Gospodarsfvo. KMETIJSKA DELA V MESECU MARCU. Na vasi v splošnem in pri živini. V marcu se začne odmikati nadušljiva zima pred osvežujočo pomladjo. Pod vplivom solnčnih žarkov se je stalil sneg in začela oživljati narava. Kako dobrodejna je moč solnčnih žarkov za ves človeški rod na zemlji, se ni'i približno ne da povedati. Blagor tistim prebivakem v mestih, katerih stanovanja so obrnjena na južno stran, da morejo solnčni žarki neposredno padati skozi okna in presevati sobni zrak. Odprimo torej vhode na stežaj zlasti pomladnim solnčnim žarkom, da pokončajo s svojim sevom razne škodljive glivice, ki so se tekom zime naselile v naših stanovanjih. Otrok še ne puščajmo bosonogih na livade, ker je zemlja v marcu še premrzla za prosto tekanje. Cestno in drugo blato spravimo na kupe, da se se scedi ter zvozimo na polje. Kdor v letošnji suhi zimi ni iztrebil gnojnične jame, hišne mlake in drugih nabirabaikov padavin, ki so bili skoro vsi prazni, je brezbrižen gospodar. Voda v neiztrebljenih nabiralnikih (pfebiicah) rada zasmrdi in postane nerabna. Ob lepem vremenu spuščajmo živino čedalje več na prosto (v tekališča), da se irprehodi, kar prija zdravju živine. V tem času začnejo živali menjati dlako. Zato jih je razen primernega snaženja s krtačo tudi zdatno krroiti, ker so za tvorbo dlake potrebne redilne snovi prav tako, kakor za mleko in meso. Na pašnike živine še ne gonimo, ker je objedanje prvih traTnih klic za poznejšo rast trave škodljivo. — Glede vremena se najraje uresničuje slcdeža prislovica: Če v pustu solnce kaže svojo moč, Prav rada mrzla je Velika noč; In kar ie zgodaj v inarcu zeleni, Pomeje se navadno posuši. V vinogradu. V prvi polovici marca se dovršuje rez vinske trte. Pozna rez slabi virisko trto s tem, da se izceja trtni sok na sveži rezni ploskvi. To izcejanje utegne imeti tudi posledico, da ostanejo najbližnja očesca zaprta in ne poženo. Ko se je zemlja nekoliko osušila, začnemo kopati prvo kop. Ob tej priliki moremo gnojiti s hlevskim gnojem ali z umetnimi gnojili, ako tega nismo opravili že v jeseni. Vsled izredno milega zimskega vremena v loiošnjem letu so mnogi vinogradniki prvo kop že dovršili, kar je vsekakor hvalevredno in koristno, če pomislimo, da je v lanskem letu vsled neugodnega vremena tu in tam izostala dmga in tretja kop in da so nekateri vcčji vinogradniki z nezadostnim številom viničarskih dtužin takrat komaj prvo kop za silo obavili (n. pr. Osterberger v Halozah). — Vežemo locne in stavimo kolje, ki naj bo vsaj 2 m dolgo, da moremo poletne mladike brez škode za razvoj nanj privezovati. Režemo ključeke od amerikanske trte na dolgost 40—45 cm ter jih polagajmo do časa cepljenja v zemljo, in sicer na neprevlažnem in ne presuhem prostoru. Tla, ki so bila v jeseni rigolana, je poravnati in nakolitL Ako niso premrzla in premokra moramo začeti s sajcnjem enoletnih ali dveletnih cepljenk. Pri sajenju je trte 2 cm visoko zasipati s peskom ali rahlo zemljo, kex bi se siccr utegnilo pripetiti, da bi se posušile. V sadonosniku. Mesec marec je listi čas pred rastno dobo (vcgetacijo), ko imamo v sadovnjakn navadno največ posla. Vršimo snaženje sadnega drevja, dokler ne začne poganjali. Pravilno osnaženo sadno drevje je j>ač najlepše spričevalo umnega sadjcrja. Dokkr bomo opazovali zanll.ernost in malomarnost v tem ozim, se ni nadejali znatnega napredka v sadjerejL Kakor sramot- no je za. vsakega poljedelca, ki pusti rasti plev.el n» poljti, prav tako nečastno je za vsakega sadjarja, k trpi zanemarjeno drevje v svojem sadovnjatu. Gled* snaženja sadnega drevja, kakor važnih sadjarskih opra vil splob, je treba, da se posestniki sadnega drevja, ii niso strokovnjaki, dado podučiti od veščih sadjarje?. Koliko nedostatkov se vrši v tem oziru dan na dan, s» ne da povedati. Največkrat vidiino napake pri žaganju vej. Veje odžagamo tako, da izpade raua kolikor mogoče majhna. Žagati turej ne suiemo pošev, marveč z rastjo vcje v navpični smeri. Raaie na mladem drevju ki niso večje od 5 cm v premeru, zacelijo navadno same ob sebi, ako smo jih ob.ezali z ostrim nožem na rezni ploskvi, Takšni ran ni treba zamazati. Večje rane, zlasti na starcm drevju, pa je treba na vsak način prevleči s cepilno smolo ali katranom, da jih obvarujemo pred gnilobo. Votline v starem drevju izstrgajmc s kakšnim strgaLnikom ter zadelajmo s ccmentLnn. Mlado drevje, ki smo ga vsadili pred par lcti na stalen prostor, je pregledati ter po potrebi obrezatL Če smo odstranili vse pregoste veje v mladosti, ne jbo treba žagalj pozneje debelih vej na starem drevju, s čenaer prihranimo drevju ogromne izgube hranilnih snovi, ki so bile potrebnc za prirast nepotrebnega lesa in celitev ran. — Tu in tam opazimo, da gredo mlada drevesa dokaj hjtro kvišku, dočim ostajajo debla šibka ter kažejo gladk«. napeto kožo. Na takšnem drevju je treba pospešiti debelitev debla s primernimi zarezami v skorjo. To storimo, ako prerežemo z ostrim nožem kožo na deblu t eni črti od vrha do tal, in sicer na dveb nasprotnih stra neh. Paziti moramo pri tem poslu, da prerežemo samn kožo in ne ranimo lesa. Če najdemo krepko rastoee drevje, ki ne rodi, storimo najbolje, če ga precepimo .« primerno sorto. V tem slučaju cepimo v razkol ali pa t zarczo. V marcu je tudi še ias za sajenje sadnega drevja. Dobro je storil tisti, ki je pripravil jame in kolje v jeseni ali lekom zime, kcr bo posel sedaj lahko in hitri=> izvršil. — V drevesnici cepimo divjake pri tleh ali na vrhu debla. Okultante prirežimo na čepe, ako tega nismo storili v februarju. V jeseni zTigolani svet za nov drevesnični letnik zasadimo z divjaki primerne debelosti, katere bomo pozneje v avgustu očeslali na mestu. Na polju in travnikih. Na njivah je najprej prebranati vso jesensko oranje. Kar ni bilo preorano pred zimo, preorjimo sedaj v pomladi, čim vreme dopušča. Ko se je zemlja nekolikcscedila in osušila, je sejati oves, ktni ali jari ječmen. jaro pšenico, grašico in bob. Te setve so navadno boljše čim raneje se posejejo. Za tem je pripravljati zemljo za koruzo in krompir. V pomladi je vselej več branati. nego orati. Večjo korist imamo namreč, ako v jeseni glo boko orjemo, spomladi pa dobro branamo, kakor če v pomladi gnojimo in orjemo. Ozimino je prebranati ali prevaljati, da pretrgamo prsteno skorjo ter s tem omogočimo pristop zraka do koreninic. Na travnikih se poshižimo travniike brane v polnem obsegu. Njeni premakljivi zobje naj okopajo vsa travnišiko zemljo kar najtemeljitejše. Izpulijo pa naj tudi vso mahovino in nadležni plevel, ki duši trava Na vrtu. Na prisojnih mestiji sejemo grah, peteršilj, mrkev, zeler, solato, rano zelje in ohrovt. Koncem marca moremo sejati tudi pozno zclje, karfijol, paradižnike, patležan (Eierfrucht) in papriko. S sajenjem fižola, melon itd. je treba še počakati, ker so te rastline proti mrazu zelo občutljive, dočim grah prenese brez škode mraa: od 4 stopinj. C. Vrtno zemljo kopajmo in gnojimo. Vrtnice, ki so prezimile na prostem odkrijemo ba. obre- } žemo. V kletL Zapolnjujmo vino v sodih z vinom enake kakovosti in zračimo kleti v toplib dneh. jPrvokratno pretakanje najmočnejših vin smo obavili v prejšnjem mesecu. Prazne sode žveplajmo redno vsakih 6—8 tednov, pri čemer se poslužujmo zažveplalnikov, ako nimamo tankih azbestnih žveplenih trakov, pri kojih žveplo pri gorenju ne odpada. Z drugim pretakanjem čakamo še ! najmanj do srede aprila, ko se začenja kletna toplina } znatno spreminjati. jPrepogosto pretakanje vino slabi,-j ker mu jemlje preveč alkohola in dišečin, od katerih je-J odvisna v prav veliki meri vrednost vina. Zategadelj ' ravnajo slabo vinske trgovinc, ki vina vsled pomanjkanja primerne posodo prelivajo često iz soda v sod, bodisi zato,, da jih morejo držati v zapolnjenih sodih ali pa, da dobijo kletni prostor za druga vina. Iz tega je tudi umevno, zakaj so stara vina, četudi drugače brezhibna, glede alkohola revnejša, kakor so bila v svoji mladosti. Ako nam je vino po prvem pretakanju porjavelo, ga čistimo z želatino ali rastlinskim ogljero (eponitom. enokarbonom). Da se napaka ne ponovi, mii dodamo obenem 3—5 g natrijsvega bisulfila na 1 hl. V čebelnjaku. Čim nastane toplo vreme in se dvigne temperatura v senci na + 8° C, se čebelice podajo v naravo, da s« očistijo. Da solnčni žarki pre^-gtKlaj ne zvabijo čebelit na plan, je treba žrela panjev obsenčiti, krjti v mrzlnJ zraku na prostem pod -i- 7° C bi črbele otrpnile in umrle. čebele, ki se zvečer, ko so se vrmle od trebitvp t panj, dolgo časa ne morejo umiriti, ali ki lekajo »emirno po bradici so najbrž brez matice. ("".c nimain* matice v rezervi, bo treba niislili na zdru^enje, ko b^ kazal toplomer nad + 8° C. Pona jveč odktajo in umira*1 jo na prostem bolehne in ostarele čebde. Zato nas naj ne vznemirja, ako najdcmo pred panji uli na dJi'» panja nekaj desetin mrlvecev. Je to pač naravni po* jav normalnega izumiranja, čo pomislimo, da v časB napornega dela čebele-delavke ži"e k včjemu dva m** seca. Ob lcpem vremenu odstranimo mrtvecc io liiel * grebljico, ali pa izvlečemo in očistimo oljnato lepenko, ki smo jo pri vzimljenju dali na dno panja. Mrtve čebele preglcdajino pazno, dali se mcd njimi n<> nahaja morda tudi matica. Če imajo čebele malo-ali celo nič obnižine, naj se natrosi na sat pristna pšeničma, ržena, bobova ali gnihova moka ter naj se postavi pret| &belnjaik, da se morejo čebcle poslužiti tega surogata za prehranjevanje zakge. če primanjkuje mcdu, naj se cefeele v toplih dneh krmijo s toplo sladkorno raztopLno, odnosno z razredoenim medom, v mrzlih dneh pa s pokladanjem kandira v koščkih. čc bi čcbele trpele žejo, kar se pozna po ddielih zrncih slrnjcnega medu v melu ae v iurzlib dneh, ko čebele nc morejo izletati, lahko uapoji čista gobica iu potisne do gnezda. V toplem času pa naj se postavi pred čebelnjak koritice z vodo, na kateri naj plavajo deščke, da bi čebele ne utonik. V marcu kmečko delo se začenja V vinogradu, v vrtu in na njivi; Solnce nad nai-avo se razpenja, Svet v pomladiri se bud,i milini. V^koslav šlampar. Naravoslovni podalki. Državni kmetijski kemični aavod v Mariboru želi naskdnje podatke: Spomladi naj se ugotovi, kdaj pridejo: Sturnus vulgaris (škorec), Ghielidon rustica (kmetska lastavica z l)elim grlom), Ciconie ciconia (štorklja), Cuculus canarus (kukavica) m Scolopax rusticola (kljunač) same ali pa nekaj ptic v malem številu. Kedaj so se pojavile ptice v jatah m kdaj so se trajno naselile. Na katero stran so jate odletavale, to je, proti severu, iztoku ali zapadu. Ža kljuaiače naj se javi, kdaj se je pojavil in kdaj je odšel. Ce je ostal trajno in če je gnezdil. Za kukavice naj se javi, kdaj se jo je prvikrat zapazilo in kdaj je prvikral zakukala. Marijborski tržni dan. Dne 28. februarja je bil marifcorski trg zelo dobro preskrbljeu, toda srednje obiskan m tudi prcxialo se ni mnogo. Bilo je 66 slaninarjev, ki so prodajali svinjino po 25 do 35, slanino po 22 do 30 in drob po 15 do 20 dinarjev; doinači mesarji so prodajali govedino po 1«> do 20, teletino 17 do 20, svinjino po 18 do 22 in ovčjt pa po 15 dinarjev kg, v mestni niesnici pa so prodajali govedino po 15, teletino po 18 in svinjino po 22 dinarjev kg. Penitnina. Bilo je je samo okoli 200 komadov, cene so bile kokošem 25 do 00, racam in gosem 60 do 100, puranom pa 100 do 125 dinarjev komad. Domači zajčki so se prodajali po 10 do 50 dinarjev komad. Krompir, sadje, zelenjava in druga živila. Krompir so prr>dajali po 10 dinarjev mernik (7% kg), čebulo po 3 do 6 dinarjev venec. Zeljnate glave, ohrovt in salata 2 do 6 dhiarjev komad, kislo zclje 3.50, kisla repa 2 dinarja ig, jabolka 2 do 6, hruške 10 do 20 dinarjev pg, jajca 1.25 do 2, limone 0.75 do 1.50, pomaranče 1 do 2.50 dinarjev komad, fige 6 do 10 dinarjev venec. L on č en a in lcsena roba se je prodajala po 0.50 do 1.60 dinarjev komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, dne 26. februarja (pepelnica) je samo en kmet pripeljal en voz sena, v sobofo pa je bilo 7 vozov sena in 12 vozov slame na trgu. Cena je bila senu 75 do 85, slami pa 50 do 65 dinarjev 100 kg. Kmetijska podružnica. Maribor in okoliš bo na c?etno ncdeljo v dvorani okrajnega zastopa z dlploniami in denarnimi nagradami odlikovala šesL viničarjov svojega okraja, ki razunmo in skrbno že od 3<! do 14 let obdelujejo vinogradno posestva Natančnejši razglas še bo »ledil. Pri tcj priliki podružnica tudi naznanja svojim udom, da se je rok za naročitev galice v trgovini Klajnšek in Penič, Vetrinjska ulica 9, ppdaljšal. Za kg je treba 2 D naprej položiti. Mariborsko sejmsko poročilo. Piignalo se je: 5 konj, 2 bika, 67 volov, 124 krav iii 1 tele. Skupaj:" 199 komalov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 24. februarja 1925 so bile sledeče: debeli voli I kg žive leže od 10.50 do 11.25 D, poldebeli voli 8.75 do 10 D, pleinenski voli 8—8.75 D, biki za klanje 8—8.75 D, klavne krave deibele 9.50—11.25 D, plomenske krave 7—8.25 D, krave za klobasarje 3.75—6.25 D. molzne krave_ 7.25—9.50 D, breje krave 7.25—9.50 D, mlada živina 8.75—9.75 D. Prodalo se je 67 koinadov. Maril>orsko sejmsko poročilo. Nu svinjski sejem dnc 27. februarja 1925 se je pripeljalo 73f svinj iii 1'k^za; ce ne so bile sledečc: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 150—200 D, 3—4 mesce stari 300—375 D, 5—7 mescev stari 500—625 D, 8—10 mescev stari 750—875 D, 1 kto stari 1150—1375 D; 1 kg žive tcže 12.50—13.75 D, 1 ckg mrtve teže 16.2'i—17.50 D. Prodalo se je 50 komadov. Mcsne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 18—20 D, II. vrste 16—17.50 D. Meso krr v, telic bikov 15 D, telečje meso I. vrste 20 D, II. vrste 17.50 D. Svinjsko meso sveže 15—30 T>. ŽITNI TRG. Trgovina z žiti in poljskimi pridelki ni poslala nič iivahnejša. Izvoza ni, jirodaja se odino to, kar porabijo *>aša mesta in pasivni kraji, kjer se pridela manj živeža, nego ga prebivalslvo porabi. Izgleda, da jc izvozim *rgovina za letos povsem prcnehala, ker so nas v inozemstvu izpodrinili drugi konkurenti, predvseni Ame"ka, ki pridno izvaža v Evropo žito, iroko in olrobe. «3š izvoz je predvsem omejila visoka valuta; kmetovalf'. predvsrm oni v Banatu in Slavoniji siccr omejitve l^voza ne občutijo, pač pa naša ralinska industrija, ki ^a še precej zalog nakapičenib, prodaja jih pa sedaj * zgubo. Ccna žiln je pričela na žitnem trgu v Noveni Sadu P^dati. Padec sc zlasti pozna pri pSenici, dočim je *dii> oves obdržal svojo ceno, ker ga radi slabe lanske žetve knielje kupujejo za scme. Cene ostalim poljskim pridelkom so v državi zelo različne. Ravnajo se po oddaljenosti kakega kraja od večjega trgtn-ske^a sredisča, kot na primer Maribor. Kmetovalci, ki stanujcjo v bližini mesta, lahko svoje pridelke dosti dražje prodajo, kot oni, ki so oddaljeni ter so pri prodaji navezani na posredovan je trgovcev, ki hočejo seveda tudi zaslužiti. Za trgOTino z žitom in poljskimi prid«lki, katere dovaža kmet naravnost v mesto, je najl>olj ugodna okolica velikih mest, kot sta Zagreb in Beograd. Pri takih mestih pride v prvi vrsti v poštev vrtnarstvo, potem še~ le navadno poljedelstvo. Tudi okolica naših mest, predvsem Ljubljane in Maribora, obilo poplača kmetu trud, ki ga je imel z gojitvijo zgodnje zelrajave, katero v niestn drago proda. Splošuo cela Slovtiiija ne prihaja v pridelovanju žita v poštev, ker jo daleč prekose druge, ugoduejše ležeče pokrajine. Pač pa pridela Slovenija največ krompirja in 1'ižola, katerega cclo izvaža. — Izvozna sezona za naš krompir in fižol je v jeseni in po zimi, na spomlad so zaloge že izčrpane. Iz Šlovenije se izvažajo živila predvsem v llalljo in Avstrijo. Cerie žitu so sledeče: P š e n i c c , bačke 455—460 D za 100 ko, sremske 450—155 D. O ves, bački 300—310 D, južno-srbski 290 D. Ječmen 350 D. Koruza, lakojšnja dobava 190—195 D, sremska 192—200 D. Dobava za april—maj 200—210 D. M o k a , nularica 650—670 D. O t r o b i, v vrečah 160—170 D. Poverjenikom Hr.ieljarsliega društva za Slovenijo. Savez Hnwljarskega društva v Žatcvu, ČSR. nam piše: »Drugi mednarodui zbor srednjeevropejskih hmeljarjev v Žalcu dne 15. 8. 1924 je nied drugim tudi sklenil. da obsoja vsako predprodajo hmclja. Ker se že.sedaj čuje o prepradaji hmelja, vas pozivljamo, da tudi v vašem okolišu svarite hmeljarje pred pieprodajo hmelja ter povdaritc veliko škodo, katero povzročuje predprodaja na hnieljsko kupčijo vobče.« Savez utemeljuje lo svarilo v posebni okrožniei r.a bmeljarje svojega okoliša takole: »Bogati letini m. 1. zamore slediti »ušivo« leto s slabejšo letino. Ker je lanski pridclek že skoro prodan po še zadovoljivih cenah, bxez da bi bile čehoslovaške in nemške pivovarne napolnila svoja skladišča, je upati, da bodemo v tekočem letu imeli tudi lepe cene. Lanske predprodaje so povzročile, da je cena padla na 1600—1800 ČK za 50 kg. Pivovarne, katere so bile krite s predprodaniiii hmeljem, niso namreč posegle v kupčijo, kar je povzročilo padanje cene. Svarilni zgled nam dajata leti 1911. in 1918. V predprodaji se je leta 1911. plačalo 60—100 ČK, pozncje je pa cena poskočila na 450 čK. Leta 1918. se je predprodani hmelj plačeval po 170—200 <-K, pozncje pa po 600—650—800—1000 čK za 50 kg. Hudo o.škodovani hr.ieljarji so se zatekli k Savezu in ga naprošali poraoči, katera se jim tudi ni odrekla. Zanaprej pa se Savez ne bo več vtikal v take kupčije in bo prepuščal oškodovane hmeljarje svoji usodi.« Hmeljarji-Savinjčani, upoštevaje tudi vi besede Saveza Hni. dr. v ČSR. -r- Hineljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 60 do 61 dinarjey, francbski frank 3.15 dinarjev, nemška marka 14.65 diiiarjev, italijanska lira 2^0 dinarjev, čehoslovaška krona 1.85 dinarjev ip 100 avstrijskih kron 8 para. V Curihiji znaša vrednost duiarja 8.30 centimov.