štefan Brezovšek (Novo mesto) . Voščila ii Holaadije (NienwenhaTega si ne želim,« odvrne Liza, »in Kristena veiviar ne morem vzeti. Saj se ne mislim nikdar poročiti, za ves svet ne. Mož bi mi potem očital očeta, ali pa da sem uboga. Dobro vem, kakšni so moški in ne bi mogla tega prenesti. Da le ne bi Kristen v jezi kaj hudega storil in iskal smrti; tega ne bi prebolela. »Ti si norica,« praivi gospodinja, >:da mu tega nisi povedala. Napuh ti je branil. Toda čakaj, Jutri ga bova obvestili. Gotovo bo kdo izmed starih, ki imajo svoje sinove pri vojakih, hotel poslati sira ali češnjevca, pa bom jaz Kristenu spo-0» ročiia, da veje sedaj doma drug veter in da naj tako gleda, da pride čimprej domov, pa zdrav in v redu. Bo že vedel, kaj to pomeni.« Liza dolgo ni hotela nič slišati o tem. Tožila je, kako ji je žal, da je povedala, grozila je, da bo ušla, tarnala, zakaj ni že zdavnaj umrla in da bi Kristen Ie živ domov prišel, pa rada umrje na mestu; vzeti pa ga noče in ne more. Gospodinja se ni dala zbegati. Imela je možitev v glavL Če pa dobi ženska poroko na piko, jo zelo težko odvrneš cd nje. Tako tudi Lizina gospodinja ni mirovala, dokler ni dobila nekega, ki ga je dobra mati pošiljala z zalogami za sincuv-vojakom. Njemu je zabičala, kaj naj Kristenu pove. To njeno delo je bilo balzam za Lizino arce, čeprav si tega ni priznala; prepirala se je z gospodinjo, jezila se je sama nase, zakaj je vendar izblebetala skrivnost, ni vedela, ali naj ostane ali gre. Bilo ji je skoraj tako kakor poveljniku trdnjave, ki je prej govoril, da se bo branil do smrti in da bo raje trdnjavo v zrak pognal, preden se bo pedal; pa polagoma raste v njem prepričanje, da to ne kaže in da je vendar bolje živeti.--- Tretji marec je minil brez grmenja topov; prišle pa so vesti, da je padel Freiburg in Soloturn; mesto Bern da je sežgano; poveljniki nameravajo deželo predati brez boja. Govorica ie izzvala strašno jezo povsod, kamorkoli je prišla. Da hoSejo pri tem tudi oni imeti besedo, so govorili kmetje. Najprej pa je treba, da zaplešejo lopovi, ki predajajo ljudsko svoboda Proti večeru so nekateri pripovedovali, da so videli vojake, ki so prihajali iz Wyniga in šli po dolini naprej. Pripovedovali so, da prihajajo iz Wesensteina in da je vsega konec; nekateri so se udali, drugi so se razšli in Francozi bodo prej tukaj kot bi kdo mislil. javnosti, a ker jo na tihem preizkušajo žc tri leta in z najboljšim uspehom, ni dvoma, da bo prinesla celo revolucijo v zobozdravniško službo. Zdravniška. — V nekem mestecu stojita na ulici dva zdravnika. Mimo pride pogrebni sprevod. — To ni moj primer, — pravi prvi zdravnik. — Moj tudi ne, — odgovori drugi. Prvi rri-kima z glavoo in vpraša: Kaj imava novega koleeo v mestu. Proti strupenim plinom ni »redstva. Prof. Mes-serli iz Lausanna je imel predavanje v švicarski Ženevi o potrebi obrambe proti letalskim na"-i-dom in proti strupenim plinom. V svojem predavanju je prof. Messerh odkrito izjavil, da je ni sile na svetu, ki bi mogla preprečiti uporabo slru-pemh plinov v vojni. Kakor stvari danes stoje, je nadaljeval, lahko samo dve letali ves London Iako zastrupita, da niti en človek ne ostane več ziv. Mi imamo sicer nekaj o; brambnih sredstev proti strupenim plinom, toda vsa ta sredstva ne zadostujejo, ker skoro ne mine dan, da nt bi izne )' še hujših strupenih plinov kakor so ti, ki pn že poznamo. Andreja!' (Hrastje pri Cerkljah) — Alojz Drobni« (iz Cerktl.i). Vsi sedaj bivajoči v Nieuttouliagen, liouen' ofvog 2, Limburg, Holland. Iz 4. baterije 1((. url. ptilka v Niša: Ivan 1'olanc (Tržišče) - Jermuni-ič Jože (Telče) — 1'aulič Fric (Krmelj) — Tršek Frmjo (Hrastnik) — Sredi nšek Robert (Lilija) lo-(U)le Anton, Orešek Ludvik, Lukanc Ivan (L;išlio) Lesjak Alojz, Uoršek Franc Trbnii--) Hlnzinšek Franc (Celje) — Oman M u« 1 (ii: i i t <;o) — Ivan Simončič (Moravče) — Muzej Franio (l'ašk,i vas). Slovenski (aalje, ki shižiju pri 2. <-c!i !. lini. 21. pešpolka v Mkoplju: A. Hočevar (Zapi.ge) — J. M; m,v. r, A. Sedušak (Tunjlce) — 1. Saje (Je,v. .kuj — V. Lipovec (Jarše) — J. Šinkovec iK<:,r.) ,! 1'i.dbevšek (Krašnjebrdo) — V. šp,- ndal ,Hi.-/jc) — .1. Hroval (Vošče) — A. Vodopi.e- (Hoje) F. Ravnik (Boli. Bislrica) — K Uarloij , Loški potok) — P. Vodičar (Zdenska v.>> V aiš!ar (l)obiepolje) — J. Gorjam- (Holi l;:.: i !. Kra-ševec (Vrhnika) — M. Paznik (Pi »zno ob Di M. 1'ušaik, M. Javoiilik j od t.'( Ija) Iz tretje čete: F. Bohinc |Z puge) ~ J. lilij-n i Vod <-i ) — F. Krničar (J-.zi rs,co). — I,- desete čel : St- ra in F. Aljaž (Znpoge) — I Lovrač (M.-iruvi-c) •n V. Cinižnr ('lunjice,. SI' venski lam je i/ H. n •' m i i:av'-v: m: J. A'il.lili (dela cei-kiv! Ki-~Y i-' H'. I!'ipe. i) _ A. ivriivi-i.r .'I. b >;. , J I'. k ari ž) — F. Sie,-,i (s ačnri ... .\|ii-;if. (.v ■ o n .. . o) — A. i( ipr.-r Sv. UilOii ^ -''•>. t» -j-F. hnpuri (i/, š! jrrsk<-i I. '/m, .»,-•{• ''■■'.■:, •Sli v* nski 'arje t I.h-mi t (> ", < K-ioiski: A. M, :ž."j. ' A. Ko, iolik, j. .)< nk«, F. M-den, - II Kiiv.ilf.i-, ,1. Uki v mitraljcski četi, 21. pešpolka v Sltoplju: Kaplari: Prosenik Alojz (Trebnje), Arh Franc (OemSeiiik), Peče Albert (Maribor), Narat I Martin, Golub Generoz, Podjed Frane (Kamnik); | Ropret Janez (Šenčur). Rekar Franc (Radovna); redovi: Klemene Alojz, Žun Franc, tlvasti Franc, Kralj Mihael (Kamnik); Novak Janez (Šenčur), Podjed Slavko, Jelene Jernej, Potočnik Anton, Godaov Ignac (Kranj), Halužan Ignac, Kopač Fr. (Tržič), Stare Franc, Trojar Lovro (Boh. Bistrica); Ambrožič Jranc, Krničar Jožef (Gorje), Žan Filip (Koroška Bela), Dolžan RudolI (Moste), Fajfar Anton (Predtrg), Hrastovec' Alozj (št. Gotard), Ba-bič Alojz, Mesojedec Edvard (Dobropelje), Zalar Franc, Ermožnik Jakob, Guzelj Janez (Logatec), Bartelj Franc (Vrhnika), Okorn Jožef (Štirje), Kiinstelj Franc (Rateče), Krničar Andrija (Jezersko). Slovenski fantje iz yai-(lneaa doma ia Topčideru v Bolgra<'u: A. Mihojla, M. Benedičič, R. Župane, I. Zdrnvič. I. Podržaj, A. Goršič, L. Šimenc, F. Mesec, 1. Goh b, B. Bizjak, V. Frantov, R. Miklav-čič, I. Perčič, J. Piut, A. Knez, C. Kepic, H. Gač-nik, J. Klun, S^Flere, J. Fortou. Slovenski v oaki iz Krasujcvca (19 pešpolk): želimo vsem fantom, dekletom, očetom in materam vesele božične praznike in srečno novo leto: Miško Klerič (Sora), Miško Cvetkovič (Brežice), Joško Zid ir (Perovec, Litija), Kari Dojčman ribor), Joško Lenko (Ljubno), Joško Eitnik (Velenje), Frai.c Žnider (Sav. dolina), Kari Kovačič (Novo mesto), Ivan Koroseč (Jarenina), Joško Se-lan (Hrušica), Janez Vidic (Hrušiee), Alojz Šu-belj (Hrušiee). Viktor Pukljevec (Ortenik), Joško Tekstcr (Banjeluka), Frane Betelj (Novo mesto), Frmc Asnik (ltdb), Ivan Verderber (Koprivnik), Franc Miklič (Anbru), Alojzij Briški (Žaga). Slovenski tantje-vojaki, služeči pri poveljstvu vojne akademije v Belgradu: Pečovnik Jožef (Vransko), Peiko Andrej (Breg pri Tržiču), Franc Najg!obo'(e»ši rov. V Morro Velho v Brazdi'! s- nahaja zi->t ru -nik :.-i ! neke ampe-.l.e dr-iili-*. k j-, r imajo naViobokejii '»•"• t>a svetu. Rov ?. »'• • lil -trov pod ' ui'io n 'o globina je na veči-t. kar so i i h doslej dos gli 'polje. l)o tal p» ip r na enkrat, amnik fto"nje-tna; deloma i ihips ni potem z žitno ž-I z- :co in nato z vozičkom, ki c'rne. Cela pol do ona traja 4 ure. Varčevanje. Mihec ie d c i a I materi: Mama. daj mi 10 D;n Mali vpra a-femu ti bodo? Mihec odgovori: Oce so rekli, da moram varčevati. Ka ko na i varČujeni, če | a !i• L-n'i ninifm ilenaria. "jiiost prenosa brez-i' -lih brzojavk. Francoski in cjpr Belin, zin-ni izumitelj na roljti bre/-'ivne telegraiije. je nc-<' vno v francoski akade-i- 'i znanosti poročal o i "'eni svojem izumu !ci popolnoma za.aruje tajnost prenosa brezžičnih brzojavk. Prenesene brzojavke more slišati in sprejeti samo prejcinalee. Dum bi se predvsem uporabljal pri prenosu vojaš-»'h (lokiim-ntov in v di-plomacijski službi. . p. i 'i. O 'ud Z l ip<>,'itO' naglico fe j« novica širila po- vsej j d(!ini in ie rlvigni'Ja v?e na noi© na izginila je i -p.-I ! f;k''i b >.'•. K k kt-nen nlg-j vedeli kdo je. prav ! >a pr.iv v d'-' vc- ake. TtHi tega n's i vedeli, ali so !'li i'( ■ ; *f vi ve-aVi, »li pa ie egieduhi ki naj bi i ! ' jjJircc raj praviit da je pri Francozih e i-ecv, ki ntiiončno ti ko govore kot tukaj in drnt'.'hfe r-:-fWi'ti!a e n k i našim Hudem. To j - ..s-lilo j" pa le p- -io"alo negotovost; ljudje niso vedeii ali na i p.ičskujep bratnb vcev do-nov, ali j i v, p; i gicio- Se parni za ni;mi. Postajali &■>, se 1'tili | de a |:a ga p pet pustili. Žde'n s? je, da je vse kot i nalvK- nartvnano na to da bi se ljudska odporna i k !a brc/ učinkov porazgubila in izginila v tej me-• gieni nca.^c-vcsti. Fant. ki je bil poslan za brambovci, je prišl šele | naslednji dan 4. marca nazaj, pa s slabimi poročili, i Kristena ni rocgel na'-M. Govorilo se je, da je odšel p:'(•'.i Hlfir-.kindenu s svo\o baterijo; za njim pa ni ltolel. Zakaj govori se, da naši lezejo proti Franco-' bi š"l z golo- roko v sršenovo i bo ijeniki pr;bajajo ko-t po cele me j* (Luia), Jožef Valenčnk (Podsreda), Maček Franjo (Vransko), Arzenšek Ivan (Poljčino). Slovenski fantje gojenci pndia«lniške šote t Zagrebu: Fodnaredniki gojenci: Vrlover Vinko (Ljubljana), Kisel Avgust (Novo niesio), Petkov-šek Jožef (Holedršiea), Dolenc Josip (Škofljica), Poiek Rudolf in Adlešič Jožef (Ad ešiči), Krii Anton (Lož), Matekovič Anton (Ivenci), Gruden Hin-ko (Črnuče pri Metliki), Kogej Josip (Krško). B> bič Ladislav (Podsreda), Kovač Frjnc (Sevnica), Štefančič Josip (Bobov.i), Leveč Ludovik (l)ram-1» in Presker Frane (Slivnica). — Kaplari go- ' jenci: St»rle Mdiji (Podlož pri I.oju), Poh J.-.-roslav (št. Jurij ob j. že!.), Ponovšek Konrad (Vrar.s'o), Pornovšfk Ignac (Trbovlje), Potočnik Iv:'n (^ovenji gradeč), Petrovcič Iv:in (Rakek), Pavšič Matija (Bučka), Hin??:"- Iv n 'Sv. Marjeta), Kliš Mihael (šoštanj), Kržiin'k A'ojz (Kropa), Smodiš Štefan (Ro^rčaL Koza p ernik Anton (Gornja Hrušica), Poptilar šteTin (Srvnioa), česen Ludvik I Dr,-vije), \'<-h>e lvi, Tu-šek Ivan (Mfslni v-b), M Ven Marpn Loka pri Crnoml u). Mo roječ Viktor (Crno:n vo-nik štef it (Planem pri Sevn;ri), lvan>l; F,r-dinaml (Breji:'!'). Udov i o AM:-n (M''u! or), Fo'nik>i- Karel ((<'iiii:.-cp\ St. X;isle;!c (Ljubljana), M. Mnrtinči? (Trbovlje). u »Dva ' t;a j' nr=i',ov ves»'o'gii, k"''ro vprizori K-tol. pivsvflio društvo v Da'u uri L';ib-Ijani na Šlefan <1 -ii L . d"(?mbri cb 3 pnpo''lne. Prid'' ■ pop'Hat* n f>v «;i!ert n?d ' ae'i na štpfir.ovo ob 3 po o'dne v ftokrvnilovm s--lonu s ne b.i. u Brr. vnita. Prc-vrlno ilruMvo v Borovnici vprizori 2«. t. in. na pr /nik sv. Štefana ob 3 popo' »e odgovarjamo. fismo ii Amerike (Butt", Mot.) t r r iv.io pošiljam en dolar za njijcuino >l)oino' i'b. . naj -e oni liiin |/i:r bised. za katere upam, du mi g. urednik preskrbi malo prostora ., ; iu;.. .ii«mniiniiii.< _ Zapustijo nas je v ceuj. l'siu »Domoljubu■'. gorko poletje ia zr-pel je prišla shrka zima s snegom in barja, katera še bolj poostri dolge zims':e večere. - Delavske raznure so slabe. Dosti ljudi jo brez del.-. Kakor je razvidno iz časopisov, je d.ugod še slabše. Tukaj je vrč Slo-veuc v, cr.iiciiia Jugoslovanov, ki so odšli od doma s trebuhom za kruhom. — Imamo več slovenskih podpornih drušltv, ki prl| (h'o rrziim organizacijam (Jtdr.ol ml, kolere proti vs mu slabemu Š9 itebro ii pre liij;'o. — Kopcpo po-tira vi jemo v.,e čil:lelje »Hciro jebe , posebno p.i »Semlčarjec in v ni voščimo vrs d" b žie.ie prsz like teh s e'm novj iflo, vs. m skupaj. — J. (inv< ik, J. >. ■■;-, i.i J. P uti. l'.8ii n Areentiiie ••Do or. s) I'..- ir.o zn n''io ...Tstora v li-te. k- i m ko! nsjilriiiji f,r:n š^i lo'i' o novic iz n i? di;-„ ..'po. Nnjr>r;j vo:č nia 'n rojakom lope božično pr tu:ke. lis u pa ob"o novih n reč il.ov v' pr;' ctl ijprn Irlu. D:1 ;e vam sj.orcči mo, da n:is jj z-dela vp'ii "i nesreč:. Ogenj ii-m je un'*il vso "'.še premoie:ije z obl ko in dokumenti vred. .S mo kar smo imeli na sebi, smo r(š;'i. I'er siio dodelali pri tnem gospodar u, snin i!i ;sk:il dela drug'in. Ko smo se vrni!', srno pri-1 i na pogoriSče. Škode iniann nad ('(O p!sov. Koliko žulVv bo '/opet treba, da bomo pcprrvili nrililo škedo, si nabavili obleko in dokumente. Zopet se je podaljšala doba naše »užnosti. — še enkrai želimo vsem veselo praznike in srečno novo letol Posebno pozdravljrmo rojake Mokronoga in Sv. Križal Ant. Saje, Ribjek pri Molir.; |.']a„c Jevševrr, Sv. Križ; Ant. Sotlar, Rmbp .,rj Čatežu. Pisino ii Kanade (Skookumchuck) Letos pričakujemo hudo zimo. 1'e v nov mL , je pogosto snežilo. Brezposelnost v Kiiiadi je še zm raj velika. Tudi mi, stalni železniški delavci, smo začasno odpuščeni in delamo le tri dni v tednu. — Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem čitateljem in čilateljicam »Domoljubju. zlasti rojakom ob Kolpi pri Radencih. _ Jož.tf B:u ir. Pozdrav ii Združenih držav (Klii>nce-Wyo) Naročam Vaš lisi in ga obenem pripona m vsrni ro akom v Ameriki. Lisi prinaša polno novic iz vs-ga sveta, posebno iz stare domovine, Kdor bo v tujini teden za tednom dobival poročilu iz slarega kraja, ta svoje vere in svojoga naroda n< bo pozabil. Osemnajst let je že, odkar F->m v tuMni, pa so mi moji domači kraji še vidno živo pred očmi. Ce Bog da, bom šc videl našo lepo' (sorr-nislio, njenp bistre reke in mogočne planine. Tudi kozirček dobrega »dolenjcat bi ird znprl enl-rat pil. Tu v suhi Ameriki nimamo vina; Is knk" brozge se skrivaj proda'ajo, pa je človek \e:!uo v nevarnosti, di inu lialože par tisoč dolarji v kazni. — Delavske razmere so tako shbe, kol še nik lir. Kdor inrn sploh delo, dela lo 2 do 4 dni na teden. Plače so slabe. •- Slrašni reveži go pa oni, ki dela nimajo in morajo s' r beli ?e ■/1 svoje družine. So nekateri, ki sn že dve leti brez dela. V Združenih državah jo 8 milijonov brezposelnih delavcev. Ogromnim imio-žicpfn d- li podporo država, v obliki skodelice gorite ju' e. ki jo dele ili mnogih krajih, 'lako vedno b "j rivznomala bitka. Trtreli .»i topovi, bota-1'arti so s ej.iali salve, pc avl.teli st se jezdeci, oblaki dima so Et> valili nao!;rtg. Z začudenjem so črne-vevniki pre'a'1; nikoli fe niso videli brla, ali vanj komaj eden mod s c tirni! Kako strašno »s to vrvelo seminija, da še malo nis:> vedeli, kdo je sovražnik, kdo prija-eli! Cim dalje s - gledali, tem boli so se čudili; piičela i!h je obhajati groza zaradi divjega ognut iz pušk in topov. Uvideli &o, da je treba čakati in prcmViti, kod in kako bi sedsij šli. Ni ga bilo človeka, ki bi jih uredil, opogumil in hitro pelial nad sovražnika. V tistih dneh so bili Bernčani s slepoto udarjeni. Pustili so, da se io vojno navdušenje ubilo v dolgem, nekoristnem čakanju. Vojakom, ki so bili brez pravih poveljnikov, je navdušenj? pošlo in so se porazgubili. In tako so edino enkrat Švicarji prodrli proti Francozom, s'eer pa so vedno bežali. Lizi je bilo neskončno težko, ko so tako brez dela stali in gledali. Vrhtega ie bilo tu in tam čuti glas: »Ljudje božji, najbolje bo. da gremo domov; saj tako nič ne opravimo. : — »Ce nihče-ne gre na pomoč, pa grem jaz; čemu pa smo vendar sem prišli.« reče Liza. »Da bi le poznala najkrajšo pet tez to močvirnato planjavo.'? — .Gremo s teboj," so zaceli nekateri mladi fantje. Pustili so druge in odhiteši po najkrajši poti v Frauenbrunen, Ko so prišli na cesto, je bila tu huda gneča in taka zmešnjava, da ni mogoče popisati. Liza se ie morala skoraj s silo riniti skozi hernske vojake, ki so stali na cesti in brezbrižno gledali, kako se drug bataljon tepe s sovražnikom. Bojevali so se na čudovit način; bili so se posamič s sovražnikom, ali pa so čakali potrpežljivo, kdaj se mu bo zljubilo, da jih napade. Nihče ni podpiral drugega; kvečjemu, kadar je bil en bataljon uničen, je drugi dal razumeti, da tudi on še čaka na isto usoda Vse to je Liza pregledala v trenutku; vojaki, ki jim ni prizanašala z bunkami, so jo zasmehovali in ii klicali, naj gre domov presL Odjgo varj:ila jim is jciuirno, da so štori in morajo p?iv>esto n.iih žene'.«' t raniti dom; če bi bili koj vredni, bi mlatili naprej in p-magali diugim. Liza je fe iz planjave vicKa veliko lipo in okrog nio dim topov; tam i? mo-al biti njen Kristen in tja je hitela na vsi ir.y, Ko je prišla na nek griček, je zagledala na drsni med ce«.!o in močvirjem konjenike, ki so v okrilju cestne me;e drevili kot veter. Takoj jih je spoznala« da s - soviažniki. Francozi, Francozi ie zaklicala Liza, kolikor jc megla, po njen glas se je izjrubil v grmenju topev. Jezdeci so vede, i, kaj hočejo: uničili baterijo, ki jim je pcetala nadležna. Ko so prišii vštric lipe, so obrnili na cesto in se izne-nada vigli nad tr pničarie. Ti s;> bili brez prave za-&5Ke ter sc se s';usadi branili med topovi; pa padali &> drug za drugim. Enega samega je videla Liza, da se še hrabro brani s svojo kratko sabljo: bil je njen Kristen. .Kristen,' Kristen, brani se, jaz prihajam!« jc klicala z močnim giasom. Kristen je slišal klic, videl svc o Lizo, pa v istem trenutku se je zvrnil med topove smrtno zadet. Tedaj plane Liza. z levjim srdom nad Francoze, ki ji prigovarjajo, naj bo mirna; pa Liza noče nič slišati, prvega vrže s svojim po-dajatem s konia, napada in rani vse, ki so ji napoti. Tedaj padejo žvenketajoče sablje po dekletu; vendar sc Liza prebori skezi in omahne sele med topovi. Pred njo leži Krislen. >0 Kristen, ali še živiš? Domoljuba« in vse svoje znance ter jim želim vesel božič in srečno novo Uto. — Peter Grohar, Box G3, Wyming. Ii Francije (Charbonier) Prvič se oglasimo v vašem listu sedaj za praznike, katere bomo zopet praznovali v tujini. Naše misli se bodo o praz..;kih mudile v domovini, kajti nikjer ni božič tako lep, kakor doma. — Gospodarske krize doslej v Franciji nismo poznali. Zadnje čase pa sili gorje od vseh strani tudi k nam. Podjetja odpuščajo delavce dan na dan in število brezposelnih, posebno inozemcev, je že zelo veliko. Vsem čitateljem »Domoljuba« in vsem znancem želimo vesele praznike in srečno novo leto. — Družina Likovič _ Jože in Kozalka Klopčič — Franc ln Marija Jenič — Miha in Marija Savinc — Franc in Helena Guzi _ Ivan in V-!i itenko — Joh. Pungartnik. Pozdrav iz Nemčije (Essen — West) Dovolite nam malo prostora v na«. m »Domoljubu', da se malo oglasimo, saj se malo kedaj. Delavske razni'., e so tukaj vedno slabše. Naši roj'ki so večinoma brez dela. Kateri pa 5e delamo, delamo le po 4 in 5 šilitov na teden. Plačo nam večkrat znižajo. Letos so nam jo že za 15% znižali in s prvim januarjem jo bodo spet za 10%. Komaj se preživljamo. Ko bi tudi cene za živež primerno znižali, bi še šlo. Se večje reve so oni, ki so navez in Bevc Ema (Vrhnika); Jelka Blažina i- -alica Soljot (Sušak). Kovice (Preddvor nad Kranjem) Mohorjeve knjige so letos tako lepe, da si kaj boljšega ne moremo želeti. — Župni cerkev je krasno poslikana da jo je veselje pogledati. V teku je tudi akcija za nove cerkvene klopi. Ako Bog da, se bo tudi ta načrt uresničil. Potem bo naša cerkev v resnici zelo lepa. - - N-š >I)om< je vsem zelo po godu, ker je prostorni in za oči okusna siavba. Trikrat so že igrali v novi stavbi. — H'šarju Matevžu Pavcu se je rodil VO. otrok, redek dogodek v teh »modernih« dneh. — Silna stiska zi denar je na kmeti''. Če se to slane ne bo zboljšalo, nam prt ti propast. Z vozom pelješ poljskih pridelkov na trg, pa dobiš v trgovinah za isti denar toliko, da v eni roki lahko domev prineseš. Preogromna ie r z'ika v cenah. Prosveta. (Trata.) V^e toži o hudi gospodarski krizi! Kaj to na p-omlad, če bo Slcf tako nap-rej, s« v skrbeh sprašujejo ljudje! Malo darov je prinesel letos sveti Miklavž, malo bo prinese], tako vse kaže, tudi uožičl Malo veselja pa le želi Prosvetno društvo na Trati preskrbeti tu praznike našim ljudem in zato bo omogočilo po nizki ce"i (4 Din) prisostvovala predvajaj™,'u filma: »Moj fant« v našem »Domu« na Traii dne 26, decembra ob 3 popoldne! Film je prav lep in prav primeren tudi za mladino! — Zive-ter ob 8 se bo imenovani lilm ponovno predvajal. — Na Silvestrov večer ob 8 in na Novega leta dan ob 3 popoldne bo pa Prosvetno društvo priredilo v »Domu« na Trati ljit:'®ko igro v 5. dej.i »Na O*o-jah«. — Na Silvcst.cvo se bomo v »Domu« poslovili od starega leta s pomembno igrico: »Ure na razpotju«. Tudi pevski zbor bo nastopil! Prijatelji poštene zaba.ve — pridite! Novice (Gozd pri Kamniku) Do'go že ni »Domoljub« nič prinesel iz našega kraja. Kakor da nas ni vel1, tako smo tihi. Pa še je Gozd, s mo posebnih novic ni. Včasih se malo sltpemo, pa take novice znamo zase obdržati. — huluk smo deloma že dovršili, ceste so pa take, da se bomo kmalu v čolnih vozili po njih. Vaš dopisnik se je te dni mudil na kmetih. Življenje na kmetih je žalostno in obupno. Danes nihče več ne reče: nimam drobiža. Danes vsak odkrito pove: nimam denarja. Upniki pritiskajo, domačije se majejo, boben bo zapel.. Tu in tam se je že to zgodilo, di vidiku so pa slučaji ki človeka navdajajo z grozo. Kmet je danea zadolžen, ne more si pa nikakor pomagati Pomanjkanje, revščina in beda so stalni gosti naSega malega kmeta in delavca. Človek bi se zjokal za dobrimi časi, kakor zajoka zapuščena vdova za svojo mladostjo in svojo srečo. Ali je res edini izhod: trpi in prenašaj, kakor moreš, dokler ni tvoj dom cesta in tvoj delež glad? Strah nas je pred bodočnostjo. — Otroci se pod vodstvom g. šol. upravitelja Andolšeka prav pridno pripravljajo za božičnico. — Letošnje leto so bili ljudje pri nas zdravi, do zdaj sla umrla samo dva odrasla in nekaj otrok. Razno. (Slaravas pri Št. Jerneju na Dolenjskem.) Bliža se konec leta in skoraj bo zopet treba obnoviti naročnino na »Domoljuba«. To bo rad storil va.sk naš soseščan, saj prinaša list toliko koristnega in važnega, da nam je postal že živa potreba. — Na Šte!am3(vo ob 10 bo zopet sv. opravilo z bla goslovom za konje pri naši podružnici. Vabimo na proščenje! — Lično vaško svetišče je bilo letos zunaj in znotraj povse prenovljeno... Zato se vsak najm&nišj milodar hvaležno sprejme! — V teku enega leta je v našem ne posebno velikem selu neusmiljena smrt pobrala iz naše srede kar štiri R A Z JV O Operacija možganov prod 3000 leti. Operacije mo.ganov smatramo za pridobitev najnovejšega časa, toda kakor ugotavlja prof. Oton Rydbeck v Lundu na Švedskem, .o takšne operacije najtežje vrste izvrševali v tej deželi že pred 3000 leti. Naše! je 15 lobanj iz tistega časa, ki kažejo vidne sledove operacije. Na neki lobanji je videti jasno, da je prazgodovinski zdravnik njenemu nosi-•elju odstranil gnoječo s-oteklino v možganih. Lobanja ni bila prevrtana, lemveč okoli in okoli prerezana. Operacija je izvrstno uspela in boln,ik je moral živeti še dolga leta. Iz umobolnice. — Psihiater (zdravnik za duševne bolezni) je vodil •»oje prijatelje po umobol-nici ter se bahal, kakšne uspehe je že dosegel s svojim zdravljenjem. Končno J" je prlvedel tudi v ce-p, v kateri je bil bolnik, Kl.|e pred dnevi še besnel. ""/No, Jane,« je vprašal, »»ie pa ste?« - Bolnik je "Mil izza vrat in pripeljal ™ijatru krepko zauSnl-?' .-Psihijater je pobral svol ščipalnik s tel ter de- Sheehan: MOJ NOVI KAPLAN 1. Izprcmembe. Vsega sem bil sani kriv. Ker nisem znal dovolj paziti na svoj jezik, mi je v trenotni jezi ušlo: »Kaj neki more narediti škof župniku, ki je vendar popolnoma neodvisen od njega?« Priznam, to ni bilo niti pravilno niti spodobno. Neumestna beseda in vest o moji upornosti sta kmalu priromali do škofa, ki je mirno odgovoril: »Kaj mu morem narediti? No, poslal mu bom kaplana, ki ga bo v šestih tednih spravil v obup.« Prav nič me ni presenetilo, ko je nekega večera stopil v sobo moj dobri, stari prijatelj, oče Tomaž Laverty. V očeh so mu lesketale solze in v rokah je držal odprto pismo. »Premeščen sem, oče Dan! Berite!« Dal mi je pismo, v katerem mu je škof v suhoparnem, kratkobesednem uradnem tonu sporočal, da je premeščen v neko dvajset milj oddaljeno župnijo in da mora že prihodnjo nedeljo nastopiti svojo novo službo. Pismu je bilo dodano dovoljenje za izpovedovanje in druge podobne listine. Zame, ki sem bil na očela Tomaža zelo navezan, umhumlh umih wbfsk pbfs kum lum 11 m 1 umumlhwy je bil to zelo hud udarec. Družili so naju isti nazori, iste navade, rad sem ga imel, ker je bil miren in z » Angleži nagovarjajo svoje duhovnike z lepo besedo: oJe. » Dan k Daniel, vsem zadovoljen ter strasten nasprotnik vseh novo-tarij. Ujemala sva se v političnem prepričanju, izpolnjevala se v svojih govorih, delila svete zakramente po starem, na Irskem udomačenem načinu in sploh zelo cenila stare običaje. Njegovo slovo se mi je zdelo važen prelom v mojem življenju in mislim, da se ne hvalim preveč, če trdim, da je bil tudi 6h žalosten in pobit radi nepričakovanega slovesa. »Zdi se mi, da ni tukaj nobene pomoči,« je vzdihnil. »Nobene!« sem žalostno ponovil. »Toda, če vam je težko...« »Saj ne bo nič zaleglo!« me je prekinil. »Če se škof odloči za kako stvar, ga lahko prosite kolikor hočete, prav toliko ga bo ganila vaša prošnja kot kamen na cesti.« »Torej morate že jutri odtod.« Znova sem bral pismo. »Da, rok je zelo kratek.« »In kdo bo prišel za vami?« sem vprašal nehote. »Težko je ugibati,« je rekel. Srce mu je težila žalost in veselje do pogovora je izginilo. Naslednji teden, ko so prevažali kaplanovo opravo, sem videl žalostno procesijo. Počasi se je pomikala skozi vas in dalje po ozki cesti, zopet in zopet obtičala v blatu in močvirju in se končno plazila dalje ob morski obali. Spredaj so škripali trije vozovi obloženi s šoto, skrbno naloženi in povezani, nato dva voza sena, za katerima je mukala krava z enoletnim teletom, in končno voz s preprosto hišno opravo. Predmeti, s katerimi bi se komaj zadovoljil kak gorjanec, so bili pokriti s kuhinjsko mizo. Noge so bile obrnjene navzgor in med njimi je Mla privezana jeza in nadlog* vasi — koza Belka z malini pridne gospodinje in — dobre matere. Med drugim je odSla k Bogu po plačilo mati našega skrbnega ključarja Franceta Frančiča. Vrla mati je bila vedno spodbuden zgled vsem našim ženam. Bila je zmeraj odločna — v verskem mišljenju, vedno vneta za pobožnoeti in molitev in nikdar je nismo videli brez dela. Bila je mati bučenskega g. župnika in 6estra šempeterskega g. svetnika Franc Vovkota. Igra (Žužemberk) Naše Izobraževalno društvo priredi na praznik sv. Štefana popoldne svojo običajno božično predstavo. Na sporedu je zanimiva igra Tihotapec, katere dejanje se A-rši v Suhi krajini, in nastop našega pevskega zbora, ki nam bo prepeval božične in druge pesmi. Pridite pogledal, ne bo vam žal! 1 Novi grobovi. (Mirna) Umrl je na vnetju slepiča po operaciji v Ljubljani g. Peček Frane, star 56 let, mizarski mojster na Fužini pri Mirni in novoimeuovani župan občine Mirna. Župan je bil enajst dni. — Umrla je tudi g. Malvina roj. Pevic, por. Belovsko, p. d. Žapuška gospa. Bila je velika dobrotnica cerkva in revnih otrok. Bila je prava krščanska žena, vdana cerkvi. Ostala nam bo v trajnem spominu. Bog ji daj večni mir! Duhovne vaje. (Šmarje pod Ljubljano.) Pretekli teden je 10 mož iz šmarske župnije opravilo duhovne vaje v »Domu duhovnih vaj« v Ljubljani, »pomladi pa 5 fentovt. Kogar zanima, kako je s to rečjo, naj vpraša kar dotične može in fante, in se bo prepričal, da je to nekaj tako lepega, da se splača žrtvovati za to 120 Din in 3 dni. Od 2. do 6. januarja je zopet za fante; priglasite ne, ne bo vam žal! Matere izumirajo!... (Rajhenburg.) Namreč take, ki bi jih dandanes silno potrebovali. Dne 25. nov. t. I. je na svoj godni dan umrla v Rožnem, žup. Rajhenburg, posestnica Katarina Sajevec, stara šele 57 let. Bila je vzgled-na, skrbna in mirna družica svojemu možu; v vzgoji otrok ji pa sploh ni bilo primere. Njena hiša je ena izmed onih redkih v Sloveniji, kjer ni bilo slišati nikdar nobene kletve__Gospodinj- stvo in gospodarstvo je bilo vedno v najlepšem redu. Njena tiha družina je slovela daleč okoli. Boteliala je nad 10 let ter nepopisne bolečine prenašala z nadčloveško potrpežljivostjo. I.ep pogreb je pričal, da za njo žalujejo vsi, ki so jo poznali. — Pokoj njeni duši, žalujoče ostale pa naj tolaži Bog! Prosveta (Sv. Frančišek v Sav. dolini) Kat. prosv. društvo vabi vse prijatelje poštenega razvedrila k prireditvi v nedeljo, dne 27. decembra v Martinovčevo dvorano. Predstavljala sc bo-kmečka igra >Stari in mladic, ki jo je'spisal pokojni pesnik Anton Medved. Igra je glisen opomin: Spoštuj četrto božjo zapoved! Slišali boste tudi nekaj, narodnih pesmic, ki jih bodo zapeli naši fantje — člani fantovskega krožka »Stražar. Začetek ob pol 3. Vstopnino smo znižali, zato ne bo nobenemu žal, ki bo prišel pogledat! — Knjižnica Prosv. društva si je nebavila zopet več lepih novih knjig. Zato vabimo vse, ki imate zanimanje za dobro čtivo, da se oglasite ob nedeljah popoldne v župnišču, kjer vam bo knjižničar radevolje ustregel. Razkolnikov: Bož*č... Pri svetem Joštu pozvanja. Gora je visoka in strma. Svetnik prebiva na vrhu v prostorni, stari cerkvi. Za njo se dvigajo svete stopnice. V njih počivajo kosti svetnikov. Popoldne, pred svetim večerom, so že fantje v zvoniku. Veselo pozvanjajo. Nebo je oblačno, sneg naletava. Stari cerkovnik je že zjutraj prižgal lučke pri jaslicah. V mračnem cerkvenem kotu .*> zaživeli pastirci. V siju lučic so se napotili k hlevcu. V hlevcu, v jaselcah leži drobno Dete. Zvezda nad hlevom oznanja, da je v njem rojen Odrešenik sveta. Kdo je samotni popotnik, ki se je namenil v goro od na»prolne strani, kjer je pot slaba in vsa zamedena? Počasi in zamišljeno stopa. Njegove noge gazijo sneg. Njegove misli so daleč na gori. Stebejev Matevž je ta prihajač. Odšel je od doma pred desetimi leti. Tujina ga je vzela,' Stradal je v rudniku in trpel. Naposled se mu je nasmehnila sreča. Dobil jc boljšo službo. Prihranil si je skromno premoženje in zdaj se vrača. Na Bregarjevo Zalo misli. Kako je bilo pred desetimi leti. Skupaj sta pela na koru pri polnočnici Njuna ljubezen je bila čista kakor deviška lilija. Šele pri slovesu se ji je mladenič razodel. Obljubila mu je, da ga bo čakala. Pred desetimi leti? Božična pesem, ki sta jo takrat pela, jimi je bila pesem slovesa. Matevž ji je obljubil, da je nikoli ne pozabi, da ji bo zvesto dopisoval, dokler ne pride po njo in je ne odpelje na svoj dom. Tudi ona mu je obljubila, da ga bo čakala, da mu ostane zVesta. Pisal ji je in upal. Odgovorila mu je. Spet je pisal. Molk. Ker je menil, da se je pismo izgubilo, ji je še večkrat pisal. Potem je spoznal, da se samo vara. Vendar ni opustil upanja. Se se je nekolikokrat oglasil. Od Zalke ni prejel nobene vrstice več, Zdaj je obupa). Prepričan je bil, da sc je poročila z drugim. Delal je in se trudil. Naposled se je vrnil. Nikjer ni vprašal po Zali. Bil je prepričan, da sc je dekle poročilo. Zato je molčal. Spet je šel na goro kakor pred desetimi leti. Težko mu je pri srcu. Se vedno čuti, da ljubi Zalko. V tujini je poznal samo delo. A zdaj se vrača domov — v samoto. Truden postane. Šiloma se otresa utrujenosti in tava dalje. (Dalje.) kozličem. Mislim, da ni bilo nobenega zelnika in nobenega žita, ki bi ga prezrla, zato ni čudno, da je celo keltski* slovar, ki slovi po velikem bogastvu kletvic, odpovedal pred iznajdljivostjo vaščanov. Počasi sem šel z očetom Lavertyjem, ki je s povešeno glavo poslušal žalostno jadikovanje žena, ki so stale med vrati in ga obsipale z jeremijado tožba in vedel sem, da bi z vso svojo, dobro mišljeno tolažbo prav nič ne dosegel. s Oh, Bog z vami, oče, kamorkoli že greste!« »Bog blagoslovi vašo pot! Kako vas bomo pogrešali!« »Ježeš, kaj bomo mi reveži sedaj počeli, ko ne bomo imeli očeta?« »Seveda, školu je lahko, ko ima prstan, mitro in lepo kočijo in vsega dovolj! Oh, da bi nam vsaj očeta Lavertyja pustil!« »Oče!« je resno reklo mlado dekle in si zakrilo oči z lasmi. »Bog z vami!« Pogledala je za njim in šepetala: »Molite zame! Sami ne veste, koliko dobrot ste mi storili.« Dekle ni bilo povsem pri pameti. »Da, Anka, spominjal se bom, ne bom pozabil tvojega naročila.« Ponudil ji je roko. To se ji je zdela prevelika čast in prijaznost in kri ji je udarila v lice. Hitro si je obrisala roko v krilo in segla po njegovi. »Vsemogočni Bog vas blagoslovi!« je šepnila. Najtežja preizkušnja pa je čakala očeta Laver-tyja, ko smo prišli do šole. Bilo je po tretji uri In pouk je že minil. Ob cesti so čakali otroci z velikimi, Široko odprtimi, žalostnimi očmi. Hitro in s poveše-nimi očmi je Sel mimo njih. Njegovo srce je gorelo za te otroke. Največje veselje, ki si ga je mogel prl- » Na Irskem Je med ljudstvom prvotna keltščina občevalnl jezik med ljudstvom. voščiti, je bilo zanj to, da je bil med njimi, jih poučeval, se smejal in igral z njimi in prisluškoval njihovim pesmicam. In sedaj... »Z Bogom, oče ...« »Z Bogom, oče...« In potem je zajokala Moylanova Anica in takoj i so vsi jokali. Kornaj sem se premagoval. Prišli smo do malega mostu nad potokom. Mar-sikak poletni večer sva prišla sem, dalje nisva mogla, ker so mi noge pričele odpovedovati — toda moje misli so še jasne kot pri sedemnajstletnem mladeniču. Naslonila sva se na ograjo in govorila o najraz- j ličnejših stvareh: o političnem položaju, o slovstvu (nekaj sva vedela tudi o njem), o starih klasikih, obujala dijaške spomine in obnavljala vesele in žalostne dogodke. In sedaj naj bi se ločila .. .1 j »Z Bogom, oče Tomaž!« sem rekel s težavo. »Ve- ! dite, da boste pri meni vedno dobili košček kruha, I večerjo in posteljo, če boste hodili tod mimo. Z Bogom! Težko je to slovo!« j »Z Bogom!« je rekel in umolknil. Obstal sem na mostu in gledal za nijm. Žalostna procesija se je počasi izgubljala v daljavi in končno izginila za robom. S težkim srcem sem se vrnil domov. Če bi kdaj imel najmanjše dvome o čudoviti prožnosti irskega duha in njegovi zmožnosti, vživeti se takoj v nove razmere, bi mi, ko sem se vračal skozi vas proti domu, vsi ti dvomi gotovo izginili. Nikdar si nisem upal domišljati, da sem tako priljubljen med njimi in da tako visoko cenijo mbja neznatna dela. »Hvala Bogu, da je le on ostal!« »Bog naj ga nam ohrani! Kaj bo z nami, če nas še on zapusti?« jal nato bolniku očitajoče: >Kaj pa pravzaprav mislile, ali ste morda znoreli'?< Velik jezikovni talent. Nemški časooisi poročajo, da je bil nedavno umrli nemški legacijski (poslaniški) svetnik Emil Krebs eden največjih jezikovnih talentov, kar jih doslej pozna zgodovina: govoril je baje 100 jezikov! Svoj talent za jezike je pokazal že v ljudski šoli, še bolj pa kasneje na gimnaziji. Ko je bil še mal šolarček, je iztak-nil nekje francoski slovar in iz tega slovarja se je naučil francosko. Ko je dovršil srednjo šolo, |e znal že 12 jezikov. Njegovo obsežno jezikovno znanje mu je tudi odprlo vrata v diplomatsko službo že takrat ko so mogli postati diplomatje le grofi in baroni —on pa /e bil sin ubogega tesarja. A tudi kasneje, ko je dosegel v svoji službi ze visoko mesto, se ni nikdar nehal učiti, ampak se se proti koncu svojega življenja naučil nekih afriških jezikov. Enako mnenje. — Urša: — »Moj mož name napravi včasih vtis popolnega norca.« Neža: »J« sem tudi mislila tako, ko sem zvedela, da te je za snubil...' Črne bukve... Dr. Krek je podal v svojih »Črnih bukvah« sliko kmečkih razmer v kakih 20 državah v Evropi in Ameriki ter našteva vzroke kmečkega propadanja, ki se kaže predvsem v neprestano naraščajočem, zadolževanju. Kaj je zadolžen kmet, ve prav za prav samo oni, ki je sam kaj takega skusil. Kako težko se jc izkopati iz dolgov, vedo predvsem oni, ki dolgo niso mogli dihati ravno zavoljo svojih dolgov. Zato popolnoma pravilno pravi slovenska na-, rodna modrost, da kdor je dolžan, je na zdravem telesu bolan! Pisatelj govori najprej o Ircih in Angležih, ki so bili že tedaj — mrtvi kmetje, zakaj iiskega in angleškega kmečkega stanu ledaj ni bilo več! Pa zakaj ne? To je bila posledica kmelu sovražne državne polilike, Iti jo ubila ondotnegn kmetovalca, dn si jc moral revež iskali kruha v tujini!... Iz tega pa si mi lahko vzamemo nauk: kdor se bojuje za to, da ie vrnejo našemu kmečkemu stanu pogoji njegovega obsloja, kdor deluje za kmečki slan, se bojuje iu deluje s tem že tudi za ohranjen je duševnih blagrov: vere, omike, narodnosti. Ce to kje velja, velja pri nas, ki smo predvsem poljedelska država. Tukaj se ne sme nihče šalili s kmečkim stanom, zakaj kakor sc godi kmetu, tako te godi vsem državljanom, in če kmet propada, propada i država. Tega, menim, la mi ni treba šolo dokazovati, zakaj kdor ima količkaj odprto oči, lahko sami vidi. Prav malo bolje nego irskemu iu augle--kemu kmelu , se godi poljedelcu v Siciliji iu Italiji, kjer se .še do danes niso razmere dosti spremenile. Tamkaj so kmetje skoraj vsi coloni ali najemniki, ki morajo svojemu gospodarju obdela vat i polje, njim pa ostane komaj tretjina pridelka, le včasih se popndijo >,a polovico! Propadajoči poljedelski stan v Sici- liji je že lako obubožal, da se niti izseljevati ne more, ker so tudi za lo zahteva vendar še nekukšno, četudi majhno premoženje! Najhujšo je pa to, ker so taki siromaki dostopni za vso prevratne nauke in so pripravljeni uničiti lastno državo in ves svet. Kavno ta nevarnost preti danes vsemu svetu bolj kot kdajkoli. Le pomislimo na milijone in milijone brezposelnih, ki vznemirjajo ves svet in marsikomu delajo sive lase ter grenijo življenje. Precej ugodnejše razmero pa vladajo v lielgiji in na Holandskem. Sicer se morajo tudi tamkaj poljedelci borili za svoje življenje, vendar so se izvili iz kapitalističnih krempljev in kakor dokazuje najnovejše stanje, so se krepko postavili na lastne noge. Tocla s čim so si tako opomogli? Z ničemer drugim nego z umnim, s pametnim gospodarstvom! Poljedelstvo so marsikje spremenili v vrtnarstvo, ki je sijajno razvito in prinaša vsako leto prelepo dohodke. Tudi živinoreja in mlekarstvo io dandanes prav v teh deželah na višku in tudi to so dosegli z delavnostjo in razumnostjo. In danes morda ni v Evropi države, kjer bi kmet tako trdno stal kakor ravno na Holandskem in v Belgiji. Tukaj ni lako liude gospodarske krize, kar jc v prvi vrsti zasluga močno razvitega zadružništva in kmetske skupnosti, ki druži le trdne in zanesljive kmetovalce. Sicer moramo končno še to upoštevati, da so le državice, enako kakor Norveška, ki o njej tudi dr. .lan. Krek nekaj govori, na mirnih in varnih krajih, ne pa na tako važnih križi'..'iti kakor mi. One se lepo v miru razvijajo, medtem ko je pri nas vse drugače. Toda ludi tega ne smemo pozabiti, marveč se moramo od teli kmetov naučiti delali, skupaj držati, izobraževati se in po pameti napredovati pa modernizirati tudi svoje gospodarstvo. Že večkrat sem preudarjal o tem in prišel do sklepa, da nas bo edino to rešilo. Pa še to mi je prišlo na misel, da se bo treba tudi pri nas bolj posvetiti vrtnarstvu I Zakaj še znterom uvažamo tolike vagonov razne zelenjave iz Italije, ko bi vendar lahko vse to doma pridelali! V tem oziru bo treba še marsikaj predrugačiti in izboljšati. Od vsakega se moramo česa naučiti! V Švici in na Francoskem, ki ju v naslednjem poglavju obravnava pisatelj, ni bilo ne takrat posebno obupno in tudi danes ni. Švicar se še zmerom drži, znal si je ustvariti trdno organizacijo, na katero se lahko nasloni ob času potrebe. Na Francoskem sicer tudi ni posebne stiske, ker imajo kmetje vsaj dovolj zemlje, kar je vsekakor dosti vredno. Iu tako je danes Francija v Evropi na prvem mestu pc tem, da ima najmanj« brezposelnih. Francosko poljedelstvo ima kljub nekaterim pomanjkljivostim lepo bodočnost, prav tako švicarsko. Zatem pa preskoči pisatelj »Črnih bukev-; naravnost čez morje — v Ameriko. Zvezne države v Severni Ameriki! Tukaj vladajo prav posebne razmere; Amerikanec precej drugače živi kakor Evropejec. Tudi amerikanski kmet se nemalo razlikuje od našega. Že državne postave so nekoliko drugačne kot pri nas, a tudi zemlja je drugačna kot naša in še drugače razdeljena kot pri nas. V Ameriki so posestva precej velika, po našem pojmovanju so to naravnost veleposestva. Amerikanski kmet ali farmar ima toliko zemlje, da vse niti obdelati ne more. Ker je svet največ raven, delajo skoraj vse s poljedelskimi stroji in pridelajo neprimerno več, nego morejo porabiti. To pa potem izvažajo, in ker njihove carinske razmere močno pospešujejo izvoz poljedelskih proizvodov, se mnogokrat zgodi, da je v Sloveniji cenejša amerikanska pšenica, kakor vojvodinska ali banaška, da o naši domači sploh ne govorimo. Malo ali nič drugače je v Argentini ji, kjer je prav tako zemlja čudovito rodovitna. Nesreča je le v tem, da jo imajo največ v rokah posamezni veleposestniki, ki jo potem prav po oderuško prodajajo raznim priseljencem, zla- Oranata raztrgala sedem otrok. Na polju v bližini poljskega Lvova se je pripetila nedavno strašna nesreča. 12 dečkov je našlo na poli iz šole domov granato in jo skušalo odpreti. Pri tem je granata eksplodirala, kar je imelo strašne posledice. Štiri dečke je raztrgalo na drobne kose. trem pa je potrgalo roke ali noge, tako da so jih umirajoče prepeljali v bolnico. Tudi ostalih pet dečkov je bilo več ali manj težko ranjenih in jih je bilo tudi treba odpeljati v bolnico. Strašno eksplozijo je bilo slišati več kilometrov daleč. Dobro jo pozna. — Kaj. zbilo so hočeš oženiti? Saj jo poznaš šele tri dRi. — Ne. motiš sc. Saj sem že -Ive leti v službi banke, kjer ima njen očo naloženo svoje premoženje. Dobro povedano. — Avtomobilist, ki ga je bil stražnik ustavil zaradi Prehitre vožnje, je bil zelo ogorčen. »Nikar me .ie poučujte,. je dejal; o avtomobilizmu vem toliko, da bi mogel s tem napolniti cele knjige!« Je že mogoče,« je mirno odvrnilo oko postave, /oda z onim, česar ne W^nic0m°f "ap0lni,i Bog nam ohrani našega župnika!... Prečastiti, morda imate pri sebi kaj drobiža, s katerim bi mogli pomagati ubogi vdovi?« Priznati moram, da me vsa ta hvala, ki je veljala meni, ni posebno potolažila. Prišel sem domov, sc vsedel k svoji mizici in premišljeval. Osem je že moralo biti ali celo več. Mrak jc silil v sobo in knjige ter slike so bilo že zelo nejasne. Nenadoma jc zacingljal zvonček pri vratih. Ker je bila cesta blatna, ni prav nič čudnega, če sem preslišal ropotanje voza. Vzravnal sem se v naslanjaču, potegnil predse brcvir in ga odprl. Jutranjice in hvalnice naslednjega dne sem sicer po stari navadi irskih duhovnikov zmolil že pred večerjo, toda, nekje sem bral, da je vedno dobro, če napravimo na obiskovavca dober vtis. Prav nič si nisem želel, da bi si kdo mislil o meni, da sem pred dvema ali tremi minutami še spal. Vstopila jc moja stara gospodinja Hana. V roki je držala drobno posetnico, zavito v predpasnik, da bi je ne umazala. Pograbil sem posetnico in' vprašal: Kdo je? ,uNe poznam ga, prečastiti!je hitela z odgovorom. Ali je duhovnik?« No, ampak zdi so mi, da je gospod,:: je šepetala, govori kakor v gradu pri gospodu Campionu.« Prižgala je svečo in prebral sem ime: sRev. Eduard Letheby, B. A. C. C.« To ie moj novi kaplan! sem vzkliknil. Oh!- jc rekla Hana. Občudovanje in spoštovanje do tujega gospoda je popolnoma izginilo, ko je izvedela', da je samo kaplan. Šel som v vežo in pozdravil svojega novega kaplana z vso prisrčnostjo in prijaarostjo, kolikor mi I je bilo mogoče. V veži je bilo pretesno, da bi si ga mogel ogledati, toda po izgovorjenih besedah sem takoj ugotovil nekaj stvari. Požiral je zadnje zloge besed, soglasnike je izgovarjal preostro in zategoval ter poudarjal samoglasnike. To je bil ves poudarek, ki ga je imel; natančen, odločen in formalen, podoben mrliškemu zvončku, ki z jasnim, visokim glasom udarja na človeška srca. ; Oprostite, da sem vaš klical,« se jc začel opravičevati, :: upam, da mi boste oprostili^ ker vas motim ob tako neugodni uri; toda popoln neznanec sem v tem kraju in zato sem vas prišel prosit, da mi po-kažete, kje je gostilna.« ;,Samo ena je v vasi,« sem mu počasi odgovoril. Ima tudi to prednost, da je v njej nastanjena pošta, skladišče za najraznovrstnejše blago od najmodernejših zaponk do svinjske gnjati in nasoljene slanine. Tam so duhovi, katerih bi se sramovalo tudi mesto ob Bosporu*; pred kratkim so se vgnezdili tam čedni stanovalci in sicer dvoje amaconk, ki bosta danes na večer izvajali v šoli izbrane prizore iz »Maritana«, ln pijan akrobat, zapuščina zadnjega cirkusa, ki se je pred dnevi mudil v vasi.« >;Bog ne daj! ; je izpregovoril s težavo. Dozdevalo se mi je, da sem ga razburil in to sem nameraval. Ker sem dosegel svoj namen, sem se nekoliko omehčal. »Če pa se že hočete zadovoljiti,« sem nadaljeval, j-s preprostim stanovanjem in preprosto hrano, katero vam lahko nudi to župnišče, bom vesel, če vas morem pozdraviti kot svojega gosta, dokler se ne preselite v novo stanovanje.« » Carigrad, ki je znan po »vojl lepi legi ln Se bolj po nesnagi. »ti Italijanom. Ko je dr. Krek pisal svojo knjigo, je imel neki bogata« 27.000 kvadratnih kilometrov zemlje, to se pravi, več kakor vsa današnja Slovenija! V Argentini je tudi mnogo Slovencev, posebno Goričauov, pa Hrvatov, zlasti Ličauov. Pred kratkim sem bral, da je okoli 20.000 Jugoslovanov v Argentini! Nazadnje pa naj omenim še državo Urugvaj. ki se bavi v prvi vrsti z živinorejo. V Urugvaju in Argentini priredijo toliko živine, da nc zalagajo z mesom in z mesnimi izdelki samo Amerike, marveč delajo konkurenco celo evropski živinoreji. Že stari ljudje so rekli, da je najuiodrejši oni, ki so od vsakega uči. Bodimo še mi taki in vzemimo zase nauk od vseh pravkar omenjenih dežel. Nauk, ki si ga moramo zapomniti in ga porabiti tudi pri svojem delu, pa je: napreduj po izobrazbi! Velika krivda našega kmeta je, da misli, da je za poljedelca vsakdo dober in sposoben I Ni res! Še za pastirja ni vsak, kaj šele za gospodarja! In v današnjih časih! Saj ne refem, da naj bi kmet vedno tičal I v knjigah in s knjigo v roki gnoj kidal in oral \ ter podobno. Ne! Pač pa imam v mislih to. ua j mora biti dandanes kmet prav tako slrokoruo isobraien in podkovan v svoji stroki kakor vsak obrtnik ali strokoven delavec! Kaj vse spada k strokovni izobrazbi, tukaj pač ne moreni naštevali, ugotavljam samo to, da je krvavo im-trebna, a, žal, tudi strašno zanemarjena. To je eno. drugo, nič manj važno pa je: slanorska, skupnoslna zavesi, ki čuti, da jc le v slogi mo?, ter živi in dela po onem reklu: vsi zn enega, eden za vse. V tem je rešilev! (Dalje prihodnjič.) Nov lovski zakon Nj. Veličanstvo kralj je podpisal in proglasil zakon o lovu. Divjačina, ki spada pod zakon, se deli v tri vrste: 1. v divjačino, ki je zaščitena z določbami o prepovedanem lovu, 2. v nezaščiteno divjačino in 3. v zverjad. Splošna določila zakona opredeljujejo lastna lovišča in občinske love ter urejajo način oddajanja lova v zakup. Lastna lovišča so ona, ki so večja od 200 ha, ostala zemljišča pa se združijo v občinska lovišča. Zakon določa, da se dado v zakup lovišča javnopravnih kor-poracij. V primeru ponovnega pismenega opomina splošne upravne oblasti prve stopnje pa se lahko dajo v zakup lovišča zasebno-pravnih korporacij. /.a državna in občinska lovišča bo izdal minister za gozdove in rudnike poseben pravilnik. Splošna upravna oblast prve stopnje je dolžna sestaviti kataster lovišč, da se tako dobi pregled vseh lovišč. Drugo poglavje navaja določbe o prepovedanem lovu, ki se znatno razlikujejo od dosedanjih ter bolje vpoStevajo naše posebne lovske razmere. Za visoko divjad je predpisano streljanje s kroglo. Ban lahko po zaslišanju pristojne lovske zveze skrajša varstveno dobo (prepovedan lov) ali pa jo podaljša. Da se ne kršijo gospodarski interesi, predpisuje zakon nekatere odredbe, ki onemogočajo pretirano gojenje divjačine v škodo kmetijstva in gozdov. Dokaj strogi so predpisi o nadzorstvu nad prometom z divjačino. Prav tako so strogi predpisi o izdajanju lovskih kart. Posebne odredbe govore o pastirskih psih. V krajih, kjer 8* so bile take odredbe že v veljavi, ostanejo še nadalje, v novih krajih pa se uvedejo nove odredbe z hanovinsko odredbo. Tudi podrobnejše odredbe o povračilu škode se izdajo z lianovinsko odredbo. Peto poglavje navaja določbe o ustanovitvi lovske zveze in lovskih društev. Z zakonom se ustanove banovinski lovski fondi, za katere so predvideni znatni dohodki, ki se smejo rabiti v namene lovstva, za lovsko literaturo, za znanstvena dela in za podporo zvez. Kazni se dele v denarne in zaporne kazui. Izreče jih splošna upravna oblast prve stopnje. Razen kazni mora krivec plačati Iudi odškodnino po ceniku, ki se izda z banov insko uredbo. Zelo ostre kazni so določene za divji lov. Prehod iz regulanuga sistema r zakup se izrrii z banoriiifko uredbo na podlogi U. 90 »stare in je tako prepuščeno aeionomni odlo-ritri prebiralstra. kdaj hoče preiti v tistem lorskrgo prara Po prehodnih določilih se na lovskih kartah predvideva tudi dovoljenje za lov na |«isamezue sreze in banovine . Denar, ki -o v t.i namen pobere, gre v lovski fond. število lovskih društev v posameznih krajih se uredi'z lianovinsko uredbo. Dosedanje lortke zveze ostanejo r veljavi, dokler se tir uslannrc banorinske zvez'-, ki morajo predložiti unija pravda r odobrite r najdelj r treh letih. .Med prehodnimi določili je važna odredba, da se s tem zakonom ne izpremene roki obstoječih pogodb, ki jih je odobrila splošna upravna oblast. Lastna lovišča, ki merijo manj kot 200 hn. se priključijo občinskim loviščem. Prav tako je važna odredim, ki določa, da stopi zakon v posameznih banovinah v veljavo likruti z banov insko odredbo, ki se mora izdati najdelj (i mesecev po razglasitvi zakona. Nove knjige in skladbe P. Mmririj Teras: /Po slezah le-ntf-c popolnosti'. Oilatelji »Domoljuba sc io morda spominjajo, da jo Ničnianova prodajalna v Ljubljani iulala pred nedavnim {asom knjigo Pri studencih zdravja in močit, katero ji- spisal isti pisatelj, nekoliko i Kip rej pa knjigo >Za visokim ciljem«, tudi od istega pisatelja. Knjiga, katero naznanjamo danes, je nadaljevanje in zaključek prejšnjih ilveh knjig in tvori s prejšnjima dvema knjigama celoten nauk o duhovnom življenju. V tretji knjigi opisuje pisatelj krščanske čednosti ter razlaga, kako lepo in vzvišeno je čednostno življenje in kaj je treba storiti, da si človek pri-uobi posamezne čednosti. Nekatera poglavja v tej knjigi so posebno velike važnosti za duhovno življenje, na primer poglavje o ljubezni do Boga jn do bližnjega, poglavju o pokorščini in čistosti, o ponižnosti in potrpežljivosti. Zato pa knjigo prav toplo priporočamo vsem čilateljem -Domoljuba?, zlasti pa članom in članicam Marijine družbe, tretjega reda in raznih prosvetnih organizacij. Tudi nase • prosvetno knjižnico bi si jo morale nabaviti, zakaj čitanjo takih knjig vpliva silno blagodejno na razvoj značaja. Najbolj pa priporočamo knjigo staršem in prijateljem mladine, da si jo čim proj nabavijo ter jo za praznike, za god ali ob kaki drugi priložnosti poklonijo mladim ljudem. S tem jim bodo narediti veliko veselje ter jim izkazali tudf veliko duhovno dobroto. — Knjiga se naroča v prodajalni KTD (Ničman) v Ljubljani in slino 24 Din, po pošti 2 Din več. Stanko Premrl: Dve božični (Val. Marčič). Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cena za izvod 3 Din. Krasni božični pesmi: .»Le spk in >0 ve leseno jaslice* jo priredil skladatelj S. Premrl za naše zbore, ki bodo obe skladbi s pridom lahko uporabljali. Priporočamo! Ameriški parlament je-sklenil, da ne dovoli črtanja evropskih dolgov. Radio Vlak delavniki 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevn« vesti, — 13 Cas, ploič«, borza. — 17.30 Salonski kvintet. Četrtek, 24. dtccmbra: 17 Otroški božični ve. čer. — 17.30 Boiičnl nagovor pisatelja Fr. Finžjar. ja. — 18 Salonski kvintet. — 19 P. CIaudel: Mari-jino oznanjenje, mislerij^v 5. dej. (Ljudski oder). — 20.30 Trnovski ccrkveni zbor. — 21.15 Zbor mandolin. — 22 Operni pevski kvartet (ge. Gj-ungjenac-Gavella, španova, gg. Gostič, Janko). — 22.45 Plo. šče. —- 23.30 Slovesno zvonjenie. — 24 Polnočnica. Petek, 25. decembra: 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11 Radio-kvartet. — 12 Cas, poročila, plošče. — 15.15 Dekliška ura: Nc tatio kot vse druge. - 15.45 Duet citre in kitara |(ig. Mezgoliti, Zaje, Matzele). — 16.45 Ch. Dickens; Božična povesi — recitacija. - 16.30 Prenos z razstave kanarčkov. — 20 Sattnerjev cerlcveni zbor. — 20.45 Violinski koncert gdč. Fanike Brandlove. — 21.45 Salonski kvintet, vmes poročila. Sobota, 26. decembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje. — 10.30 Konjska procesija pod Gorjanci. — 11 Salonski kvintet. — 12 Čas, poročila, plošče. — 15.15 Dekliška ura. — 15.45 Magistrov šramcl-kvartet. — 16.30 Zabavni kotiček. — 17 Novi vek v svetovno nolitični areni. — 20 Pevski koncert gospe Zlate Gjungje"ac. — 20.45 Harumonika *olo, g. Stanko. — 21.15 Salon, ski kvir.tet. — 22 Čas. poročila. — 22.15 Salonski kvintet. Nedelja, 27. dccembra: 8 Kmetijsko predavanje. — 9."0 Prcncs cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje. — 10.30 Belokranjske pripovedke I. — 11 Salor.rki kvintet. — 12 Cas, plošče. — 15 Poročilo o rezultatih operiment. fonetičnega študija (dr. Veber). — 15.15 DeklhSka ura. — 15.45 Samospevi gg, Joža I.ikoviča in Drago Žagarja. — 16.M Belokrajinske pripovedke II. — 17 Nušič: Navadni človek (Št. Jakobski gled. oder). — 20 Leharieva operetna ura. Sodelujeta ga. St. Poličeva in g. Jože Gostič. .— 21 Valčkova ura salonskega kvinteta. — 22 Ča-5 in poročila. — 22.15 Akademski Jorniy-jazz Ponedeljek, 28. decembra: 17.30 Samospevi g A. Doermote. — 18 Harmonika solo, g. Kokalj. — 18.30 Iz anatomije in fiziologije člo>v. telesa. — 19 Novi vek v svetovni pol. areni. — 19.30 Ploiče. — Diokcr.s: Cvrček za pe-čjo (igrajo člani Nar. gted.l — 21 Salonski kvintet. — 22 Cas in poročila. Torek, 29. dccembra: 17 30 Otroški kotiček — 18 Salonski kvintet. — 19 Novi vek v svetovni pol. areni. — 19.30 Experimentalno fon. stud!ja. — 20 Radio tehnika. — 20.30 Prenos iz Zagreba. -22.30 Poročila. Sreda, 30, decembra: Opoldanski program od. pade. — 18.30 O moriu. — 19 Novi vek v svetovno pol. areni. — 19.30 Literarna ura. — 20 Samospevi ge. Štefanije Vukove m g. Mirko Puglja. — 21.30 Plošče. — 22 Čas in poročila. VIK samo mladost kar lepoti koristi, ni samo starost kar lepoti skednje. negovanje, redno, dnevno negovanjo je tisto, kar nas trajno drži lepe, toda negovanje s pripomočki, izdelanim' na medicinski podlagi, k' nc polepšavajo samo trenutno, skrivaioč nedostatko. ampak s takimi,. ki prodirajo v kožo in zdravstveno delujejo. Kot taksni so preizkušeni in priznani: Fellerjeia „Elsa'-mila zdravja in lepote, katera ue samo da priletno dišo lir dajejo izdatno peno, temvoč tudi koristijo zdravju. Dobe se v 7 vrslali: Elsa-glicerinov« milo, Elsa-boraksovo milo, Elsa-katranovo milo, Elsa-milo za britjf Elsa-1 i 1 i j i n o mlečno milo, Elsa-milo iz lilijine kr< me, Elsa-rumonjakovo milo, Po pošli poskus 5 kosov Elsa-mila v poljiibn izbori, brez drugih stroškov 52 Din. Dalje: , , , ,„ Fellorjcva Elsa-pomada za zaščito lica iu koio, m Felle.jeva Elsa-pom znojenje in kaše1! prenehata, teža telesa se zviša ler po poapnenju sčasoma bolezen preneha Resni možje zdravniške vedo potrjujejo prednost to moje metode in jo radi priporočajo. Cim prej pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Popolnoma zastonj in poštnine prosto dobite -mojo knjigo, iz katero boste črpali mnogo koristnega. Pišite takoj, zadostuje Iu li dopisnica. Zbiralnica za pošto: GEORG FULGNER, BERLEUKfiUN, Kingbahnstiasse 24. Aht. 48«. V vsako hišo Domoljuba! kamnoseško in kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ — Ljubljana n Izžrebane Številke loterije Kmetijske podružnice v Vojniku. 3933, 9633, 135, 253, 1988, 1239, 133; 107, 2769, 307, 712, 6652, 9681, 9580, 8197, 9716, 928-1, 1718, 3565, 6153, 7902, 9742, 5107, 3349, 2793, 172',, 7421, 2128, 1405, 3947, 9633, 1089, 4089, 9897, 4252, 1278, 4950, 3991, 1387, 211, 4801, 7733, 560, 813 , 6859 6951, 8111, 3189, 6038, 6391, 9340, 9828, 6025, 7380, 6458, 6523, 134, 7475, 2487, 8422, 9010, 9750, 7879, 8243, 8402, 3954, 8926, 4977, 2051, 7996, 7448, 3715, 4576, 1492, 8992, 5001, 9670, 721, 9625, 753 , 5320, 4291, 7974, 5974, 2974, 5608, 5937, 5556, 5967, 6451, 6868, 9995, 4487, 3560, 3592, 4270, 1613, 8119, 8582, 2114, 3620, 4682, 6412, 4382, 3296, 1384, 2833, 1509, 1637, 3476, 2651, 4917, 2296, 5521, 3632, 7031, 2991, 8951, 8791, 8672, 4049, 7931, 4548, 8178, 9555, 6211, 4039, 4751, 5949, 3034, 8534, 4996, 5211, 4481, 4790, 4386, 9419, 1386, 4512, 441, 2937, 6668, 5948, 7027, 4175, 6156, 353, 2329, 1786, 6624, 6991, 3548, 116, 272, 5025, 4598, 6508, 1658, 1201, 2998, 4865, 4400, 4555, 2309, 56, 8383, 8367, 6441, 3705, 361, 3361, 223, 1709, 4136, 8970, 2873, 5603, 700, 2873, 2620, 160, 5418, 352, 8125, 8718, 2534, 2881, 6115, 7267, 6732, 2115, 2377, 5534 6534, 3124, 488, 1423, 19S8, 7096, 5660. Vsem, kateri ste kakorkoli pripomogli k gornji prireditvi, izreka odbor iskreno zahvalo. Za morebitne pomote uredništvo ni odgovorno! Žene in dekleta, ki na ženski list Vigred še niste naročene, pišite še danes na upravo Vigredi, Ljubljana, Ljudski doin, naj Vam takoj pošlje januarsko številko. Gotovo Vam bo list tako ugajal, da boste postale redno naročnice. — Letna naročnina znaša 23 Din. n Lepo branje. Do solz je bil ganjen še vsak kdor je prebral povest »Henoh Ardenc, prevedeno iz angleščino in pravkar na svetlo dano. Povest pripoveduje, kako se je mornar Ilenoh, deset let pogrešim, vrnil domov na Angleško in kako je našel vso spremenjeno: nihče ga ni več poznal. Sam se pa ludi ni hotel izdati. In tako je živel blizu žene, kt se je bila vprav v desetem letu po dolgem obotavljanju vendarle poročila, in poleg svojih dvoje otrok — nepoznan. Da ne bi ženi povzročil novega gorja, jo — molčal. Bil je res močna duša, močan značaj. V bridkosti je iskal tolažbo v veri v Buga in pa v molitvi. — Vsako prosvetno društvo naj bi si jo nabavilo. Slane vezana 8 Din s poStnino vred. Ima pa 43 strani in štiri slike. Angleški izvirnik je spisal sloveči pesnik A. Tennyson 1. 18G4. Prevedena je že skoro u vse jezike. V slovenščino jo je prevedel J. 1). Piše se pnnjo ali upravi Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom, ali pa Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d 72.000 dinarjev je do današnjega dne izplačala ;:Domoljubova<: uprava svojim naročnikom-pogorelcem in ne samo 68.000 Din. Ko jo bil namreč že sestavljen in natisnjen zadnjič objavljeni pregled izplačanih požarnih podpor, smo izplačali znesek Din 2000.— še 35, pogorelcu Alojziju Koleši na Migalski Gori 17, občina Mirna, in dne 7. decembra pa 36. pogorelcu Antonu Udoviču v Repčah 12, občina Trebnje , ki so mu 4. dec. pogorela popolnoma vsa poslopja s hišo vred. Francoska je sporočila Ameriki, da nc bo izplačala vojnih dolgov v znesku 19 milijonov 600.000, ki so zapadli 15. t. m. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, uko kupujejo kmetijske potrebščine ati prodajajo svoje pridelke aH iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov nli vajencev in narobe. Steblo kmečkih staršev u»nl" staro do 15 let, ki bi pomagalo 1 leto pri gospodinjstvu, a čez leto bi nastopilo kot učenka v trgovini z mešanim blagom — takoj sprejmem. — Naslov v upravi: Domoljuba« št. 14.S36._ Vajenca 0bft z'00skrbo v hiši, sprejme I. Got-tez, Jež.iea pri Ljubljani. n.. eno leto star. sred-■ nje velik, hud, z na verigo, naprodaj. — Naslov v upravi -Domoljuba?, štev. 14.826. llnnJiR in municija UI'DZ|6 iOrožarna- J. Pastuovič, Zagreb, Zri-njevac 15. - Zahtevajte ceniki ZSO dinarjev dnevno zaslužite z obiskovanjem ijudi v Vašem okraju I - »K os m o s«, Ljubljana, poštni predal 307. - Znamko za odgovor. Mesarskega učenca iz poštene hiše, sprej' me Franc Bogataj, mesar, Železniki. SiamoreznlGO na ročni pogon kupi Jakob Kermelj, Sp. Pirniče 37, Medvode Posnentalnih novJ® rabljen, se proda. — Naslov se izve pri po-družnici -»Slovenca s v Novem mestu. Delile; vajeno živine in vsakega kmetijskega dela, gre 2 leti služit. Naslov v podr. .Slovenca', Novo mesto. Ilfpnra za fotografsko Uktsnia obrt sprejmem po novem letu — Ponudbe je poslati na upravo Domoljuba pod šifro »Veselje in nadarjen risar* št. 14230. VSJBBCB pridS^a sprejmem za sedlarsko obrt. — Franc Požar, sedi. mojster, Dravlje štev. 66. št. Vid nad Ljubljano. figneni pralTn%gn$: šilja v vagonih rintuza Mirko Weinberger, apnenica, Zagorje ob Savi. Vajenca obrt, takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. — Jata Logar, strojna mizarstvo. Železniki št. 92. Za naš denar naj se kupujejo naši domači proizvodi! Še vsak izum se je tekom časa izpopolnil. Do najvišje popolnosti se je pa dvignil pecivni prašek naše domače znamke »ADRIA«, ki tudi JamCI za sigurno in popolno uspetje. Nekaj Izbranih receptov je odtisnjenih na samih vrečicah blaga; ako pa želite kaj posebnega, izvolite se obrniti na Tovarno pecilnih lllllll11 praškov „A1JIUA LJUBLJANA, poštni predal št. 124, 2» pr^k »petivo fanfflH-SlafflBff Brin fe i rt fige tlt v najboljši kaRovtfsti pri FRAN POGACNIK-u. Ljubljana Dunajska cesta št. 07 (nasproti mitnice) Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobro pri ivrdki H. SUTTNER Uubiiana 1 Prešernova ulica 31. 4 Razpošilja se nn vse lira e Europe, Amerike. Afrike, Azije in Avstralije Lastna protokotirana tovarna ur v Švici. Uro v vseli cenah od Dtn 44'— naproj. Št. 120 Kovinnsta anker ura Din 44'—, s sekundnim kazalcem Din 78 —. St. 121. Ista z radijem Diu 58'—, s sekundnim kazalcem Din 94--. St. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49'—, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilnstrovaui cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 ŽENITNA PONUDBA. Vdove-cbrtnik, čevljar 5 trgovino v predmestju, srednje starosti, z malo družinico, trezen, miren in dobrega srci, brez posebnega premoženja, dobi pa v dveh letih izplačano zajamčeno vsoto do 250 tisoč Din, žeti poročiti gospodično ali vdovo enakega značaja in z nekaj premoženja v starosti 33 do 45 let. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se vrne, na upravo 'Domoljuba« pod šifro Srečna bodočnost Tajnost zajamčena. Igra na podeželskem odru je dosegla svoj dramatski višek ko je kruti oče spodil hčer iz hiše rekoč: Poberi se in nikdar več mi nc hodi pred oči. Hčer je proseče dvignila roki: Oče, moj oče, kam naj sc denem, kam naj grem? Globoka tišina po dvorani, ko se iz ozadja oglasi ženski glas: .Kar z menoj pojdi, bo že še prostora pri muni. PRVOVRSTNO VINSKO TRSJE z garancijo v najboljših sortah po 1 Din dobite pri Dolinšok, Kamnica, p. Maribor. Zahtevajte seznam in ponudbo! DAJTK OTROKOM »Vrtca« ali »Angelčka^', oba nudita prav tečno hrano 7,a naše male. »Vrtec« stane 15 Din, »Angelček« 5 Din na leto. Nov poklic z rt dame iti gospodo ?. v do Uavo strojnega pletilstvo v bili. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din mesetno. ker prevzamemo i-/.gotov-tjeno blagu, plavamo za s užek za pleten'e iti doMtnv-mo v izdelavo prejo. Pifiltc Ae danes po brezplačne prospekte nji romata Pletaraka t du-M ija. fit «, Jok p Kališ, arlbor, TrnbarJ« ra 1. Poravnajte naročnino! Hranilnica in posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo v KAMNiKU Šutna št. 22 (v lastni liiši) Obrestuje hranilne vloge najugodneje. I)o konea februarja 1932 spre. cm« indi nežigosane tisočake. Za zamenjavo istih bo preskrbela posojilnica sama, ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA GOSPOBANKA O. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva Cesta 10) Telefon št. 2057,2470, 2979 Vloge nad Din 500.000.000 S^^SJA 'SSLTSt Kapital in rezer. nad Din 16,000.000 Izvršufe vse bančne posle nafkulantneje Poslovne avease s prvovrstnimi zavodi na vseh tržISČIhv tu- ln inozemstvu llillll IMIIIIImiSillIlilUHIIIIIIIIII lllllllimillllUMMIlimi mul i lllillilllll .....................................................I l iTrBlfflltniM l lil.....III................i Moderno, elegantno in trajno! Kvalitetno blagol Prvovrstne moške gatošc /u dež, sneg in blatu Jamčimo za vsak par. ZA OTROKE! '/a zimo in slabo vreme Varuje:o noge mokrote tudi v najslabšem vremenu. Ženski polvisoki gumijasti čevlji s toplo podlo o. No»e iz-ledajo v njih jako elegantno. Ženske snežke. črne in rujavo, za visoko in nizko I>eto. Prodajamo jih z jamstvom zn vsak par. Izdajatelj: Dr. Franc Kulove«. Urednik: Ježe Košlček. Za Jugoslovansko'tiskarno: Karel Oef.