I t>rdjnr« —i^KiTj. 11 plt»im»WlW^IWmiMII]eU«.: Ljubljanski sejmi za kožuhovino. Leto za letom se jo ponavljalo, da sc tsodili po ljubljanskih ulicah meseca januarja na prvi pondeljek po sv. Neži lovci iz bližnje in daljnje Slovenije, natovorjeni z najraznovrstnej-so kožuhovino. Zbirali so se na dvorišču pri Balkanu in po raznih gostilnicah in prodajanja, kupovanja in mešetarenja je bilo dovolj. Seveda je bil obrat majhen, saj se je kupčija vlekla za poedine komade. Te sejme, ki so tradicijonelni, pozna naša mlajša, spominja se jih pa tudi naša starejša generacija dolga desetletja nazaj. Med kupci se je opazilo vedno iste obraze, večje eksporterje iz Slovenije in Hrvatske. Januarja meseca leta 1925 pa je sejem za kožuhovino pokazal še drugo, ugodnejšo sliko. Uprava ljubljanskega velesejma je s sodelovanjem Slovenskega lovskega društva v Ljubljani prenesla tržišče v svoje vele-sejmske razstavne prostore ter tu koncentrirala ponudbo in povpraševanje. Z uspešno propagando je zalo-l žila sejem z veliko množino blaga, posrečilo se ji je pridobiti tudi nekaj inozemskih kupcev, ki pa žal niso aktivno posegli v kupčijo, ker se je sejem vršil še vedno po starem vzorca — prodaji v detajlu. Cene so se zamogle le deloma regulirati, ker so se kupci zvezali in ni bilo nobene konkurence v ponudbi. Krivda neuspehov naših lovcev — prodajalcev in prekupčevalcev z kožuhovino leži v neorganizaciji, oziroma napačnemu sistemu dosedanjih sejmov Poedinec je prinesel na trg po par kož in kupec je izgubil veliko (časa in se moral truditi cel dan z nakupom par slo kož; kupoval jih je v detajlu in pri najboljši volji ni mogel v enem dnevu zbrati več. Umevno je, da trgovcu sosednjih držav detajlni sejem ni nudil izgledov, vsaj ga je samo vožnja več veljala kot pa bi znašal dobiček pri nakupu nekaj sto kož. Tako je bil lovec izročen samo ponudnikom — detajlnim kupcem. Prilikom sejma za kožuhovino, januarja meseca 1925 je prišlo nekaj belili vran, trgovcev iz Trsta in Dunaja, ki pa ■iso ničesar kupili in se nad sistemom dosedanjega trženja pritoževali. Pa ne samo osebne pritožbe, tudi pismene, iz vseh mogočih krajev, so dohajale sejmskemu uradu. Kožuhovinarstvo je važna grana našega narodnega gospodarstva, ozirajta ©ksporta in nosi lovcu lepe dohod-Vendar pa se mora dosedanji si-aletn reorganizirati in najbolj mogoče izpopolniti p0 vzorcu inozemskih tržišč. Ljubljana je zbog svoje zemljepisne lege, bogastva* na divjačini in vsled tradicije v trgovini s kožuhovino, predistinirana da zavzame kot izvorno tržišče kož divjih živali odlično mesto v naši državi. Z uvedbo izboljšanega sistema se ne bo samo ščitilo interese našega lovca, marveč tudi pripomoglo h dvignjen ju gospodarstva naše države in ugleda mesta Ljubljane v tu in inozemstvu. Reorganizacija kožnega tržišča naj bi se izvedla že letos in sicer na sledeči način: Posušene ali poluposušene kože mora vsak lovec poslati na upravo velesejma, ki ima dovolj zračnih prostorov, da se kože dodobra posuše. Vsako kožo pa mora lastnik opremiti s kartonastim listkom, na katerem naj bo napisano točno ime in bivališče. Ko so kože dovolj posušene in jih je že večje število skupaj, se sortirajo pc kvaliteti in vrsti v večje partije po več deset ali več sto kož skupaj, odvisno od vrste in redkosti divjačine. Tedaj se potom inseratov v tu- in inozemskih listih, s posebnimi vabili na velike trgovske hiše zainteresira kupce in se jih že pri tej priliki informira o bogastvu založenega blaga, o številu in obsežnosti poedinih partij. Inozemski kupec bo sigurno z interesen. posnel, da se mu pot izplača, vsaj se mu ne bo potreba pečati z detajlnim nakupovanjem kož, marveč bo zamogel prevzeti cele partije (loze). Tri dni pred tržnim dnevom bo vsakemu kupcu mogoč detajlni ogled partij. Sejmskega dne pa se bodo kože v partijah prodajale potom aukcije (dražbe). Najvišjemu ponudniku se izroči kupljeno partijo proti takojšnjemu plačilu. Na ta način bo v primeroma kratkem času mogoče stržiti velike množine blaga. Pri tem pa je treba vpeštevati še to, da si bo lovec prihranil potne stroške v Ljubljano, ker so se njegove kože prodajale z drugimi kožami v partijah. O vsaki partiji je napravljen točen seznam o številu kož in njih lastnikov. Ker partija sestoji iz kož mogoče 20 ali še več različnih lovcev, je potreba vsako kožo zaznamovati in je razdelitev izkupička posamezniku z lahkoto izpeljiva. Seveda je pri tej vrsti kupčije , treba popolnega zaupanja lovcev-pro-[ dajalcev v sejmsko upravo in zastop-| nike Slovenskega lovskega društva | glede pravilne klasifikacije kož. , ] Trgovci s kožuhovino pa sestavijo j partije sami in jih pošljejo na tržišče I y prodajo, kjer dobe lozi označbo, j imena prodajalcev se ne naznanja, j Samo na ta način je mogoče priva-; biti na naše tržišče inozemske kupce, domačinom zasigurati pravo ceno in dvigniti naš kožni trg. Prepričan sem, da se naše aukcije v doglednem času ne bodo udeleževali samo prodajalci Slovenije, marveč naše cele države in vseh balkanskih pokrajin. Smelo se zamprejo povabiti na obisk in nakup velike trgovske hiše iz cele Evrope in pri veliki količini blaga kasneje tudi iz Amerike. Letos seveda, ker smo že v razvoju bi se zadovoljili s sejmom v manjšem obsegu, z manjšimi partijami, ki pa bi se kasneje sorazmerno ponudenemu blagu povečale. Vsakemu interesentu je uprava Ljubljanskega velesejma z detajlnimi informacijami vedno radevolje na razpolago, posebej pa še prosimo, da vsak prodajalec prijavi že sedaj z dopisnico in približno navede količino blaga in vrsto, ki jo bo imel po njegovem mnenju meseca januarja na razpolago. Navedeni sistem je podoben onim inozemskih tržišč, prikrojen našim razmeram, ki pa se da še event. izpopolniti in bomo vsakemu za stvarne nasvete hvaležni. Merkurjev jour fiz. V ljubljanskem meglenem družabnem življenju, katero angleških >five o’ clock«-ov skoro ne pozna in kjer se tudi neprisiljene in ljubke čajanke doslej še niso udomačile, pomenijo prijateljski sestanki trgovskega društva Merkur prav razveseljiv, vse pohvale vreden napredek. Prva poskusna prireditev pred približno mesecem dni, se je obnesla prav dobro, prepričali smo se, da jo bila misel za prireditev takšnih prepotrebnih sestankov srečna, ideja izvedljiva. To nam je še lepše dokazala druga prireditev, na kateri smo videli potrojeno število udeležencev. Vsi sedeži v salonu restavracije g. Mikliča, vsi do zadnjega kotička so bili zasedeni. Razpoloženje je bilo že koj ob začetku živahno, ko je Merkurjev velezaslužni predsednik g. dr. F ran W i n d i s c h e r vidno zadovoljen nad nepričakovano lepo udeležbo, pozdravil navzoče dame in se zahvalil za odziv vabilu vsem članom in prijateljem Merkurja. Posebej je pozdravil bivšega pomočnika ministra za šume in rude g. Ivana Mohoriča, ter gg. dr. Plessa in dr. Pretnarja. Govoreč o razvoju društva, ki šteje danes nad 1400 članov, in o pomenu prijateljskih setankov, omenja posebej g. Novaka, ki si je kot načelnik pevskega odseka poleg pevovodje g, Gruma pridobil največ zaslug, da se je ustanovil pevski zbor, ki pridno vežba in ki more že danes zaznamovati lepe uspehe. Po aplavzih, ki so sledili govoru g. dr. Windischerja, s katerimi so hoteli navzoči tudi vidno pokazati svojo radost in obenem priznanje predsedniku za krasno inicijativo, ki je vodila do tako lepih sestankov, je nastopil pevski zbor, ki je pod spretnim vodstvom g. Gruma pokazal, kaj ztru/e tudi v najkrajšem času vztraj- nost in dobra volja. Pevski zbor je ski bel cel večer za najboljše razpoloženje. Društveni tajnik g. Urban č i č , marljiv in skrben društveni tUUalljO- nar, prosi, da bi naj člani, ki imajo kako željo ali predlog glede sestankov, prijavili to društvu ustno ali pismeno. Pozival je tudi člane, da bi se naj marljiveje posluževali društvene knjižniep. Zidano voljo, ki je trajala skozi cel večer, je posebno še dvignil komičen nastop turškega sultana z ministri prometa, prosvete, vojne in financ, ki so podali eden za drugim izčrpno referate o položaju v svojem resortu. Vlogo sultana je igral g. S m e r k o 1, ministrov pa trije brati gg. Bogataj in g. P elan. Kljub težkemu zraku v prenapolnjenem salonu je vladalo najlepše razpoloženje do konca, ko jo predsednik g. dr. W i n d i s c h e r zahvaljujoč se vsem udeležencem, zlasti pevskemu zboru, s prisrčnim govorom zaključil sestanek, ki bo ostal vsem v najlepšem spominu. Uspehi pri posnemanja vredni nalogi, ki jo izvršuje Merkur s tako intenzivno gojitvijo družabnosti med pripadniki in prijatelji trgovskega stanu, so dvignili matico našega trgovstva na visok, zavidljiv nivo, ki je ne samo Merkurju ampak tudi celokupnemu slovenskemu trgovstvu v čast in ponos. Udeležba kraljevine SHS na mednarodni razstavi v Filadelfiji leta 1926. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo nam je poslala naslednje poročilo ministrstva trgovine in industrije glede priprav za razstavo v Filadelfiji: Ameriški poslanik g. Percival Dodje je že v začetku julija 1925 osebno predal gospodu ministru inostranih del predstavko, v kateri naznanja, da je debil od vlade Zedinjenih držav severne Amerike nalog, da sporoči vladi SHS, da je kongres Zjedinjenih držav ameriških s specijalnim rešenjem sklenil, organizirati narodno in mednarodno razstavo v letu 1926. v mestu Filadelfija, v državi Pensilvanija, v svrho proslave 150-letnice podpisa deklaracije o neodvisnosti ameriških držav in da se je z istim sklepom naložila predsedniku Zjedinjenih držav dolžnost povabiti inozemske države na sodelovanje in udeležbo na tej razstavi. Razstava začne 1. julija 1926' in se zaključi 1. decembra 1926. Razstavni prostor zavzema 670 ju-trov površine. Od 7 razstavnih palač ima vsaka približno 8 in pol jutrov (jutro 0.40,467 ha). Razstavljeni bodo predmeti svobodne umetnosti, rokodelski predmeti, razne industrije, poljedelstvo, življenjske potrebščine, proizvodi rudnikov, metalurgija, prevozna sred- i stva, stroji (event. tudi ribarstve). Velika univerza Pensilvanije bo skrbela za to, da razstavi tudi predmete, ki se tičejo vzgoje in socijalne ekonomije. Razstavni predmeti lepe umetnosti bodo razstavljeni v novi palači lepih umetnosti, v sredini mesta. Lega Filadelfije je za tako vrsto razstave zelo ugodna, kajti v okolišu 150 milj polu-mera nahajamo 22 milijonov prebivalcev. Teren je zsa razstavo zelo pripraven s parki, drevesi, cvetjem, jezeri, vodopadi, lagunami, poti itd. Države, kalere se bodo odzvale pozivu g. predsednika republike za cficijelno sodelovanje na razstavi, dobe teren, ria katerem se bo zgradil njih nacionalni paviljon, brezplačno. Ravnotako bodo imele brezplačno na razpolago prostore v velikih razstavnih-palačah za izključno vladne razstave, ako do-tične države zgradijo svoj poseben paviljon. Želi se, da se pusti razstavne predmete inozemskih držav v Filadelfiji kot stalno razstavo, ne da bi imela zato vlada, ki jih da na razpolago, kateresibodi stroške. V Filadelfiji je velik trgovski muzel, v katerem se stalno nahajajo razstavni predmeti celega sveta in v katerem bi se razstavilo tudi predmete, ki naj bi dokumentirali naše bogastvo, našo produkcijo in položaj našega gospodarstva. Razstavni odbori bodo dobili največje olajšave za prenos in instalacijo predmetov. Rtfastavni predmeti zveznih držav bodo grupirani skupno, kar bo olajšalo študij, medsebojno oceno predmetov, ker želijo organizatorji, da bi razstava ne postala bazar, ampak da bi bila velika univerza. Po želji organizatorjev razstave se nudi naši državi možnost, da se ž njo bolje seznani narod Severne Amerike in da bo mogla pokazati vse možnosti svojega nacijonalnega bogastva. Doslej so obljubile sodelovanje z oficijelnimi paviljoni: Francija, Belgija, Holandija, Skandinavija, Nemčija, Češkoslovaška, Avstrija in Madžarska. Na jezeru v League Island Park u je rezervirano mesto za našo državo, ako bi takoj sprejela vabilo na ofici-jelno sodelovanje. V nasprotnem primeru bi se moralo s prostorom drugače razpolagati Z ameriške strani se želi, da pokaže Jugoslavija v svojem pavilijohu celo- kupno svojo interesantno narodno nošo, da uredi dvorano za kinematograf, ki bi kazal vse prirodne lepote naše zemlje, da razstavi slike in da bi se opravljala služba v narodnem paviljonu v narodnih nošah. Potrebne sekcije more dobiti naša država v palači agriculture, kjer bodo razstavljeni vzorci produktov, ter karte in statistike o obsegu teh produktov in njih eksploatacije. To se ima kombinirati z lesno razstavo, s kartami, ki bi kazale naše šumarstvo in divjačino, ki se nahaja v naših loviščih. Tudi bi se moralo razstaviti prometna sredstva na Donavi in Savi, pomorske luke in navesti olajšave, dane za razvoj pomorskega prometa; nadalje modeli parobrodov, ki posredujejo blagovni in osebni promet, karte o stanju državnih železnic itd. To slednje bi se nahajalo v palači transportnih sredstev. Manjša sekcija bi se mogla urediti v palači rudnikov in metalurgije, kjer bi bili vzorci naših rud, statistične tabele in navedbe o eksploataciji. Ako bi naša vlada želela, bi se moglo postaviti vse naše razstavne predmete tudi v jugoslovenski ofici-jelni paviljon. Vendar bi bil zato potreben mnogo večji paviljon, kakor se potrebuje za primer, da se paviljon vporabi samo kot centralno točko in zgradbo za oficijelne sprejeme. Uporabna dekorativna umetnost, umetnine ženskili ročnih del, bi morale tvoriti interesantno sekcijo v palači ročnih del. Organizatorji razstave želijo, da se j razstavni predmeti tudi prodajajo in ! to tako, da se predmeti za primen na- I kupa takoj že na razstavi oddajo in ' da ima zato vsaka država na razpolago take rezerve, da more prodane predmete takoj nadomestiti z enakimi predmeti na istih razstavnih mestih. Odstotek skupička prodanega blaga se bo oddal ravnatelju koncesij, carino plača bodisi kupec ali razsta-vitelj komaj ob prodaji, medtem ko je uvoz predmetov za razstavo carine prost in je tudi zakon o priseljevanju za posetnike razstave suspendiran. Razstava ima tedaj pokazati celokupni napredek dosežen v Zjedinje-nih državah, kakor tudi v drugih državah v umetnosti, prosveti, industriji, trgovini ter pri vporabi produktov, dobljenih iz zraka, zemlje, rudnikov, gozdov in morja. Ameriški razstavni podjetniki so pripravljeni zgraditi naš paviljon tako, da ne bo gradba, kakor so obljubili, v nobenem primeru trajal več kot 6 mesecev in to po 2 in pol dolarja za kvadratni čevelj, po načrtih našega arhitekta eno nadstropje visoka, z lesnimi ornamenti. Modeli umetniških dekoracij, bi se za ta primer morali izdelati pri nas in bi se jih potem prevozilo po morju v Filadelfijo. Naš konzul v Ne\vyorku ali Filadelfiji bi mogel nadzirati gradbo paviljona. Potrebno je, da se z zgradbo začne takoj, ker bo v februarju tak naval, da se bodo gradbena dela ustavljala, ako se ne začne takoj. Izza otvoritve izložbe pa ne bo radi velikega navala posetnikov mogoče graditi. Vse razstavne predmete je treba takoj zbrati in jih pravočasno ukrcati na parobrode v eni naših dalmatinskih luk, od koder bi se naj transportirali direktno v Filadelfijo. Zeli se, da bi razstavo in Zjedinjene države posetila iz naše države delegacija inženjerjev, arhitektov, industrialcev, trgovcev ter zastopnikov vlade in parlamenta in ravnotako se želi, da sodeluje naša vlada v jury. Gospod T. A. C. Baker, ravnatelj razstave, ki je posetil osebno g. ministra trgovine in industrije dne 22. IX. 1925 in je izrazil željo, da se čimprej prijavi oficijelno sodelovanje na razstavi, je pri tej priliki tolmačil simpatije Zjedinjenih držav Severne Amerike naši narodni državi ter izrazil željo, da bi se naš paviljon zgradilo v slogu starih srbskih cerkva iz • 14. ali 15. stoletja. Ob tej priliki je tudi sugeriral, da bi se^ razstavni predmeti iz današnje pariške razstave dekorativnih umetnosti prenesli na našo razstavo v Filadelfiji. Cene kožuhovini. Zadnji mednarodni sejem za kožuhovino v Leipzigu se je vršil od 12. do 17. oktobra t. 1. Kot znano, se kupuje na teh sejmih vedno večje partije skupaj aukcijskim potom. Uprava Ljubljanskega velesejma je prejela o zadnji prireditvi oziroma o cenah sledeče poročilo: Kupčija ni bila baš živahna, povpraševale so večinoma berlinske tvrdke, medtem ko je primanjkovalo inozemskih kupcev. Za letošnjo sezijo se išče zlasti divji in domači zajec, krt, dihur, podlasica in tudi kima, vendar pri zmernih cenah. London se zanima za balkanske lisice slabše in srednje kvalitete. Za plemenite kože je malo povpraševanje in so zbog tega cene padle za 10 do 15 odstotkov. Kotirale so (preračunjene v dinarje) : Lisica poljska Din 320—360, lisica planinska Din 360—480, kuna belica Din 450—650, kuna zlatica Din 650— 850, dihur 100—190, jazbec Din 50— 78, vidra 650—1040, podlasica bela 40—55, podlasica rajava 4—11, srna letna Din 32, srna zimska 58, zajci zimski Din 20, veverice Din 13—17, krti Din 1.60—4, mačke črne Din 32 do 55, mačke lisaste Din 14 do 20. Seveda se na našem trgu ne more doseči takih cen kot jih notira Leipzig. Ne sme se prezreti, da je lipška aukcijska roba importna in je pri navedenih cenah že vkalkuliran transport, izvozne in uvozne carine. Na vsak način pa dajejo cene inozemskih tržišč primeren pregled o vrednosti našega domačega blaga. Najugodnejši nakup OBLEKE Vam nudi JOS. ROJINA, Ljubljana Denarstvo. Likvidacija hranilnih vlog naših državi nov pri poštnih hranilnicah na Dunaju iu v Budimpešti. Na ponovna vprašanja svojih interesentov, na kak način se bodo likvidirale njihove terjatve na hranilnih vlogah pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti, opozarja zbornica za trgovino, obrt in industrijo vse interesente, da med nasledstvenimi državami in Avstrijo ter Ogrsko sklenjenih pogodb o likvidaciji omenjenih poštnih hranilnic še niso ratificirale vse pogodbene države. Kakor zbornica do-znava, se bodo interesenti po ratifikaciji potom časopisja pozvali, da prijavijo svoje terjatve. Obtok bankovcev srednjeevropskih držav. Po stanju dne 23. oktobra t. 1. so imele emisijske banke nastopne vsote bankovcev v obtoku: v naši kraljevini 6089 milij. din, na Češkoslovaškem 7293 milijonov kron, v Avstriji 762 milijonov šilingov, v Nemčiji 2494 milij. drž. mark, na Ogrskem 4705 milijard kron in na Poljskem 381 milij. zlatov. Ogrska valutna reforma. 12.500 dosedanjih kron je 1 pengii. Vve novce izdaja ogrska Narodna banka. Dosedanji zlati, srebrni in nikljasti novci ostanejo v veljavi še do 31. decembra 1926; od 1. januarja 1927 dalje se mora računati vse po enoti pengo. Kjer se izrecno omenjajo zlate krone, se izvrši preračunavanje tako, da odgovarja 1 zlata krona 1.15854 pengo. Zlati goldinar je pa enak 2.75805 pengo. Tako je vložen spet en kamen v stavbo nadaljnjega gospodarskega razvoja srednje Evrope. Davki in takse. Davčni donosi v mesecih juliju (avgustu) t. I. V mesecih juliju in avgustu t. 1.) se je pobralo v naši državi 127 milijonov 362.281 din (187,132.827 din) neposrednih davkov in državnih pribitkov. Pobrani znesek se na posamezne pokrajine razdeli sledeče: Hrvatska in Slavonija 28,884.700 Din (50,620.385 din), Bosna in Hercegovina 18,653.736 din (13 milijonov 183.487 din) Vojvodina 27 milijonov 274.113 din (43,118.789 din), Slovenija 15.275.458 din (34,950.167 D), Dalmacija 4,446.287 Din (2,877.422 din) in Srbija in Črnagora 32,827.985 din in po polni izrabi razpoložljivih sredstev ter še 10 milijonov naknadnih kreditov, ki jih je prištedila državna uprava pri plačanju anuitet bivše južne železnice napram proračunu vsled porasta dinarja, moramo im žalost ugotoviti, da je število pokvarjenih voz v območju ljubljanske direkcije sedaj ob koncu leta večje, kot je bilo ob začetku leta. Delavnica dela z nadurami, a kljub temu ni v stanu zmagati parka defektnih vagonov. Visoko stanje pokvarjenih voz tudi največ prispeva h kalamitetam, ki jih imamo sedaj v jesenski izvozni sezoni, ko krije železnica komaj 50% va-gonskih naročil, na savinjski progi pa komaj 30%. Smatramo, da je potrebno, da ministrstvo posveti vprašanju repa-ratur ponovno polno pažnjo, da se bo < ^saj v prihodnjem letu približalo miro-dobni normali in da ne bo treba naši izvozni trgovini v največji sezoni boriti se s takimi težkočami. Želeaniški tarifi v Avstriji. Zvezni mini, ter dr. Schiirf je o tarifnih namerah avstrijskih zveznih železnic v proračunski debati izjavil, da je železniška uprava kljub znatnemu izpadku dohodkov, katerega je povzročila odprava lomljenega računanja tarifov v 1.1925 ni izpre-menila barema prevoznih tarif. Tudi Osebni in prtljažni tarifi so ostali neiz-premenjeni. To je v L 1925 izdatno pospeševalo tujski promet, ki je daleko presegal predvojni promet na avstrijskih železnicah. Prevoznih tariiov se tudi v letu 1926 ne namerava izpremeniti, pač pa se dvignejo od 1. januarja 1926 osebni tarifi v talci izmeri, da bodo dohodki osebnega prometa dosegli valorizirano predvojno višino. Ta predlog je poslal za enkrat zbornicam v izjavo, odločil bo pa o njem glavni odbor Narodn« skupščine. Industrija. Stališče avstrijske industrije napram starostnemu zavarovanju delavcev. Avstrijska industrija se je o zakonskem predlogu, ki predvideva starostno zavarovanje delavcev, soglasno izjavila, da sedanji gospodarski položaj ne prenese novih socialnih bremen, kakoršne hoče industriji naložiti v izjavo poslani zakonski osnutek. Industrija je pripravljena pristati na razpravo tega zakona šele, čim se bistveno izboljšajo gospodarske razmere. Glede zavarovanja na brezposelnost zastopa industrija stališče, da naj produkcija nosi samo en del stroškov za brezposelnost, dočim naj prispeva za dalekosežnejše podpiranje brez- j **«»»»*“» *>» ,‘,,u **» , . \ n skem ukine. Pred kratkim se le poselnosti stroske splosnost. Proširjenje , v . r. j , nancnem ministrstvu zavarovanja za starost na poljedelske in Avtomobilstvo na Francoskem. Avio- mobilstvo na Francoskem se je v povojnem času izredno dvignilo. Prometova-nje ob koncu tedna v bližini velikih mest je vznemirljivo; v Parizu samem nastajajo vsak dan nova prometna vprašanja. Francija je štela v začetku letofi-njega leta 573.000 motornih vozil, Nen-čija samo 216.000. Letošnji razvoj pran, da se je industriji v veliki meri posrečilo uresničenje Fordovega načela, da \ mora biti 95 odstotkov avtomobilov po- 42,432.577 din. V isti dobi se je pobralo j ceni in da jih vsak povprečno premožni 21,833.104 din (20,770.252 din) davka na poslovni promet in sicer na Hrvatskem 7,163.258 din (6,030.968 din), v Bosni in Hercegovini 2,354.300 din (1,428.868 D), v Vojvodini 4,880.499 D, (2,804.998 D), v Sloveniji 2,018.089 D (6,703.857 Din), vDalmaciji 563.063 D (499.012 D) in v lahko kupi. Produkcijo podpirajo niake cene obratnih snovi, pariški avtotaksi je prišel že v pregovor. Domači konsum je zmeraj zadovoljiv, prodaja je zasigu-rana za ved let naprej. Vprašanje na-lega voza ne obstoja več, Citroen je šel z zgledom naprej; veliko starih in novih gozdarske delavce smatra industrija za umestno šele, čim se izkaže umestnost bolniškega zavarovanja za te stroke. Industrija ni proti reformi socialnih dajatev, ta reforma pa ne sme industrije ob sedanjih prilikah še bolj obremeniti nego je s temi dajatvami obremenjena že sedaj. Vsako zvišanje socialnih dajatev bi vplivalo na konkurenčno zmožnost napram inozemstvu. Pač pa smatra industrija za potrebno, da se uradi socialnega zavarovanja temeljito preurede in zahteva za delodajalce v upravi večje pravice in izdatnejše zastopstvo. Dobivanje železa brez topljenja rude. V poskusnih rudnikih v Minnesoti (Severna Amerika) preskušajo sedaj nov redukcijski način za dobivanje železa brez topljenja. Novi način izkorišča tudi manj vredno rudo (s 30 do 40% železa) in tudi ni potreben prvovrsten premog. Ruda pride na en konec dolge vrteče se cevi, kurivo pa na drugi konec in ima zmeraj temperaturo 1800° Fahrenheita. Na ta način dobljeni produkt ima eno samo tujo snov, s kovinskim železom pomešani kremenovec, iz katerega se pa železo izloči z magnetom. Ker temperatura ne zadostuje za topljenje železa, je struktura tvarine nespremenjena, samo črukasto barvo dobi. Kovinsko železo stisnejo potem v svrlio lažje predelave v obliko briketov. Računijo s tem, da bodo po novem načinu predelali lahko pol milijarde ton minnesotske in michiganske rude, ki so bile doslej za železno in jekleno industrijo brez vrednosti. Din). Trošarina na vino se na v fi- v Pragi na širši konferenci, katere so se udeležili tudi zastopniki drugih ministrstev, razpravljalo o novi uredbi zakona na pijače in o trošarini na vino. Konferenca se je soglasno zedinila na predlog, da se vsled pobiranja ločilnega davka, katerega je po svojem bistvu usporajati z našo točilno takso, opusti pobiranje trošarine na vino. Srbiji in Črnigori 4,853.942 D (2,302.548 j konstrukterjev je šlo za njim, in danes fabricirajo tudi stare tvrdke tip malega . . j voza, n. pr. Peugeot in Renault. Nato so e os ova- , ?agejj gracJiti še srednjevrstni uporabni j tip 10 IIP, ki se producira danes ravno > tako v serijah, kakor mali tip. Za gojitev luksuzne ekstravrste je še zmeraj 1 dosti prilike in časa; nove skušnje pri-1 dejo nato cenenim izdelkom v korist. Posebno zanimive so cene letošnjih vzor-! cev. Po kategorijah razdeljeno veljajo aa t karosirane temeljne vzorce sledeče do-| mače cene: mali vozovi s 6 HP od neto ! 12.000 do 15.000 frankov naprej, upo-i rabni vozovi z 10 HP od 20 do 30.000 ! frankov dalje, športni in luksuzni vozo-i vi od 40.000 frankov navzgor. Že te cene ! nam pravijo, da tuje tvrdke ne morejo | konkurirati; kajti že cene njih najmanjših vzorcev so enake cenam francosk« srednje kategorije, njih srednja kategorija je pa glede cen enaka francoski kvalitetni vrsty Francoski avtomobili eksport je spričo teh cen in nizkega frankovega kurza v bujnem razmahu, Vse tri kategorije gredo enako dobro, tako doma, kakor v inozemstvu. V prvih sedmih letošnjih mesecih so prodali v inozemstvo 33.0000 avtomobilov, od teh 11.000 na Angleško. Tudi Nemčija je ku-pila, okoli 1500 voz, v prvi vrsti mali tip; nato pridejo Belgija, Španska in Švica. Ves eksport od januarja do vključno julija predstavlja vrednost 1 milijar-i de frankov, za 40 milijonov več, kakor r* KUPUJMO IN PODPIRAJMO lamtn Kolinsko cikorijo m d**aH lirielak. a Promet. Število v železniški delavnici v Mariboru popravljenih vagonov. Tekom leta 1925. se je doslej popravilo v mariborski delavnici državnih žel znic: tovorni vagoni 974 862 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober lokomotivo 3 3 7 4 5 3 5 4 4 8 988 925 947 910 1273 1026 .1244 1045 OBebni vagoni 192 147 176 "137 145 137 '188 175 200 170 Kljub temu visokemu številu popravil > v istem času lanskega leta. Ves ta pri-' rastek pa ni posledica frankavega padca. Vseeno ima pa tudi francoska avto-j mobilna industrija velike skrbi. Sicer j brani uvoz tujih znamk visoka carina, 5 45% vrednosti, in se je mogla vgnezditi v gotovi meri doslej le belgijska, italijanska in angleška kvalitetna vrsta, a po načrtu izpeljana ameriška konkurenca se vendar zmeraj bolj pozna. V prvi letošnji polovici je bilo importiranih 10.000 avtomobilov, lani v istem času 7000. V poštev prihajajoči krogi gledajo strašilo Ford prav tako, kakor so gledali pred enim letom nemško avtomobilno industrijo. Ford se zares tudi zelo trudi, da bi poleg rednega zastopstva nastopil tudi kot samostojen producent. A niti njegovi proizvodi — ki so sicer vrsta zase in še nikjer niso pomenili resne konkurence — niti proizvodi drugih znamk se niso mogli do danes efektivno uveljaviti, ker razlika v ceni napram domačim proizvodom ni tako velika, kakor v drugih deželah. Vseeno pa povzroča na široko razvita reklama prvih iipport-nih znamk resne kalkulacije. Dejstvo je, da se kljub štirikrat višjim plačam, prekomorskemu transportu, dolarski valuti, carini, luksuznemu davku in provizijam za agente prodaja ameriški fabrikat za 40.000 irankov, torej za začetno ceno francoskih športnih avtomobilov. Preselitev ameriških fabrikacijskih metod na francoska tla bi pomenila veliko nevarnost za francosko avtomobilno industrijo, bodisi v svrho nove fabrikacije ali pa z uvažanjem sestavnih delov, da znižamo stroške carine. Francoze je Ford nekam zdramil. Straši jih slučaj glavnega belgijskega mesta Bruslja, kjer prome-tuje kljub dobro razviti avtomobilni industriji komaj še 15% evropskih avtomobilov. Domača industrija, ki je ojačena izšla iz vojske in ki je tudi nova inflacijska podjetja niso oslabila, se je proti inozemski konkurenci dobro oborožila: je normalizirana, tipizirana in producira v masah cele serije. Pravijo pa, da je srednja 10 HP-vrsta še zmeraj predraga in jo skušajo neprestano poceniti z zboljšanimi fabrikacijskimi metodami, ki imajo značilno ime »Fordizem«. Iz naših organizacij. Zveza trgovskih greinijev obvešča vse delegate, da se vrši seja širšega odbora v četrtek dne 12. novembra 1925 ob 2. uri popoldan v zvezni posvetovalnici, Aleksandrova cesta 1/1., v palači Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Tajniško poročilo. 2. Ugovor brežiškega in kamniškega gremija proti prilagoditvi gremijalnega okoliša na nove srezke meje. 3. Rezultati ankete o izterjevanju davkov in davčni praksi. 4. Poročila delegatov glede stanja priprav za dopolnilne volitve članov v pri-dobninske komisije. 5. Revizija rentabilitetnili odstotkov za posamezne trgovske stroke za oceno dohodnine. 6. Sejmarske pristojbine in razdelitev sejmarjev v skupine. 7. Stališče Zveze glede smernic za ureditev inkorporacijskih pristojbin. 8. Imenovanje zaupnikov trgovske stroke za davčne oblasti. 9. Revizija točarinskih taks. 10. Slučajnosti. Radi važnosti dnevnega reda poživlja •zveza vse delegate in odbornike, da se seje zanesljivo in točno udeležijo. Trgovski gremij v Ribnici. Volitve v dopolnilno pridobninsko komisijo se bodo vršile v nedeljo dne 15. novembra 1. 1. od 8. do 13. ure pri vseh davčnih uradih. V to svrho priredi gremij v nedeljo dne 8. t. m. ob 1. uri popoldne v gostilni A. Podboj v Ribnici sestanek, da se izvoli skupno z rokodelskimi obrtniki potrebne člane in namestnike ter se postavi kandidatno listo, da jo predlagamo okrajni davčni oblasti v Kočevju, davčnemu uradu v Ribnici in davčnemu uradu v Velikih Laščah v nadalj-no poslovanje. Na ta sestanek je gremij vabil tudi gremij trgovcev v Kočevju, kolektivno zadrugo v Kočevju ter zadrugo krojačev in čevljarjev v Ribnici. RAZNO. Anketa za udeležbo na razstavi v Filadelfiji. Ustrezajoč naročilu g. ministra za trgovino in industrijo sklicuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo anketo, ua kateri se Up razpravljalo vprašanje naše udeležbe na razstavi v Filadelfiji. Na anketo, ki se vrši v zborničnih prostorih v nedeljo, dne 8. t. in. ob 10. uri dopoldne, vabi zbornica vse zainteresirane korporacije in organizacije, kakor tudi vse tiste, ki imajo interes na tej razstavi. Vabilo velja tudi takim interesentom, ki niso trgovci ali obrtniki. Amerika zahteva odškodnino. Kakor poročajo iz Ne\vyorka, je ameriška vlada sklenila, da zahteva od francoske vlade odškodnino za škodo, povzročeno ameriškim državljanom povodom zadnjega bombardiranja Damaska. Ta zahteva ameriške vlade bo v kratkem dostavljena francoskemu zunanjemu ministrstvu. Zvišanje števila brezposelnih v Italiji. Statistični podatki dokazujejo, da je število brezposelnih znašalo 30. septembra 82.764, od teh je bilo 62.586 moških in 20.178 žensk. Napram mesecu avgustu (72.211) je število brezposelnih naraslo za 10.553. Deloma je treba pa ta prirastek pripisati dejstvu, da vsebujejo številke za september tudi brezposelne tržaške pokrajine, Reke in Istre, med tem ko se je v prejšnjih mesecih v tem oziru upoštevalo le tržaško občino ter okraja Opatijo in Volosko. Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina & K., Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana na Bregu 20. Ruski proračun 1925/1926. Ruski proračun za gospodarsko leto 1925/1926 znaša 3788 milijonov rubljev, za 900 milijonov več kakor zadnji. V proračunu ni primanjkljaja. Dohodki iz industrije, prometa in trgovine so vstavljeni s 1926 milijoni, 600 milijonov več kot lani. Za poljedelske namene je določenih 550 mi- lijonov, še enkrat toliko kot lani. Vojni proračun izkazuje 624 milijonov rubljev, t. j. 16.5% skupnega proračuna, toliko kot lam. Češkoslovaške svobodne cone v Ilam-burgu, »Stcttin u in Trstu. Češkoslovaška vlada se je pred kratkim obrnila na češke trgovske in industrijalne kroge z vprašanjem, naj podajo svoje mnenje o potrebi ustanovitve češkoslovaških svobodnih pristaniških con v Hamburgu in Stettinu. Po informacijah praške »Tribune« pa izgleda, da ni našlo to vprašanje v omenjenih krogih nobenega pozitivnega odziva. Interesenti siner ne zanikajo važnega pomena svobodnih con za češkoslovaško trgovino, ne podajajo pa nikakih nasvetov, kako naj bodo organizirane. Imenovane ustanove so pozvale vlado, naj jim predloži svoj lastni in konkretni predlog, da se bo mogla ustanovitev takih con pretresati in študirati iz vseh možnih vidikov. Trgovski krogi pripominjajo, da bi imela ustanovitev svobodnih pristaniških con kljub mnogim koristim tudi svojo slabo stran. Nemške železnice sicer napenjajo danes vse sile, da bi pritegnile češkoslovaški blagovni promet smeri Hamburga in Stettina in nudijo tarife, ki so zelo v prilog češkoslovaški trgovini. Nastaja pa vprašanje, ali bodo nemške železnice nadaljevale z že začeto tarifno politiko, t. j. ko bi se promet obrnil proti češkoslovaškim svobodnim conam v imenovanih pristaniščih. Drugo vprašanje je, ali bi tudi češkoslovaške železnice sledile primeru in uvedle za blago, namejeno v te cone specijalne tarife, ki bi morale biti nižje od dosedanjih. V obzir je treba vzeti tudi konkurenco, ki jo povzroča že obstoječa jadranska tarifa. Po mnenju trgovskih krogov ni izključeno, da bi ne znala ustanovitev češkoslovaških svobodnih con v Hamburgu in Stettinu povzročati češkoslovaški trgovini žrtev, ki bi gotovo ne bile malenkostne samo za državo, ampak tudi za privatne interesente. To vprašanje ni brez važnosti tudi za bodočnost češkoslovaškega trgovinskega prometa preko Trsta. Znano je, da zavzema Češkoslovaška važno mesto s v prometu preko tržaškega pristanišča. .rtigč >r<; t TEMPEMTIN 1.) Izborna kakovost. 2.) Hitra razprodaja. 3.) Zadovoljnost odjemalcev. do elektrificirali progo Ploesti—Brazov. Švicarska komisija študira sedaj slapove, ki jim bodo dajali moč za centrale. »Trgovski Tovariše Izšla je 10. številka »Trgovskega Tovariša«, ki vsebuje naslednjo vsebino: Znanstveno obratovodstvo in industrijska psihologija — dipl. mere. Stanislav Klinc. Vprašanje trgovskih vajencev in trgovskih šol — X. Y. O delovnem času po trgovinah — Mih. Vulegič. Točnost — Peter Šileč. To in ono. Izseljevanje v Združene države. V zadnjem fiskalnem letu, ki je končalo koncem meseca julija t. 1., se je v Zedinjene države priselilo 294.000 oseb, napram 300.800 osebam v prejšnjem letu. V svojo domovino se je vrnilo v navedenem letu 92.000 oseb. Ljubljanska borza. Petek, 6. novembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921. den. 73; loterijska državna za vojno škodo den. 310; zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celje k a posojilnica d. d., Celje den 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 220; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb bi. 970; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 12Q; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb bi. 39; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »ŠeSir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 145. Blago: Drva bukova, meterska, suha, feo vag. nakl. post., 2 vag. den 20, bi. 20, zaklj. 20; drva bukova, lanska sečnja, fco nakl. postaja den. 19; hrastovi pragi, 260, 16, 26, la., fco vag., nakl. post. den. 62; bukovi pragi, 260, 16, 26, la., fco vag. nakl. post. den. 38; pšenica domača, feo prekm. post. bi. 272; ajda domača, fco prekm. post. bi. 270; rž domača, fco prekm. post. bi. 210; proso domače, fco prekm. post. bi. 215; proso rumeno, fco bačka post., b/n gl. vzorca, 1 vag. den. 165, bi. 165, zaklj. 165; koruza stara, bačka, par. Novi Sad bi. 175; koruza stara, sremska, par. Ljubljana bi. 185; koruza umetno sušena, sremska, par. Ljubljana bi. 157; koruza umetno sušena, fco Vinkovci bi. 160; koruza umetno sušena, fco sremska postaja bi. 150; koruza nova, času primerno suha, kv. gar., Ljubljana, par. Novi Sad bi. 117.50; oves rešetani, fco slav. postaja bi. 170; otrobi pšenični, drobni, fco vag. Ljubljana bi. 145; fižol beli, banatski v egal. vrečah, b/n, par. Postojna bi. 280; fižol rjavi, banatski v egal. vrečah, b/n, par. Postojna bi. 260; fižol rib-ničan, fco Ljubljana den. 300; fižol prepeli-čar, fco Ljubljana den. 300; fižol mandolon, b/n, fco Postojna tranz. den. 350; želod, feo nakl. post. bi. 180; ježice, fco nakl. post. den. 200; konopno seme, b/n, par. Postojna bi. 560; Laneno seme, fco Ljubljana den. 520; laneno olje, fco Ljubljana den. 1650; krompir, lepi, beli, fco prekm. post. bi. 72; seno sladko, stisnjeno, fco štaj. post. bi. 75; seno polslad., stisnjeno, ,fco štaj. post. bi. 60. esst >BUDDHA< -rr- TRAM MARK C Ako piješ „Buddha“ čaj, uživaš že na zemlji raj! Brezposelnost. Začetkom meseca septembra je bilo v Avstriji 112.641 oseb brezposelnih. Po uradni statistiki je znašalo število brezposelnih oseb na češko-škoslovaškem v juliju t. 1. 42.036 napram 40.200 v juniju t. 1. Na Poljskem je bilo dne 29. avgusta t. 1. 184.910 oseb, na Angleškem dne 7. septembra t. 1. 1,345.000 oseb, v Italiji dne 31. julija 1925 79.526 in na Francoskem 632. Rekordna žetev po vsem svetu. Poročali smo že o tem. Sedaj beremo, da letošnji pridelek ne bo prekosil samo onega iz lanskega leta, temveč, kar se tiče pšenice in rži, tudi povprečni pridelek v zadnjih predvojnih letih 1909—1913. Na vsem svetu so pridelali za 134.1 milijonov meterskih stotov več pšenice kakor lani, rži pa za 97.6 milijonov več. — Zadnjič smo pisali o pšeničnem pridelku pri nas v Jugoslaviji.’ Naša soseda | Rumunija ima prav tako izborno žetev. Jesensko vreme je bilo v vsej Rumuniji ! izredno ugodno, manj povoljen'je bil de-j la\ski trg. Delavcev ni mogoče nikjer j dobiti ali pa so neraznterno dragi; isto ! velja o delovni živini. Žetveni zaključki peterih glavnih pridelkov so bili: pše-■j nica je dala ,2,894.688 ton, en hektar i 8.7 meterskih stotov;* rži so pridelali j 213.336 ton, na hektar 7.9 met. stotov; ječmena 1,068.041 ton ali 6.2; ovsa 786.681 ali 6.6; koruze 4,456.953 ali 11.2. Ravno taka rekordna žetev še bolj utrjuje mnenje, da naj se prometna sredstva zboljšajo in je od nas že omenjena elektrifikacija rumunskih železnic sedaj I predmet splošne pozornosti. Najprvo bo- TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Ljubljani. (2. novembra.) Govedina: V mesnicah po mestu: 16—19, na trgu: 1 kg govejega mesta I. 18, II. 15, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 18—19. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 20, II. 17, jeter 25—30, pljuč 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 27.50, II. 20—25, pijoč 10, jeter 15—20, slanine trebušne 22.50, slanine ribe in sala 29, slanine mešane 22.50—25, slanine na debelo 28.50, masti 30—31, šunke (gnjati) 35—37, prekajenega mesa I. 35, II. 30. Klobase: 1 kg krakovskih 44, debrecin-skih 44, hrenovk 35, posebnih 35, svežih kranjskih 40, pol prekajnih kranjskih 32—40, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30—35. Perutnina: Piščanec majhen 15—18, večji 20—22, kokoš 25— 30, petelin 35—50, raca 30, nepitana gos 60, pitana gos 80—100, domač zajec manjši 15, večji 30 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2.50—3, 1 kg surovega masla 40, čajnega 55—60, masla 45, sirčka 36, eno jajce 1.75 Din. Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani. (2. novembra.) 1 kg kave Portoriko 64—76, Santos 52—56, Rio 45—50, pražene kave I. 80-92, II. 60-64, III. 52 do 56, kristalnega belega sladkorja 12.75 v kockah 14.75, riža I. 10, IT. 8, 1 liter namiznega olja 22, jedilnega 20, 1 kg testenin I. 12, II. 10. Mlovski izdelki na trgu v Ljubljani. Veletrgovina kolonialne in Špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode Točna in solidna postrežba! Zahtevajte ceniki tfTZNER TRGOVSKA BANKA D. D Podružnice: Maribor, Kamnik, Konjic«, Noto masto, Ptuj, Rakek, Slovanjgradee. Dunajska e. 4. (v lastni stavbi) KAPITAL IN REZERVE Din 19,000.000 -. IivrluJ s -v«« banCn« posl« nojtofineje In na]kulantneje. ■»ojaTll TBOOTIKA Talobml: 130, MS, 4M. Ekspozitura: Prevalje IGROMI D. Z O. Z. carinsko posredniški in špedicij skl bureau LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 H—It briojavkcm: -GROM" Tslsfos lnt«r«rt)OM Ktct.* 454 Podružnice: MARIBOR« JESENICE, RAKEK. OboTlJo vse ▼ to •lroko spadajoče posle nolhllreje In pod ncOkulanlnlml pogoji. GROm Zastopniki družbe spalnih vos S. O. K. sa ekspresne poSUJlce. AVTO beacia, paavaaatika, sij«, mast, tm , ptprarila i> vainja. L« ptrsnitD* j blaga ia dala pa lalidaifc aeaah aadl ' JUGO-AVTO. i ■ L r Ljablja* <*•* Trgovsko-industrifska d. d. Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica št. 13 Telefon št 552 Ratm pri poSt. lek. zev. it 1J.106 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t d. Lastna knjigoveznica. Brodarsko akcionarsko druitvo J ^Sad „OCEANIA" "zar Glavno odpravnlitvo -v Trs m. Bedna mesečna trgovska proga Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov Odhod iz Splita vsakega 1. meuoca „ Šibenika „ 4. „ Sošaka „ 10. „ „ Trata „ 18. ]M>iataja. »Tentnnlno ▼ Gruin x&: Maraoille, Barcelono, Talen" <*!■>, Oran, Meltlla, Malaga, Tanker, Casa-Blanoa, Tenerift« in La.a Palmas, pristan« po potrebi tndi y ostalih inedlukah. Petnajstdnevna trgovska proga za | Egejsko morje bi: Sošaka, Trsta, Splita, eventualno ii Gruža za: Patras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghjtion, Dedeagač, Kodi, Kandijo in Kanejo. Ta pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu. KJE SE KUPI? Le pri tvrdki Josip Petelin Ljubljana blizu Prešernovega spomenika cb vodi. NaiholJSI šival*! stroj aa rodbinsko aK )brino rabo, svetoimo znanih znamk OrilmntNr - Adler - Ph«nix. Istolam nosomense dele m sttoje ia ko-1®*®» ’5‘e* jejsieaa, pnevmatika. Poafc o letenj* »a »kroj brezplačen! — Y*«ek»a geraeoijel Na veMkol Na Galanterija! izerx tonine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi na], ugodneje pri Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Ua veliko! ob vodi. Na malo! 1 kg atoke št 00 5.25, št 1 4.75, št. 2 . 4.50, žt. 3 4, št 6 3, kaše 7, ješprenja 7, j ješprenjčka 10—13, koruzne moke 3—4, ! koruznega zdroba 4.50, pšeničnega 6.50 ! do 7, ajdove moke I. 9, II. 7, ržene moke ] 5—5.50 Din. Tršne cene v Mariboru. (1. novembra.) j Govedina: 1 kg govejega mesa 10—19, j vampov 6—7, pljuč 6, ledic 10—18. Te- j letina: 1 kg teletine 12.50—20, jeter 12.50 j do 15, ključ 7—9. Svinjina: 1 kg prašič- j jega mesa 12.50—30, sala 27—30, črevne i masti 20—22, ključ 7—10, jeter 12, le- j dio 15—20, slanine sveže 25—30, papri- j ciran© 30—40, prekajene 30—40, masti 25—32, prekajenega mesa 26—36, gnjati 36—40. Drobnica: 1 kg ovčjega mesa 10 do 12.50. Klobase: 1 kg krakovskih 38 , do 40, debrecinskib 36 — 40, brunšviških 10—25, pariških 26—30, posebnih 26— 30, hrenovk 32—34, kranjskih klobas 38 i do 40, 1 komad prekajenih 5—7 Din. Pe- j rutnina: 1 piščanec majhen 15—20, ve- j čji 25—27.50, kokoš 30—37.50, race 45.50, j gosi 60—75, puran 55—100, zajec dornač s majhen 10, večji 25 Din. Mleko, maslo, ! sir, jajca: 1 liter mleka 2.50—3, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 40—44, čajnega 45—60, masla kuhanega 46, ementalskega sira 100, polementalskega 50— 60, trapistnega 20—35, grajskega 35—40, tilsitskega 35—40, parmasana 80—100, komad sirčka 4—8, eno jajce 1.50—2 D. Cene špecerijskemu blagu v Mariboru. (1. novembra.) 1 kg kave *1.60—75, II. 50—55, pražene I. 75—85, II. 60—70, soli 4.25, testenin 11—14, sladkorja v prahu 15, v kristalu 13, v kockah 14.50 do 15, škroba pšeničnega 16, riževega 18, riža 6—11 Din. Mievski izdelki na trgu v Mariboru. 1 kg pšenične moke št. 00 5.25, št. 0 5, št. 1. 4.75, št. 2 4.50, št. 4. 4.40, št. 5 4.25, st. 6 4, št. 7 3, prosene kaše 6, ječmenčka 6—11, otrobov 2, koruzne moke 3, koruznega zdroba 4, pšeničnega 5.50, ajdove moke št. 1 7.50, št. 2 7 Din. DOBAVA, PRODAJA. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubi;, ni prirodi na osnovi člena 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu na dan 1. decembra 1925 ob 11. uri v svojem uradnem poslopju v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2, soba št. 42, pismeno dražbo za dobavo 1500 kg avtoolja in sicer 1200 kg zimskega (lahkega) in 300 kg letnega (težkega) oija. Pogoje za dražbo je mogoče vpogledati in dobiti pri tej | direkciji soba št. o4 ob delavnikih od : 10.—13. ure. Kavcija, ki znaša 5%y za iuozemce 10% vrednosti ponude-| nega blaga, se mora plačati predstoj-i hiku pomožnega urada direkcije pred | dražbo, a najkesneje na dan dražbe j do 10. ure. | Dobave. Direkcija državnih železnic i v Ljubljani sprejema do 9. novembra ■ t. 1. ponudbe za dobavo 4000 kg firneža; ' do 17. novembra t. 1. za dobavo 200 ko-| madov žel. sodov ter za dobavo 1 koma-! da jermena iz veiblodje dlake. Dne 2. I decembra t. 1. se vrši pri direkciji dr-j žavnih železnic v Ljubljani ofertalna li-j citacija glede dobave 1000 plošč cinko-| ve pločevine. — Predmetni pogoji so pri | ekonomskem odelenju te direkcije in-! teresentom na vpogled. zadrugo v Krogi in Ki Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice Žeblji za ladje, trni ali pocinkani Žeblji za zgradb«, le» itd. Žeblji »a Serijo Spojke za odr« ia prage Spojke za ladje in splave Železne brane Zobje za brane Kljnke za podobe, zid, cori. žlebove itd. Telefon interurban: Podnart 2. Podložne pločice Matice Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi Verige Vijaki z maticami © Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po 'vzorcih lit risbah najceneje. Dusfrovanl cenilci na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. dr. IVAlI PIJM, Uaklja**. - J!« »k .-t»d i d. Ut izdajatelja ia ti« k ar i a A. SEVER. LjnMjaaa.