Iz Goriške nadškoflje. tSlednji, kdor paznn picbiia ,,Vč. TnvarAa", innre reiM, da nta nain njegov wVcde/," in ,,Kla(ež", v resnici poslala Ijuba go.sla. Žc večkrat Hein we bil naiiienil, jima južino pri njili vhodu napiavili, pa vselej sem se bil zak;isnil tako, da nisein hc mogel ž njiina kaj o na.ših .šolskih zadcvab pomenkovati. Ker pa vi. 13. lista vidiin, da ne je ,,Klatež" že priklatil na Tominsko, ga go8toljubno povabim tudi v naše kraško in ipavsko doinovaujc. Povein mu pa že popred, da o takih zadevah, kar on piše, kakor bi se častita duhovseina nc poganjala zadosti za omiko elovenskega Ijadstva, iie bo trohice najdcl, timveč zadel bo na posebno zlo/.nost in prijaznost dahovskega in učiteljskcga stanu. IVe (ajiin sicer, da se tu pa sem po farah in kuiacijah ne inanjka (akih po.svetnjakov, kteri so se samoučno čitati in pieati naučili, kteri so dosihinal, ko pri njib ačitelja ni bilo, se za modrijane šteli, da jim ni nobeden kos, sedaj pa, ker 80 ucitelji večidel tudi pripravni, da prebero kak vradni list in da bornemu kmetu narede kak pobotni list, pa zavoljo tega in drugega učitelja zeto sovražno obrekujcjo in o prilikih tako zvito čezenj hudo govore, da mu je gorje, šuntajo ubogo Ijudstvo in še celo pri č. duhov8Čini ga černijo. Takim modrijanum pa se večkrat zoperstavlja č. duhovseina in dobromisleči Ijudje, ali gorje tudi njiin. Pri njih je učitelj celo jzobčeu iz keršanske vere, mlačen kristijan, ne zna učiti, ne orglati, ne peti in ničesa po njih volji; pri vsaki priložnosti ga psujejo, z nevošljivim očesom pisano gledajo, iu ako bi jim bilo mogoče, bi ga koj z družino vred pahnili iz službe po Hvetu. Neverjetuo je, pa je vendar res, kar tukaj povem! Nek učitelj gre se enkiat zvečer nekoliko sprehajat. Imel je pa navado, da je pri taki priložnosti, če je na potu zadel na starše, kteri svoje otrfke neredno v šolo pošiljajo, da jih je opominjal na njih sveto dolžnost. Kar naleti nekega dne na oeeta, kterega, čeravno je vedil, da mu je neprijazen, tako le nagovori: ,,Prijatel! zakaj ne pošiljate svojega sina v nedeljsko šolo?" S tem učitelj vžge plamen v razkačeno serce, in kmet mu koj odgovoii: ,,Kaj pa govorite? ali ne veste, da je naša fara kaznovana, ker imamo slabega učitelja, ki ne uči kot clementar?" Učitelj ga spodobno pogovarja, toda ktnet se mu pa le šaljivo posmehuje; kar se primeri, da miino pride č. g. kaplan tistega kraja. ,,Ravno prav" pravi poterti učitelj ,,da so g. kaplan tukaj" in mu v pričo kmeta vse pove, kar se je bilo prigodilo, kmet se g. kaplanu prilizovaje nisko prikloni; g. kaplan pa inu hitro in stavno dokaže, kaj se učenci uče v nedeljski šoli, in potolaži učitelja. Kniet pa jo kmali napiej odrine. Slava takemu verlemu duhovnikn! Takih in enacih prigodb bi zamogcl stotero povedati. Tudi pri na» bi nain bilo večkiat gorjo, ako bi se čast. duhovsčina v cerkvi in zunej ne potegovala za učitelje. Tisla nadloga in sebičnost, ktcra sejc pa pri nekterih slovenskih krajih med učitelje in podučitelje vgnjczdila in svelu prepir razkrila, izvira iz tega, ker učitelji in podučitclji malo ali nič ne čitajo. Jaz inisliin, da bi ne bil mogcl živcti žc 16 lel na dcžcli med bornimi in sirovimi kinoli, ako bi ni h čitaiijcin ua kratil čaHa. Učilelj pa naj ne čila le naino Hcdaujih čannikov, temuč naj prcbira tudi še stare, post. ,,Šolskega prijatla". Mcd lcčnim ukom bode najdel, da tudi o (intih tasih niso učenikom vnclcj rožice cvetele, timveč bodeče ternje jih je pri tcžavnem delu (udi pikalo. Priporočara tudi pedagogično knjigo ,,Kellners Padagogik" in ,,Helfert Volksschnle". — 8edaj šc nckaj novic. Čc se obernemo na Kran, dobiino (ii v koinenskcin Mulskuin okiaji »ivega ntarčka dckaua iu Holsk. ogleda v. č. g. Audr. Kocmaii-a, kleri no v 35. letih svojega nevtradljivega bivanja vstanovili 13 rednih novih Ijudskib šol, ktere sami vsako leto obiskujejo, in učitelje , solske prednike in starse za šolc spodbujajo. Zavoljo niuogih zaslug o šoli so jili presvitli ceaar izvolili za častnega korarja. In tako bi še lahko inienoval več č. gospodov, ki se neprenehoma trudijo za omiko prostega Ijudstva s tem, da podpirajo šolo in ueitelja, toda delavne, tihe serca nočejo hvale, ter jirn je slajša dobra zavest. — Učitelji v (eh krajih moremo reči, da nae častita duhovsčina Ijubi in je nain prijazna. Prav dobro se npoiniiijam, da v. č. g. Mervig, šolski ogleda v Cernicah, 80 vselej učitelje svojega okraja, ktere so 4. in večkrat na leto k šolskim zborom povabili, napravili kosilo, in se tako z učitelji veselili, kakor oče s svojimi že davno zgubljenimi sinovi. V. i. g. g. fajmoštri vabijo, bi skoro rekel, vsaki veči prazuik svoje duhovne in učenike k obedu, kjer se združeno poraenkovajo in postene veselice obhajajo, in kar je nieni zuano, ne bom najdil duhovnika^ pri nas, da bi ne bil svojemu učitelju v vseh rečeh prijazen. Če vidijo in zapazijo duhovniki ubožtvo pri učitelju, mu celo z živežem in dnarjem pomagajo. Šolski ogledniki znajo pomagati svojim starim učenikom tudi tako, da k njih pomoči njihove za učiteljski stan vgodne sinove na očetov nedež priporočajo inpostavljaje, da jim hvaležni sinovi Ijubi kiuh služiti poinagajo. Kar zadene materni jezik v šoli, inore se reči, da vživa vse pravice. Caet. duhovsčina se poteguje čez vse za narod in nravno omiko, kar vera, um in človeška pamet veleva. Pri neki priložnosti, ko sem nekega učitelja korncnske dekanijc obiskal, ini je res v serce globoko seglo viditi laatnoročni odpis v. č. nadškofijskega višjega šolsk. nadzornika — odgovor na neki protokol šolskega zbora v elovenskem jeziku. — Toliko za sedaj za srečni piihod ,,Klatežu in Vedežu!" Učilelj goriike nadikofije. Od sv. Jurja na Goričkem. — Ua šole lahko enkrat boljše napredujejo, iinamo po novih ukazih obilno pripomočkov. — Dosihdob emo radi učilelji (ožili, če nara pri podučevanji ni bilo kaj po volji, vzrok tega so bile večidel šolske zamude. Sedaj pa je drugače, kcr moraino, in tudi vemo tej napaki v okom priti. Pri nas nainreč je prečastito šolsko okrajno ogledništvo ukazalo, da mora učitelj svojemu go^podu župniku vsaki tetfen U8tmeno, vsaki mcsec pa pismeno naznaniti , kteri učenci slabo hodijo v šolo, da se star.šcin pove, kako žalostno je to za mladineko izrejo. Šoleke zamude pa se morajo (udi c. k. okrajni gosposki naznanjati. Vsako čctert leta se sostavi izkaz, ki ga poterdijo g. g. župnik. šnlski oglcda in žnpan, (er ga po preč. Nolskem ogledništvu predlože gosposki, da to reč vreduje. Kar pri naH šolskcmu rcdu nasprotuje, je le to, da 6 lct starib otrok nialo dobivamo v šolo, ker so večidel za šolo še nepripravni; vender pa polcm z 13. letom že navadno izoatajajo. Pa ludi to 8e bodc menda kmali vravnalo, ker z združenimi močmi sc vae lahko slori. Iz Celovca. Kjcr koli kak prenapet Nemec ali — ker je poturčenec hujši kot Turk — kjer kak izštudiran ncinškutar piebiva, tam imala gg. lajniošter in učilelj zastran Klovneskega jczika v šoli golovo sitnosti in težave. To pričajo priložbe, ki so jih ncktcrc občine ali srenje vložile iu prosile, naj sc .slovciiKČina — materin jezik šolske mladine — iz šole izpodi in tuja iicniHČina vpelje. Take prošnje 80 vložile občiue. Grabštajnska, Bekštaujska, Ukovska iu Truška. Te dni je prišel odgovor na te pritožbe od visokega niinisterstva, iu kakor slišimo tako, kakor zdrava pamet in postava veleva. Nainreč pervi uauk raora po aloveuskih farah slovensk bi(i, še le potem, ko so učeuci v slovenskem jeziku dobro izuijeni iu vterjeni, prestupi se na drugi deželni jezik; keršauiski nauk se pa nt-i' vsa leta v tem jeziku, kakor se božja beseda v cerkvi oznanuje. — Slovenci! ue dajte se motiti in sleparili nekteriin šalobardam; spoštujle avoj materin jezik, tirjajte ga v Ijudski šoli, in delajte tako, kakor delajo vsi drugi uarodi po vesoljtiem Hvetu: Za mladino je le materiii jezik, torej za »lovensko niladino sloveiiski jezik! (nSlovenec.u-') Iz Černomlja. V predzadnjem listu ,,Uč. Tovarsa" v dopisu: ,,Iz Bele Krajue" ne mi je po neljubi naključbi — bilo je uekoliko besedi izpusčenib -— pomota vrinila, po kterih se je po tnislih g. Šaferja, dopisnika v/. Metlike, ondašnje šolstvo grajalo. - INiaein mislil solstva , ampak šolsko poslopje, ponavljaje besede, ki sta jih gg. učitelja aama pri učiteljskem zburu v Semiču izrekla, da šola, t. j. šolsko poslopje, u\ šoli podubno. — Kaj da ,,skrivni kraji" poinenijo, pa res 110 uinein, in serčno bi želel, da bi mi to g. metliski ilopisiiik razjasnil. Pravlle Vi tudi, g. Šafer, da kciii černonialjski glavni šoli slrašansko hvalo pel. 0 tej reči sem le povedal, kaj ae pri nas bere iu uči S tein seni inislil le pokazati napredek černomaljske glavne šole. Kje bi bil pa uapredek, ko bi vsak zamolčal to, kar npozna, daje dobro, korifllno in potrebno? Ze 8tar pregovor velja posebno pri učiteljstvu: ,,Kdor ne naprediije, pa zaostaja — gre rakovo pot". Še veliko bi Vam lahko povedal, pa 8e bojim, da bi nain he bolj ne očitali hvale — pro domo sua. Tudi nas bo vwe zelo zelo veselilo, ako nain tudi Vi kaj omenite, kakošno je kaj pri vas solstvo, in kako da napreduje. Gotovo, kar bo le posneme vrednega, boino radi posnemali in vaši šoli še izverstneji panegirikon peli, kakor ste ga pa Vi nam. L,. Knific Iz I<jubJ\]aue. V šolskem letu 1864 je bilo na Krajnskem: šolskih okrajev 31, duhovnij 388, glavnih šol 14, malih (trivialnih) šol 364, 8ol za »ito 55, šoli za učitelje 3, /.cnskih obertnijskih šol 7, obertnijskib šol za rokodelske učence 3, navadnih ponavljavnih (ncdeljskih) šol 181 , sadjorejnih šol 30 , čebelorejnih šol 5, svilorejnih šol 3, katehetov 183, ačiteljev glavnih wol 38, učiteljcv malih šol 163, podučiteljev 33, učenic 36, podučenic 11, obertnijskih učenic 13, učiteljskih pripravnikov 35, za vsakdanjo šolo vgodnih otrok 51007, v šolo jih je hodilo 33450; za nedeljnko Aolo vgodnih jc bilo 36803, v šolo jih je hodiln 14647; lantnih šolskih poHlopij jc bilo 160, — po jeziku je bilo slovenskih šol 163, HloveiiHko -nemških 53, neinHkih 17. V primeri 8 prejšnjim letom 80 tu leto 3 hoIu, 5 učileljev in 3 laslni šolski hiši več. Število Mlovenskili šol se je pomnočilo za 35, število slovcnsko-nemških hoI pa sc je zni/.alo za 33. (^,,Schulb.")