KNJIŽNICARSKE NOVICE 2008, letn. 18, št. 3/ 4 UVODNIK Nova številka Knjižnicarskih novic prinaša danjih nagrajencev ter obrazložitev letošnje številne zanimive clanke, pa tudi novo redno odlocitve. rubriko [sic], ki jo bodo pripravljali kolegi z Objavljamo tudi dve porocili o letošnjem Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko simpoziju Bobcatsss, ki je potekal v Zadru. znanost in knjigarstvo. Tokrat je prispevek za Prvo porocilo je delo Martine Kerec in pod-rubriko pripravila Tanja Mercun. robneje predstavlja program posvetovanja, v O prihajajocih trendih (Knjižnica 2.0 in drugem prispevku pa študent Janez Adamic Google generacija ter repozitoriji) lahko pre­predstavlja svoj pogled na dogodek. berete v prispevkih Matjaža Eržena, Matjaža Posvetovanja bodo potekala tudi pri nas. V Kraglja, Damjane Vovk in v clanku Sonje tokratni številki objavljamo najave posveto-Svoljšak in Branke Badovinac, ki sta prevedli vanja Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto in Manifest Knjižnicarja 2.0, avtorice Laure Gradske knjižnice Ivana Gorana Kovacica iz Cohen. Karlovca, 10. posvetovanja splošnih knjižnic Karin Servatzy opisuje kako poteka digitali-in 3. skupnega posvetovanja Sekcije za speci­zacija v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto alne in Sekcije za visokošolske knjižnice. in poziva splošne knjižnice k sodelovanju pri Poleg rednih rubrik, ki vas opozarjajo na digitalizaciji knjižnicnega gradiva. Kako pa prihajajoca srecanja doma in v tujini ter o splošne knjižnice podpirajo vseživljenjsko novostih v ICB, bi vas opozorila še na razpis ucenje ugotavlja projekt ENTITLE, ki ga v za sredstva Stepišnikovega sklada ter na poj­prispevku predstavlja Breda Karun. movnik Knjižnice 2.0, ki je bil priložen gradi-Tanja Curhalek in Špela Pahor opisujeta knji­vu posvetovanja Slovenske knjižnice : Knjiž­žnicni prireditvi. Tanja Curhalek je pripravila nica 2.0. prispevek o razstavi ob 50. obletnici smrti Ponovno smo nekoliko, po vaših željah, pre-Lili Novy, Špela Pahor pa orisala vecer oblikovali vizualno podobo tiskane oblike makedonske kulture, ki so ga pripravili v Knjižnicarskih novic. Elektronsko obliko pa Mestni knjižnici Izola. smo opremili z RSS obvešcanjem o novostih, Marca 2008 je bila podeljena Berciceva o cemer lahko vec preberete v prispevku. Še nagrada za leto 2007. Nagrado podeljuje vedno pa so dobrodošli vaši predlogi za Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko izboljšavo tako tiskane kot elektronske oblike znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti publikacije. za najboljše diplomsko delo v preteklem letu. Damjana Vovk V tokratni številki objavljamo seznam dose- Kazalo: Uvodnik Vabilo k sodelovanju Koledar prihajajocih srecanj Manifest Knjižnicarja 2.0 Google generacija : mit ali realnost Izkušnje z digitalizacijo gradiv v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto Splošne knjižnice in vseživljenjsko ucenje Koledar prihajajocih srecanj (nadaljevanje) [sic] Berciceva nagrada za leto 2007 Slovenske knjižnice : Knjižnica 2.0 Porocilo s konference "Open repositories 2008" Porocilo o udeležbi na simpoziju Bobcatsss 2008 Bobcatsss 2008 Lili Novy – pesnica dveh svetov Vecer makedonske kulture v MKI Razpis za sredstva Stepišnikovega sklada 1 1 2 3 4 5 6 6 7 8 9 12 13 15 16 17 18 HITRE INFORMACIJE VABILO K SODELOVANJU Najava: Splošne knjižni­ce – ustvarjalke med-kulturnega dialoga 19 Pred kratkim smo v ICB pri NUK postavili blog / spletnik / spletospis o Knjižnici 2.0, ki se je idejno razvil iz potrebe po pojmovniku na to temo (njegovo trenutno vsebino si lahko ogledate na Najava: Uporabnik – 21 str. 11). Zdaj je pojmovnik na voljo v t.i. »dvanic« stilu. Blog je zamišljen kot prostor za neformal­ sodelavec knjižnice no komunikacijo in izmenjave informacij o tej specificni strokovni temi. Gre pa za tip skupinskega bloga in je za enkrat zaprt pogledom splošne javnosti. V ta namen pozi- Najava: Kakovost v visokošolskih in special­ 24 vamo vse zainteresirane, da v kolikor želijo sodelovati kot avtorji prispevkov in komentatorji, naj nih knjižnicah prijavo pošljejo na e-naslov: branka.badovinac@nuk.uni-lj.si. Omejitev pri »clanstvu« ni, potrebna je le registracija. Seznam novosti Infor­macijskeg centra za 26 Sicer je na blogu predviden tudi kratek program, ki bo predvidoma trajal do konec maja 2008, ko bibliotekarstvo v NUKu se bodo objavljali razširjeni prispevki o terminih in njihovih pomenih. Dopolnjeval se bo seznam virov in literature ter povezave na multimedijske vire. RSS obvešcanje 27 Vse dodatne napotke in navodila je moc dobiti tudi na tel. št. 01 2001 174, kontaktna oseba je Oglasi 28 Branka Badovinac, ICB pri NUK. Navodila avtorjem 28 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 3/4) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ SLOVENIJA • 14.-17. 5. 2008, Bled in Ljubljana, Creating value through digital commons, http://www.euram2008.org/ • 27.-28. 6.2008, Brežice, Potujoce knjižnice, http://www.zbds­zveza.si/posvetovanja_sekcije.asp • 10.-11. 9.2008, Karlovec, Splošne knjižnice – ustvarjalke medkul­turnega dialoga • 29.-30. 9. 2008, Kranjska gora, Uporabnik – sodelavec knjižnice, http://www.zbds-zveza.si/posvetovanja_sekcije.asp • 16.-18.10. 2008, Radenci, Programi šolskih knjižnic in razvijanje pismenosti, http://www.dsks.si/ • 23.10.2008, Ljubljana, Kakovost v visokošolskih in specialnih knjiž­nicah, http://www.zbds-zveza.si/posvetovanja_sekcije.asp TUJINA (izbor za obdobje april – avgust 2008) • 1.-3. 5. 2008, Oak Brook, Illinois, ZDA, 36th LOEX: Librarian as Architect: Planning, Building & Renewing, http://www.loexconference.org/2008/students.htm • 7.-9. 5. 2008, Vila Nova de Foz Ca, Portugalska, Heritage 2008 International Conference, http://www.heritage2008.greenlines-institute.org/ • 8.-9. 5. 2008, Haag, Nizozemska, EBLIDA annual Council 2008, http://www.eblida.org/index.php?page=the-hague-council-meeting • 28.-29. 5. 2008, Paris, France, I-expo, KM Forum et Online, http://www.i-expo.net/ • 2.-3. 6. 2008, Krakow, Poljska, 14th International Conference: Library: The Key To Users Success, http://www.inib.uj.edu.pl/eng/confer/ks/index.html • 2.-7. 6. 2008, Dubrovnik, Hrvaška, Libraries in the digital age (LIDA) 2008, http://www.ffos.hr/lida/ • 3.-6. 6. 2008, Marakeš, Maroko, IEEE International Conference on Research Challenges in Information Science, http://www.farcampus.com/rcis/index.php • 3.-6. 6. 2008, Mannheim, Nemcija, Bibliothekartag 2008, http://www.bib-info.de/event.htm • 5.-7. 6. 2008, Vancouver, Kanada, CAIS/ACSI 2008: Information Beyond Borders LIS interacting with other disciplines, http://www.cais-acsi.ca/2008call.htm • 7.-15. 6. 2008, razlicni kraji, Ukrajina, Crimea 2008: Libraries and Information Resources in the Modern World of Science, Culture, Education, and Business, http://www.gpntb.ru/win/inter-events/crimea2008/eng/inf.php • 11.-13. 6. 2008, Compiegne, Francija, 16e congres SFSIC: Les sciences de l'information et de la communication: affirmation et pluralité, http://www.portail.sfsic.org/ • 11.-14. 6. 2008, Amsterdam, Nizozemska, Congress European Booksellers, http://www.amsterdamworldbookcapital.com/index.cfm? page=agenda&aid=28 • 12.-14. 6. 2008, Reims, Francija, 54e congrčs de l’ABF: Jeunes et bibliothe`ques : du colle`ge a` l’université, http://www.abf.asso.fr/ • 13.-15. 6. 2008, Glasgow, VB, School library association 2008 annual conference: School libraries: leading learning, http://www.sla.org.uk/index.php • 15.-18. 6. 2008, Seattle, ZDA, SLA Annual Conference 2008, http://www.sla.org/content/Events/conference/ac2008/index.cfm • 15.-20. 6. 2008, Pittsburgh, ZDA, Joint Conference on Digital Libra­ ries, http://www.jcdl2008.org/index.html • 19.-20. 6. 2008, Suthport, VB, Forbidden Fruit: The censorship of literature and information for young people, http://forbiddenfruitconference.wetpaint.com/ • 20.-21. 6. 2008, Nancy, France, The Lives of the Book, nathalie.colle@univ-nancy2.fr • 23.-25. 6. 2008, Oulu, Finska, USE-2008. From Information Provisi­ on to Knowledge Production, http://www.oulu.fi/silo/use2008/index.html • 25.-27. 6. 2008, Toronto, Kanada, ELPUB 2008: Open Scholarship, http://www.elpub.net/ • 26.6-2.7. 2008, Anaheim, ZDA, ALA Annual Conference, http:// www.ala.org/ala/eventsandconferencesb/annual/2008a/home.htm • 1.-5. 7. 2008, Santander, Španija, The 8th IEEE International Con­ ference on Advanced Learning Technologies: Learning technologies in the Information society, http://www.ask4research.info/icalt/2008/ • 1.-4. 7. 2008, Amsterdam, Nizozemska, LIBER Groupe des Cartot­ hécaires: 16th Map Curators Group Conference: The Future of the Map Library and the Map Librarian, http://www.liber-maps.kb.nl/programme16.html • 1.-5. 7. 2008, Istanbul, Turcija, 37th LIBER Annual General Confe­ rence, http://www.ku.edu.tr • 20.-25. 7. 2008, Neapelj, Italija, International Association of Music Libraries - Archives and Documentation Centres: Annual conference, http://www.iamlnapoli2008.it/ • 25.-27. 7. 2008, Amsterdam, Nizozemska, IADIS International Conference Informatics 2008, http://www.informatics-conf.org/ • 3.-6. 8. 2008, Berkeley, ZDA, International Association of School Librarianship (IASL) 2008: World Class Learning and Literacy through School Libraries, http://www.iasl-online.org/events/conf/2008/ • 4.-6. 8. 2008, Washington, ZDA, Library Assessment Conference: Building Effective, Sustainable, Practical Assessment, http://www.libraryassessment.org/index.shtml • 5.-8. 8. 2008, Montreal, Kanada, 10th biennial ISKO Conference ­ Culture and Identity in Knowledge Organization, http://www.ebsi.umontreal.ca/isko2008/ • 10.-14. 8. 2008, Québec, Kanada, 74. IFLA General Conference: Libraries without borders: Navigating towards global understanding, http://www.ifla.org/IV/ifla74/call-theor-en.htm Vec na 6. strani ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-174 MANIFEST KNJIŽNICARJA 2.0 • Prepoznal1 bom, da se svet informacijske kultu-re hitro spreminja in da se morajo knjižnice odlocno odzvati, da bi lahko uporabnikom pris­krbele vire in storitve, ki jih potrebujejo in zah­tevajo. • Poucil se bom o informacijski kulturi svojih uporabnikov ter iskal nacine za vkljucevanje pridobljenega znanja v knjižnicne storitve. • Ne bom le branil stališc svoje knjižnice, temvec bom objektivno ocenil situacijo, da bi spoznal, kaj je mogoce doseci. • Aktivno bom sodeloval pri napredku svoje knjiž-nice. • Prepoznal bom, da se knjižnice spreminjajo pocasi, zato bom skupaj s svojimi sodelavci poi-zkušal povecati odzivnost na spremembe. • Odlocno bom sodeloval pri uvajanju novih stori­tev in novih nacinov njihovega zagotavljanja, cetudi bom med sodelavci naletel na odpor. • Veselil se bom pozitivnih sprememb. Svoje vese­lje bom delil tudi s sodelavci in uporabniki. • Ce se bo pokazalo, da obstajajo boljši nacini, bom opustil pretekle prakse, ceprav so veljale za najboljše. • Poizkusil bom spremeniti svoj pristop, zaveda­joc se, da bom pri tem napravil marsikatero napako. • Ne bom cakal, da bo neka stvar popolna, preden jo obelodanim, saj jo bom na podlagi odziva uporabnikov prilagodil. • Ne bom se bal Googla ali sorodnih storitev, pac pa se bom raje oprijel prednosti teh storitev v dobrobit uporabnikov, hkrati pa bom zagotavljal odlicne knjižnicne storitve, ki jih potrebujejo. • Od uporabnikov ne bom zahteval, da vidijo stva­ri v knjižnicarskih okvirjih, pac pa bom raje raz­vijal storitve, ki odsevajo uporabniške želje in pricakovanja. • Pripravljen bom slediti uporabnikom, tako v spletnem okolju in kot tudi v fizicnem prostoru, kjer bom izvajal dejavnost. • Ustvarjal bom prosto dostopna spletna mesta, ki bodo uporabnikom dovoljevala, da se pridružijo knjižnicarjem pri ustvarjanju vsebin zaradi pri­dobivanja ucnih izkušenj in zagotavljanja pomo-ci njihovim sodelavcem. • Zavzemal se bom za prosto dostopni katalog, ki omogoca personalizirane, interaktivne vsebine, ki jih uporabniki pricakujejo v spletnih informa­cijskih okoljih. Pod crto: Res je. Skorajda nemogoce je ne opaziti: v bibliotekarstvu se število manifestov množi iz leta v leto, oziroma že desetletja. Zakaj bi bil torej tokratni nekaj posebnega? Lahko bi se trdilo, da se s prevodom Manifesta knjižnicarja 2.0 pridružujemo aktualnim strokovnim debatam, ki se združujejo pod pojmom knjižnice 2.0, ko se išce in razvija inovacije zlasti v storitvah. Nekateri so mnenja, da pojem predstavlja paradigmaticni prelom v miselnosti knjižnicarstva; drugi spet nasprotujejo, saj vidijo knjižnico 2.0 le kot teh­nološko orodje; celo, da gre le za kozmeticno spremembo. V razmislek vam torej ponujamo manifest, ki ga je sestavila Laura Cohen. Objavila ga je leta 2006, seveda, na svojem blogu. Prispevek je bil preveden v številne jezike. Prejel pa je številne komentarje, najveckrat pozitivne. Podatki o delu: Cohen, L. (2006): A Librarian's 2.0 Manifesto. Dostopno na spletu: http://liblogs.albany.edu/library20/2006/11/a_librarians_20_manifesto.html. Pokomentirajte pa tudi vi?! Pošljite nam vaše mnenje v Knjižnicarske novice ali pa se pridružite blogu na temo Knjižni­ce 2.0 (vec glej Hitre informacije, str. 1). Z dovoljenjem avtorice prevedli Sonja Svoljšak in Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica 1 Izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški spolni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 3/4) GOOGLE GENERACIJA : MIT ALI REALNOST — DANAŠNJI OTROCI—JUTRIŠNJI RAZISKOVALCI raziskava Britanske knjižnice in JISC Nedvomno so nekateri iz knjižnicarskih krogov že naleteli na raziskavo Britanske knjižnice in JISC (organizacije, ki skrbi za podporo izobraževanju in razvoju v Veliki Britaniji). Zato moj namen ni podrob­neje razcleniti te raziskave, pac pa opozoriti nanjo tudi tiste, ki je še ne poznajo. Zadnji podatki s spleta o citi­ranosti te raziskave in po lastni oceni menim, da ima delo tudi širšo vrednost predvsem s pogledi na bodoce uporabnike visokošolskih in specialnih knjižnic priho­dnosti. Raziskava je bila objavljena konec januarja 2008 in je v celoti (polni tekst) dosegljiva preko spleta na naslovu: http://www.bl.uk/news/pdf/googlegen.pdf (s spleta 18.04.2008). Bistvena ugotovitev, ki jo poudarja Britanska knjižnica v uvodnem tekstu, dostopnem na spletni strani: http://www.bl.uk/news/2008/pressrelease20080116.html (s spleta 18.04.2008) je, da je t.i. "Google" generacija mit! Kratki poudarki iz vsebine (povzeti po kazalu in vsebini): Izhodišca raziskave namen, ugotoviti, kako bodoci raziskovalci, ki so trenutno še v predšolski ali zgodnji osnovnošolski dobi dostopajo do digitalnih virov in jih uporab­ljajo. Rezultati kažejo na dejansko drugacne spretnosti, pricakovanja in celo drugacen nacin komunikacije ter informacijske pismenosti. Vse to bo vplivalo tudi na njihovo uporabo knjižnic in informacijskih servisov. izvedba raziskave, kdo je "google" generacija, mladi, rojeni po letu 1993. Vecina mladih, ki se danes vpisuje na srednje šole, je mlajših od pojava namiznih racunalnikov ter so bolj vešci racunalniške tipkovnice kot pisala v roki. Še vedno uporabljajo knjižnico, vendar manj, kot prejšnje generacije. Knjige so še vedno osnovni knjižnicni vir za to skupino, navkljub velikim sredstvom, ki jih knjižnice vlagajo v nakup digitalnih vsebin. kaj je digitalna tranzicija in kaj pomeni za knjižnice, zadnje raziskave CIBER kažejo, da bodo e-knjige naslednja "zgodba o uspehu", podobno kot pred njimi e-revije. Knjižnicarji se bodo morali odmakniti od statisticnih podatkov o številu dostopov v smer opazovanja informacijskega obnašanja in iskalnih potreb upora­bnikov. kako uporabniki sedaj uporabljajo "virtualno knjižnico" ok. 60% uporabnikov e-revij ne pregleda vec kot treh strani. Povprec­ni cas, ki ga uporabnik porabi za pregled e-knjige ali e-revije je zelo kratek (4-8 minut). Obnašanje iskalcev informacije je zelo heterogeno, zato je na mestu ugotovitev – "one size does not fit all" Google generacija kaj vemo o informacijski pismenosti mladih, imajo majhno razumevanje svojih informacijskih potreb, informacijska pismenost je vcasih zaskrbljujoce nizka, nimajo tocnega razumevanja kaj je internet – zamenjujejo ga z zbirko spletnih virov razlicnih ponudnikov. kako se obnašajo v virtualni knjižnici, ti uporabniki se obicajno zadovoljijo z enostavnim iskanjem (ne "advanced search"), ker pricakujejo, da bo iskalno orodje "razumelo" njegovo zahtevo. fenomen družbenih omrežij, knjižnicarje bi bolj kot "nevarnost" konkurence družbenih omrežij morala zanimati vkljucevanje e-knjig v svojo ponudbo. google generacija : mit ali realnost, kaj v resnici vemo o google generaciji, le 27% britanskih najstnikov ima malo globlje poznavanje IT. Tudi rezultat informacijskih vešcin ni dosti boljši od primerjave z generaci­jo starejših študentov (starih 40-50 let). informacijske vešcine – jih res imajo? ni dokazov, da bi bili boljši iskalci informacij – nepoznavanje delova­nja iskalnih orodij. Za evalvacijo dobljenih rezultatov iskanja upora­bijo zelo malo casa. Programi za informacijsko opismenjevanje v casu študija na fakultetah so že prepozni – zaceti je potrebno v osnovni šoli! Pogled v prihodnost informacijsko okolje leta 2017, prihod e-knjig, še vecji porast e-vsebin, nove oblike publikacij in virov (wiki, blogi,..), semanticni splet. posledice za "informacijske eksperte", internet bo potisnjen v ozadje ter bo postal orodje za vse. Edina mož­nost za knjižnice je v tesnejši povezavi s komercialnimi iskalnim orodji. "One-size-fits all" politika knjižnic ne bo vec ucinkovita. Sedanja mlada generacija ima zelo omejeno vedenje o servisih, ki jih nudijo knjižnice. posledice za (research) specialne knjižnice, bistvena ugotovitev za visokošolske in specialne knjižnice je da se naša prihodnost dogaja sedaj in ne cez deset let. Srednješolci in mlajši raje uporabljajo Google od zahtevnejših in casovno bolj potratnih orodij, ki jih ponujajo knjižnice, ceprav so rezultati Googla veliko manj rele­vantni. Zato morajo visokošolske in specialne knjižnice poskrbeti za svojo prepoznavnost v virtualnem prostoru z odprtjem v komercialna iskalna orodja. Poskrbeti morajo za informacijsko izobraževanje bodocih uporabnikov. izzivi za vse. Navržena vsebina nedvomno klice k podrobnejšemu branju in razmisleku, predvsem pa k akciji, saj kot je navedeno v besedilu - naša prihodnost se dogaja sedaj. Matjaž Eržen Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani Matjaz.erzen@ctk.uni-lj.si IZKUŠNJE Z DIGITALIZACIJO GRADIV V KNJIŽNICI MIRANA JARCA NOVO MESTO Vedno pogosteje se srecujemo z izrazi, kot so digitalizacija, digitalne zbirke podatkov, digitalna knjižnica… Ne samo v arhivih, muzejih, tudi v knjiž­nicah obstaja veliko knjig, revij, slikovne­ga gradiva, raznih dokumentov, ki so zaradi svoje starosti ali pa zaradi velike vrednosti zaprti javnosti, dostopni le na vpogled in v omejenem številu. Cilji digitalizacije so jasni: • ljudem je treba olajšati, poiskati, razu­meti in izkusiti lastno kulturno dedišci-no, • z digitalizacijo se rešuje naša dedišcina, • skrb za prihodnost – ohranjanje današ­nje digitalne vsebine. Razvoj zahteva, da se uporabniku omo­goci cim lažje in široko dostopanje do znanja, ki ga knjižnica s svojimi gradivi nudi. To pomeni, da se zanemari lokacija – uporabnik naj dostopa do gradiv kjer­koli in kadarkoli. Informacije, ki jih pot-rebuje, so torej dostopne preko spleta. Postopki so trije: • digitalizacija zbirk, • spletna dostopnost, • ohranitev in shranjevanje za zagotovitev dostopa prihodnjim generacijam. Ne moremo reci, da gre za nekaj novega, o tem je govora že nekaj let. Pa vendar, kadar je govora o splošnih knjižnicah, se pri vsaki knjižnici nekje zatakne. Teorija torej že, kaj pa praksa? Pri digitalizaciji najprej skeniramo gradi­vo, za katerega smo se odlocili. Pri izbiri gradiva že nastane problem, saj vsako za skeniranje ni primerno: • gradivo ne sme biti poškodovano, • velikost gradiva ne sme presegati zmog­ljivosti skenerja, • vezava gradiva mora omogocati razprtje brez dodatnega poškodovanja, • papir ne sme biti prevec umazan ali porumenel. Pri skeniranju upoštevamo priporocila Službe za oblikovanje, vodenje in vzdrže­vanje e-knjižnice: Tehnicna dokumentaci­ja za digitalizacijo knjižnicnega gradiva NUK. Tako pridobljeno originalno reprodukcijo shranimo na DVD-je, zunanje diske, kopije za uporabo pa ponudimo v taki ali drugacni obliki javnosti. Skeniran material hranimo v TIFF obliki. Nato pa ga shranimo še v JPG in PDF obliki, ki ju kasneje uporabljamo pri obli­kovanju dokumentov oz. za predstavitev javnosti. V naši knjižnici smo tako že kar ustaljeno skenirali stare razglednice in fotografije, ki smo jih, s COBISS/CONECT–om, inventarizirane dodajali h COBISS zapi­su. Tako smo uporabniku, s klikom na dodatno povezavo v zapisu, omogocili tudi dejansko slikovno predstavo gradiva, ki pa je kljub zmanjšanju velikosti in resolucije digitaliziranega gradiva še pri­merna in dovolj kakovostna. Prav tako smo našemu CMS orodju, ki ga uporabljamo za ažuriranje spletne strani, dodali modul Digitalne zbirke, s katerim vnašamo naše digitalizirano gradivo, kot so slovenski gradovi, cerkve na Dolenj­skem, tudi artoteka je v polnem zagonu. Prav tako redno in uspešno uporabljamo spletni portal Kamra za vnos digitalnih zbirk. Pri Kamri gre za omogocen dostop do digitaliziranih vsebin, besedil, infor­macij, programov in projektov. Uporab­nik išce podatke ciljno, torej selektivno. Digitalne zbirke omogocajo uporabniku tematsko iskanje informacij, znotraj pro-grama pa tudi ciljno in selektivno iskanje. A vsi ti nacini opisovanja oziroma pred­stavitve digitaliziranega gradiva se nam niso zdeli zadostni. Pri opisu gradiva smo opažali pomanjkanje vsebine, ki bi upora­bniku celoviteje opisala in prikazala gra­divo, ki ga knjižnica hrani. Vsi ti progra-mi (razen Kamre) namrec od uporabnika zahtevajo, da že vnaprej ve, kaj išce oz. potrebuje. V Posebnih zbirkah naše knjižnice hrani-mo raznovrstno starejše in vredno gradi­vo. Veliko tega gradiva še ni obdelanega, širši množici pa bi ga kljub temu želeli predstaviti. Pri digitalizaciji slikovne zbirke Franca Ksaverja Skole, bidermajerskega slikarja iz 1. polovice 19. stoletja, smo se odlocili, da bomo ustvarili digitalizirano obliko, ki bo predstavila tega zanimivega ustvarjalca bolj polno ter uporabniku privlacneje glede na njegovo zgodovinsko težo. Vse Skolovo gradivo smo skenirali, le pri dimenzijah, ki presegajo zmogljivosti skenerja, smo gradivo fotografirali. Pre­gledali smo tehnicne zmogljivosti in ugo­tovili, da nimamo na voljo programa, s katerim bi gradivo ustrezno predstavili. Ker smo knjižnice vecno brez denarja, ga tudi kupiti ne moremo. Odlocili smo se torej, da preizkusimo program Microsoft Publisher. Publisher vsebuje mnogo fun-kcij, s katerimi lahko ustvarimo ucinkovi­te in kakovostne tiskovine oziroma publi­kacije, med drugim omogoca izdelavo osnovnega spletnega mesta. Zato smo se odlocili, da gradivo predsta­vimo kot publikacijo v obliki spletnega mesta. Ko je bilo oblikovanje koncano, je nastala težava pri izdelavi spletnega mes-ta, saj oblikovanje le-tega s programom Publisher ne zadovolji oblikovnih in funkcionalnih zahtev, ki bi jih potrebova­ li. Med drugim pa tudi naše CMS orodje ne podpira dodajanja novih spletnih mest. Pristali smo na zacetku. Bomo priznali poraz ter zbirko shranili na DVD in delo koncali? Po temeljitem razmisleku smo se odlocili, da bodo posebne zbirke dobile svoje spletno mesto oziroma spletno stran, kjer bomo brez težav predstavljali in dodajali digitalizirano gradivo oziroma naše digitalne zbirke starejših in vrednih gradiv. Predvidevamo namrec, da se bodo s casom zahteve, ponudbe ter mož­nosti spremenile, glede na množico upo­rabniku izredno zanimivega materiala pa je potreba po tem velika. Tudi zašcita predstavljenega gradiva na spletu je problematicna. Soociti se mora-mo namrec z možnostjo »kraje«. Spletne strani pa obicajno ne nudijo možnosti zašcite. Vec glav vec ve. Sprašujem se, ali bi splo­šne knjižnice lahko tvorno sodelovale pri izgradnji in predstavitvi digitalnih vsebin na spletu. Prav gotovo bi to marsikomu olajšalo ne samo zacetek, pac pa dalo tudi idejnega zagona. Karin Servatzy Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto TEME SPLOŠNE KNJIŽNICE IN VSEŽIVLJENJSKO UCENJE PROJEKT ENTITLE STROKOVNE S 1. januarjem 2008 je zacel teci dvoletni projekt ENTITLE. Financira ga EU program Vse­življenjsko ucenje, precni pro­gram, 'Diseminacija in širjenje dobre prakse'. V projektu sodeluje 13 partnerjev: 1. Acrosslimits, Malta 2. Splošna knjižnica Aarhus, Danska 3. Bchereiverbant Österrichs, Avstrija 4. Knjižnica Oktavian Goga, Cluj, Romunija 5. CROSS CZECH, Praga, Ceška republika 6. Mestna knjižnica Helsinki, Finska 7. MLA (Museums, Libraries and Archives Council), Velika Britanija 8. Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovenija 9. Obcina Lisbona, Portugalska 10. PUBLIKA, zveza madžarskih knjižnic, Madžarska 11. Zveza knjižnicarjev in informacijskih servisov, Bolgarija 12. Knjižnica Veria, Grcija 13. Evropska šolska mreža, Belgija Namen projekta je podpora in krepitev aktivnosti splošnih knjižnic pri podpori vseh oblik ucenja, namenjenim vsem starostnim skupinam in socialnim okoljem. Cilja projekta sta: • identificirati, opisati in razširiti glavne primere dobrih praks, specificnih servisov, orodij in pristopov, ki jih splošne knjižnice uporabljajo pri podpori vseživljenjske-mu ucenju. • izdelati metodologijo in orodja za nadaljnje primerjave in uporabo teh rezultatov. Rezultati projekta bodo izdaja smernic in priporocil, spletno okolje za njihovo diseminacijo, priporocila in primeri dobre prakse, svetovanje in promocija inovativnih praks preko naci­onalnih predstavitev, priprava okvira za merjenje ucinkov, ki bo uporaben v celotnem izobraževalnem sektorju. Vsi ti rezultati bodo valorizirani na koncni konferenci. V prvi polovici leta 2009 bo vsaka sodelujoca država organizi­rala nacionalno konferenco, kjer se bodo srecali razlicni akter­ji s podrocja vseživljenjskega ucenja in na kateri bo predstav­ljen projekt in njegovi rezultati. Breda Karun Narodna in univerzitetna knjižnica KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ Nadaljevanje z 2. strani: SODELOVANJE NA KONFERENCI (roki za oddajo povzetkov) • 5. 5. 2008 za 23.10.2008, Ljubljana, Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah, http://www.zbds-zveza.si/ posvetovanja_sekcije.asp (prijava posterja) • 30. 5. 2008 za 10.-11.9.2008, Karlovec, Knjižnica– igrišce znanja in zabave • 9. 5. 2008 za 26-30. 10. 2008, Kalsruhe, Nemcija, The International Semantic Web Conference (ISWC), http:// iswc2008.semanticweb.org/ • 19. 5. 2008 za 18-19. 9. 2008, Arhus, Danska, 8th International Web Archiving Workshop, http://iwaw.net/08/ index.html • 30. 5. 2008 za 23-26. 9.2008, Park City, ZDA, 5th International Conference on Geographic Information Science, http://www.giscience.org/index.php • 30. 5. 2008 za 23-24. 10. 2008, Colombus, Oh., ZDA, 5th International Conference on Knowledge Management, http://www.ickm2008.org/ • 1. 6. 2008 za 9-11. 10. 2008, Izmir, Turcija, Ünak 2008: Information: Diversity and Awareness, http:// www.unak.org.tr/unak08eng/ • 15. 7. 2008 za 28-30. 1. 2009, Porto, Portugalska, Bobcatsss 2009, http://www.bobcatsss2009.org/ [sic] utrinki z raziskovalnih cajank raziskavi sta v središce postavili knjižnice in vprašanje, kako uporabniki spre­jemajo in upora­bljajo storitve knjižnic ter njim konkuren c ne spletne storitve. Pri tem so izpos­ tavili tudi razlike med razlicnimi državami in starostnimi skupinami. Pew Internet & American Life Pro­ject vsak mesec objavi vec zanimi­vih porocil o uporabi razvijajocih se tehnologij in internetnih storitev. Raziskave, na podlagi katerih so porocila nastala, se sicer ne posve-cajo neposredno knjižnicam, ven­dar pa rezultati lahko pomagajo knjižnicarjem pri boljšem razume­vanju uporabnikov in oblikovanju storitev. Taka so na primer poroci-la: Teens and Social Media, Digital Footprints, Tagging, Parent and Ali ste vedeli? Otroci, mladi in tudi tisti malo manj mladi uporabniki so razlog, zaradi katerega knjižnice ves cas razvijajo nove storitve, preoblikujejo stare in se nasploh trudijo narediti kar naj­vec, da bi svoje naloge cim bolje opravljale. A vcasih se zdi, da kljub dobrim namenom knjižnice in knji­žnicarji še vedno premalo poznamo svoje uporabnike in v resnici ne znamo prisluhniti njihovim željam, pricakovanjem in potrebam. Prvi korak k boljšemu razumevanju uporabnikov in s tem h kvalitetnej­šim storitvam knjižnic je, da o njih izvemo nekoliko vec. V zadnjih letih lahko spremljamo kar nekaj zanimivih študij, ki raziskujejo navade in znacilnosti ljudi in nam tako omogocajo, da sledimo spre­membam v družbi in okolju. Tokrat bi opozorili na porocila, ki jih pripravljata OCLC-ja in Pew Internet & American Life Project. Porocila so prosto dostopna na spletu (http://www.oclc.org/reports/; http://www.pewinternet.org/reports.asp) in prikazujejo, kako ljudje uporab­ljamo in doživljamo internet, kak­šen je položaj knjižnic v današnji informacijski družbi, veliko pozor­nosti pa namenjajo tudi mlajšim generacijam uporabnikov. OCLC je v zadnjih letih objavil dve odmevni in obsežni porocili: Per­ceptions of Libraries and Informa­tion Resources (2005) in Sharing, Privacy and Trust in Our Networked World (2007). Obe Teen Internet Use in Generations online. V medijih in med knjižni-carji pa je najvec pozornosti v zad­njem casu pritegnilo porocilo Infor­mation Searches That Solve Prob­lems (http://www.pewinternet.org/PPF/r/231/ report_display.asp), ki je prikazalo tudi položaj knjižnic med ostalimi viri informacij. Porocila ne prinašajo le aktualnih tematik, ampak predstavljajo tudi vrsto idej in možnosti za raziskave, ki bi jih lahko izvedli med sloven-skim prebivalstvom in s primerjavo ugotovili, ali lahko tuje ugotovitve resnicno prenesemo v naše okolje ali ne. Tanja Mercun mlada raziskovalka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani • da 30% vprašanih še nikoli ni slišalo za online podatkovne baze? • da 36% vprašanih uporabi online knjižnicni katalog vsaj enkrat na leto? • da se je med leti 2005 in 2007 uporaba knjižnicnih spletnih strani zmanjšala za 10 %? • da 64% najstnikov aktivno ustvarja vsebine na spletu? • da v primerjavi z odraslimi najstniki bolj omejujejo dostopnost podatkov o sebi? • da bi manj kot 10% vprašanih prispevalo vsebine na spletne strani knjižnice? • da si 58% vprašanih najprej pomaga z internetom, le 13% pa se jih obrne na splošno knjižnico? • da generacija Y (18-29 let) obiskuje knjižnico bolj kot katera dru­ga generacija? BERCICEVA NAGRADA ZA LETO 2007 Od leta 2002 Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete vsako leto podeli Bercicevo nagrado za najboljše diplomsko delo. Dr. Branko Bercic je diplomirani slavist in doktor literarnih zna­nosti. Delal je na Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo ter v Narodni in univerzitetni knjižnici in bil njen ravnatelj od leta 1976 do 1980. Bil je tudi urednik revije Knjižnica, predsednik Zveze bibliotekarskih društev Jugoslavije in predsednik Skupnos-ti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic. Vso svojo kariero si je prizadeval za izobraževanje knjižnicarjev, njegova velika želja pa je bila uresnicena z ustanovitvijo Oddelka za bibliotekarstvo leta 1987. Bil je prvi predstojnik oddelka. Za vsakoletno podeljevanje nagrade se je Oddelek odlocil ob 75­letnici Branka Bercica. Objavljamo obrazložitev komisije, ki je nagrado za leto 2007 podelila Grazielli Viola. Diplomantki za nagrado iskreno cestita- mo. Komisija za izbor Berciceve nagrade za najboljše diplomsko delo v letu 2007, v katero so bile imenovane mag. Tatjana Likar, mag. Mateja Locniškar-Fidler in dr. Eva Kodric­Dacic, je pregledala naslednja dela, ki so jih mentorji predla­gali v ožji izbor: • Maja Blažic (mentorica: izr. prof. dr. Maja Žumer). Kari-erna pricakovanja študentov bibliotekarstva, • Mitja Iskric, (mentor: izr. prof. dr. Primož Južnic). Upo­raba javnih terminalov za dostop do Interneta v sploš­nih knjižnicah, • Nika Lebar, (mentor: izr. prof. dr. Primož Južnic). Sofi­nanciranje nabave tuje literature knjižnicam Slovenije, • Tilen Mandelj, (mentor: izr. prof. dr. Primož Južnic). Slovenski raziskovalci, njihove objave in odmevnost: študije primera, • Tanja Mercun, (mentorica: izr. prof. dr. Maja Žumer). Amazon in knjižnicni katalogi: podobnosti in razlike, • Graziella Viola (mentorica: doc. dr. Anja Dular). Tiskar­stvo v Kopru v obdobju od 19. do srede 20. stoletja. Po mnenju komisije je najboljše diplomsko delo študija avtorice Grazielle Viola z naslovom Tiskarstvo v Kopru v obdobju od 19. do srede 20. stoletja ki je nastalo pod mentorstvom docentke doktorice Anje Dular. Avtorica v svojem diplomskem delu predstavlja pregled razvoja tiskarstva v Kopru v devetnajstem in v prvi polovici dvajsetega stoletja. Raziskava s podrocja kulturne zgodovine nam s predstavitvijo razvoja tiskarstva odstira demografsko strukturo Kopra, njegovo upravno in kulturno življenje, šols­tvo ter njegovo povezanost in odvisnost od velikih kulturnih in gospodarskih središc severne Italije. V uvodnih poglavjih nam avtorica predstavi prve tiskarje, ki so se v Kopru ukvarjali s to dejavnostjo v casu pred razpadom Beneške republike. Tiskars­tvo je namrec dobilo domicil v Kopru šele z devet­najstim stoletjem in razlogi za nastanek ter razvoj obrti so predstavljeni v luci kulturnozgodovinskega razvoja tega obdobja. Avtorica predstavlja tiskarje v kronološkem zapore­dju, pri cemer natancno popisuje dela, ki so jih nati­snili v casu svojega delovanja. Pri popisu upošteva vse vrste gradiva, od periodicnih publikacij, mono- grafij, brošur do drobnih tiskov in tiskovin. Posebno odlicnost daje diplomskemu delu širok izbor virov (ki obsegajo tako klasicno rokopisno arhivsko gradivo, kata-loge knjižnic, izcrpno uporabo bibliografij) in literature (pri kateri avtorica uporablja tako elektronsko kot tudi tiskano gradivo), katerih izbor in uporaba že sama po sebi kažeta na suvereno bibliotekarsko znanje avtorice. To izkazuje tudi pregledna bibliografija del, ki so jih natisnili obravnavani tiskarji, urejena abecedno po posameznih vrstah gradiva. Pricujoca študija dobi še posebno vrednost v kontekstu zbiranja domoznanskega gradiva in domoznanske dejavnos-ti knjižnic nasploh. Temeljne raziskave razvoja tiskarstva in založništva dolocenega obmocja, opremljene z izcrpno bib-liografijo izdanih del, bi morale biti osnova za gradnjo domoznanske zbirke v knjižnici. Predstavljeno diplomsko delo bi lahko služilo kot vzorcen primer za teoreticne razis­kave, ki so na tem podrocju nujne, saj bodo sicer domoz­nanske zbirke ostajale v okvirih ljubiteljskih prizadevanj. Diplomsko delo Grazielle Viola se odlikuje s sistematicnos­tjo in metodološko doslednostjo pri obdelavi teme, rezultati njene raziskave pa prinašajo novosti na doslej le parcialno raziskanem podrocju. Po mnenju komisije to diplomsko delo po svoji kakovosti izstopa med deli, ki jih je Oddelek za bibliotekarstvo, infor­macijsko znanost in knjigarstvo predlagal v oceno in predla­gamo, da prejme Bercicevo nagrado za najboljše diplomsko delo v letu 2007. Komisija za izbor Berciceve nagrade Dosedanji prejemniki Berciceve nagrade za najboljše diplomsko delo: 2002 Jana Golob: Bibliografija Avgusta Pirjevca. 2001 (mentor dr. Jože Urbanija) 2003 Mojca Trtnik: Poklicna samopodoba šolskih knjižnicarjev. 2002 (mentorica izr. prof. dr. Vlasta Zabukovec) 2004 Nataša Brecko: Pedagoška funkcija visokošolskih knjižnic : informacijsko opismenjevanje študentov. 2003 (mentorici dr. Melita Ambrožic in ddr. Barica Marentic-Požarnik) 2005 Maja Kokove-Hrovat: Analiza rabe oznacevalcev napak : [sic] in [i.e.] v slovenskem vzajemnem katalogu. 2004 (mentorica dr. Maja Žumer) 2006 Maja Kraljic: Avtomatizacija izposoje knjižnicnega gradiva : potek v preteklosti in obeti za prihodnost. 2004/2005 (mentorica dr. Jasna Maver) 2007 Tomaž Kranjc: Poizvedovanje po slikah na podlagi vsebine : s pregledom obstojecih prosto dostopnih sistemov. 2006 (mentorica izr. prof. dr. Jasna Maver) SLOVENSKE KNJIŽNICE : KNJIŽNICA 2.0 Ljubljana, 2. 4. 2008 Ob praznovanju Dneva NUK, ki je povezan z obletnico (tokrat že 201.) odloka o obveznem izvodu v avstrijskem cesarstvu, smo 2. aprila 2008 v Narodni in univerzi­tetni knjižnici organizirali strokov-no posvetovanje z naslovom Slo­venske knjižnice : Knjižnica 2.0. Z njim smo želeli opozoriti knjižnicarsko stroko oziroma knjižnicarje na vpliv in spremem-be, ki jih prinašajo nove spletne tehnologije na vsa podrocja dejav­nosti knjižnic, še zlasti na podroc­je njihove informacijske dejavnos-ti. Žal zaradi prostorskih omejitev udeležbe nismo uspeli zagotoviti vsem zainteresiranim, k sodelova­nju smo lahko povabili le izbrano ciljno publiko – knjižnicarje, ki so odgovorni za nacrtovanje in razvoj knjižnic. Posvetovanje se je pricelo z nagovoro-ma v.d. ravnatelja NUK, mag. LenartaŠetinca in mag. Alenke Kavcic-Colic, ki je koordinirala organizacijo in izvedbo srecanja. Prvi referent, mag. Patrick Danowski iz berlinske Državne knjiž-nice, nam je predstavil orodja Spleta 2.0 in opisal svoje videnje Knjižnice 2.0, ki ga je razdelil na dva dela: vklju-cevanje aplikacij Spleta 2.0 v knjižnice in prisotnost knjižnic na Spletu 2.0. T. i. Knjižnicarja 2.0 je opisal kot radove­dnega knjižnicarja, ki Splet 2.0 uporab­lja kot orodje pri svojem delu in se ne boji preizkušati novosti. Ker koncept Knjižnice 2.0 šele vstopa v naš prostor, je programski odbor posvetovanja kot slovenske referente povabil osebe, ki se vsakodnevno sicer ukvarjajo s tehnologijami Spleta 2.0, niso pa nikoli delali v knjižnici, in jo poznajo le z vidika uporabnika. Prikaz možnosti, ki jih omogocajo nove splet­ne tehnologije s strani ekspertov in njihov pogled na Knjižnico 2.0, naj bi povabljenim ponudil izhodišce in izziv za razmišljanje o organizaciji in ponud-bi knjižnicnih storitev. Referenti so bili mestoma tudi provokativni, poskušali so nam povedati, da je lahko podoba knjižnic in njihovih storitev oziroma proizvodov v oceh uporabnikov druga-cna, kot pa si jo predstavljamo knjižni-carji, da morebiti želijo in pricakujejo (še) nekaj drugega, kot jim ponujamo. In ce knjižnice poznajo in presojajo le po nekaterih storitvah, pomeni, da svojo dejavnost verjetno še preslabo promoviramo v okolju. Klemen Kocjancic, dolgoletni admini­strator slovenske Wikipedije in eden njenih najbolj ustvarjalnih piscev vse-bin, je predstavil delovanje angleške in slovenske razlicice Wikipedije ter naj­novejše podatke o številu clankov in uporabnikov. Analiziral je strukturo clanka na Wikipediji in izpostavil poda­tke o knjižnem gradivu, ki ga lahko najdemo znotraj posameznega »zapisa«. Opozoril nas je, da slovenska Wiki-pedija že uspešno sodeluje z nekaterimi šolami (npr. s Pedagoško fakulteto v Ljubljani), prikazal pa je tudi možnosti povezovanja slovenskih knjižnic, vzaje­mnega kataloga in Wikipedije. Pri tem je kot zgled navedel antikvarni/ knjigotrški katalog Booklooker.de ter katalog Karlsruhe Virtual Catalogue KVK, ki povezuje knjižnicne in knjigo­trške kataloge. Zanimiva je bila tudi njegova zamisel postavitve NUK 2 v virtualno okolje, v katerem bi obisko­valci Second Life-a lahko uporabljali knjižnico, katere izgradnja se v realnem okolju »uresnicuje« že dve desetletji. Jugoslav Petkovic, solastnik in direk-tor uspešnega podjetja Domenca, v katerega dejavnost skuša vpeljati para­digmo Spleta 2.0, nam je na kratko predstavil tehnologije in vsebine Spleta 2.0 ter možnosti njihove uporabe v komercialne namene. Na osnovi lastne, uporabniške vizije poslanstva knjižnic, nas je opomnil na premajhno pozor­nost, ki jo knjižnice, po njegovem vide­nju, namenjajo željam svojih uporabni­kov. Opozoril je na prelomnico v prila­gajanju storitev/izdelkov uporabnikom oz. potrošnikom, ki je nastopila z Goo-glovo odlocitvijo, da mora oglaševanje slediti potrebam spletnih »deskarjev« in ne željam oglaševalcev. Prikazal je tudi možnosti uporabe spleta kot operacij­skega sistema, kar bi lahko knjižnice še bolj približalo uporabnikom. Za udeležence srecanja najbolj provo­kativen je bil zagotovo nastop Vuka Cosica, soustanovitelja Ljubljanskega laboratorija za digitalne medije (Ljudmila) in podjetja Case Sensitive. Ceprav je marsikdo med predstavitvijo ni utegnil razbrati, kaj želi referent povedati »med vrsticami«, njegov namen ni bil smešiti slovenske knjižni-carje, temvec jih spodbuditi k razmiš­ljanju, argumentiranju in iskanju druga-cnih poti/rešitev. Da je bil referent res »slišan«, je bilo razvidno takoj: v casu njegovega nastopa sta apatijo na obra­zih (nekaterih) poslušalcev zamenjala smeh pri enih in zgražanje pri drugih. »Rdeco nit« (sicer tematsko zelo široke­ga) referata bi lahko povzeli kot: knjiž-nice niste vec edini oziroma najpo­membnejši posrednik informacij, ste le še eden izmed mnogih in zato se mora­te za svoje uporabnike še bolj potruditi in se nauciti delovati v novem okolju. Mlada raziskovalka na Oddelku za bib-liotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti, Tanja Mercun, nas je v svoji predsta­vitvi zelo lepo opozorila, da je uspeh storitev v t. i. Knjižnicah 2.0 tesno povezan z uporabniki, njihovimi nava­dami in željami. V razmislek nam je ponudila nekaj prednosti in slabosti, ki jih vidi v Knjižnici 2.0. Poudarila je, da moramo vedeti, kaj sploh želimo dose­ci z vpeljavo novih tehnologij, preden jih zacnemo vkljucevati v knjižnice. Predvsem moramo razmisliti, v kakšni meri želimo vstopiti v »Svet 2.0« in katere elemente Spleta 2.0 je smiselno prenesti v knjižnice. Izrazila je tudi skrb, da bomo orodjem 2.0 namenili prevec pozornosti, pri tem pa pozabili, da moramo najprej odpraviti slabosti t. i. Knjižnice 1.0. Drugace bodo orodja 2.0 postala le šminka, s katero se bodo prikrile stare težave knjižnic. Zadnji referent, mag. Zoran Krstulo­vic, pomocnik ravnatelja NUK za stro­kovno delo knjižnice in vodja projekta Digitalna knjižnice Slovenije, je pred­stavil storitve NUK v spletnem okolju. Prikazal je razvoj portala dLib.si od leta 2003 dalje, njegov namen, poslanstvo in vizijo ter pojasnil njegovo strukturo in iskalnik. Opozoril je na prisotnost dLiba v servisu Youtube in Wikipediji, ter na možnosti njegove uporabe na mobilni napravi. Prikazal je tudi pove­zavo med dLibom in COBISS/OPAC-om, na koncu pa smo si pogledali, kak­šna bo nova podoba portala in katere dodatne storitve bo omogocal. Predavanjem je sledila okrogla miza, ki jo je vodila dr. Melita Ambrožic. Zacela jo je z razmišljanjem o tem, kaj naj bi sploh bila Knjižnica 1.0 oziroma Knjižnica 2.0 ter kako napredek tehno­logije vpliva na okolja knjižnic in infor­macijsko vedenje oziroma ravnanje njihovih uporabnikov. Izpostavila je vprašanja delovanja knjižnic, knjižnic­nih storitev in knjižnicarjev v novem okolju ter opozorila na pomanjkanje študij, ki bi nam povedale, kakšni so in kaj pravzaprav slovenski uporabniki pricakujejo od knjižnic. Ker po posameznih referatih ni bila predvidena razprava, se je ta razživela med okroglo mizo. Njene glavne prob-lemske tocke so bile: • Knjižnica 2.0 in uporabniki (Ali jo sploh želijo? Bi bili pripravljeni sodelovati?) • Knjižnica 2.0 in COBISS (Katera orodja Spleta 2.0 uporabniki pogre­šajo v obstojecem online katalogu slovenskih knjižnic?) • Knjižnica 2.0 in zakonski predpisi (V kolikšni meri nas Zakon o avtor-ski in sorodnih pravicah in Zakon o varovanju osebnih podatkov omeju­jeta pri zagotavljanju prostega dos-topa do informacij?) • Knjižnica 2.0 in knjižnicni delavci (Smo knjižnicarji dovolj usposoblje­ni za uporabo novih tehnologij? Je sploh mogoce pritegniti v knjižnice kadre z ustreznimi tehnološkimi znanji?) • Knjižnica 2.0 v praksi (Knjižnicarji blogamo? Zakaj? Zakaj ne? Zakaj v praksi ni zaživel blog na spletni stra­ ni Knjižnice Otona Župancica? Naj knjižnice prek svojih spletnih strani zagotavljajo tudi vstop npr. v Second Life?) Namen posvetovanja ni bil pripravljan­je smernic razvoja Knjižnice 2.0 v slo­venskem okolju. Želeli smo predvsem sprožiti zanimanje za tematiko, pred­staviti možnosti Spleta 2.0 tistim, ki jih morebiti še niso poznali in vzpodbuditi razmišljanje o nadaljnji smeri razvoja slovenskih knjižnic oziroma njihovih storitev. Da je posvet res sprožil razmišljanja, je razvidno že iz komentarjev na dLib blogu (http:// digitalnaknjiznicaslovenije.blogspot.com).Žal njihovi avtorji ne razmišljajo o tem, kako bi lahko z orodji Spleta 2.0 izbolj­šali razlicne storitve knjižnic, do sedaj so se vecinoma usmerili na problemati­ko ene od njih, tj. online knjižnicnega kataloga (OPAC), ki pa seveda ni edina storitev oziroma proizvod knjižnic, ki ga je mogoce (potrebno) izboljšati. In nikakor niso samo splošne knjižnice tiste, ki bi morale razmisliti o prihod­nosti – okolja vseh knjižnic so se, ozi­roma se spreminjajo in zahtevajo ustre-zen odziv knjižnic in knjižnicarjev. Zato upamo, da se bo razprava nadalje­vala tudi v tej smeri. Bistvo vsega z oznako 2.0 je: vsem obiskovalcem spleta (v kontekstu Knji­žnice 2.0 uporabnikom knjižnic) omo-gociti, da sodelujejo, komentirajo, (so) ustvarjajo, prispevajo povratno infor­macijo. Naši uporabniki že sedaj sode­lujejo - v knjižnicah, kjer so jim pripra­vljeni prisluhniti. Predlagajo gradivo za nabavo, (so)organizirajo knjižnicne prireditve, nam povedo, da dolocena »knjiga sicer je zgodovinski roman, vendar je pri zgodbi poudarek na kri­minalnem dogajanju in bi ga zato morali prestaviti na drugo polico«, nas pohvalijo, »da je Dikul sicer krasna stvar, ampak kje pa bi se ga lahko nau-cil uporabljati?« … Možnosti, da s pomocjo orodij Spleta 2.0 uporabnike še dodatno vzpodbudimo k aktivnemu sodelovanju s knjižnicami, so številne. Upamo, da nas je posvetovanje vzpod­budilo k razmišljanju o tem, kako nove tehnološke možnosti izkoristiti cim bolje. Damjana Vovk Narodna in univerzitetna knjižnica Pojmovnik orodij 2.0, priložen gradivu posvetovanja: Pojmovnik in izbor virov pripravila Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica POROCILO S KONFERENCE "OPEN REPOSITORIES 2008" Konferenca v Southamptonu je bila že tretja po vrsti na to temo. Potekala je med 1.4 in 4.4 2008. Letošnja tematike se je sukala okrog najbolj razširjenih odprtokodnih repozitorijev, kot so DSpace, Eprints in Fedora. Torek, 1.4 in sreda 2.4 – plenarna predavanja Prvi govornik - Peter Murray Rust iz Cambridge University trdi, da je najpo­membnejše "delo" na elektronskih vsebinah - rudarjenje s podatki (text mining). Za primarni vir in bazo znanja postavi znanstvene clanke in vsa viso­košolska dela. Ta nabor gradiva naj bi bil po njegovih besedah kljucen vir vsebin, ki naj bi jih hranila enota (fakulteta, univerza, itd). Težav, ki pri arhiviranju vsebin nastajajo je vec. Osnovna težava je disciplina razisko­valcev, ki slabo ali sploh ne bdijo nad verzijami svojih dokumentov. Trdi, da velika vecina znanstvenikov ne uporab­lja nobenega od sistemov za upravljan­jem z verzijami (http://en.wikipedia.org/ wiki/Concurrent_Versions_System), posledic­no nimajo vpogleda v kronologijo napisanih tekstov. Naslednja težava je dejstvo, da se velika vecina znanstvenih publikacij nikoli ne arhivira – ne odda v zato namenjeno podatkovno skladišce – repozitorij. G. Murray je mnenja, da je takšnega vsaj 80% gradiva. Eden vecjih problemov izhaja iz dejstva, da se na znanstvenike ne gre zanašati, da bi gradivo oddajali v temu namenjene repozitorije. Od tehnicnih omejitev, ki "data mining" ne izkorišcajo popolno-ma, še vec, rezultati so lahko napacni ali jih sploh ni, je dejstvo, da vecina metodologov oz. snovalcev repozitori­jev uporablja PDF oz. PDF/A kot primarni in glavni format zapisa dato­tek. Težave, ki pri tem nastanejo so posledica dejstva, da je tak zapis sicer prijeten za koncnega uporabnika, nika­kor pa ne za racunalnik, ki datoteko obdeluje. Med razpoznavanjem vsebine (ki je pogoj za rudarjenje nad polnim besedilom) pride do napak bodisi kot posledic samega OCR prepoznavanja in napak, ki nastanejo zaradi neinteli­gence teh programov. Kot primer vze­mimo kemijo. Clanki na podrocju kemije so lahko bogati s kemijskimi simboli in graficnimi predstavitvami razlicnih molekul, spojin. Informacijo v izvirniku je moc izvoziti kot "pameten element" in uporabiti drugje in tako poskrbeti za uporabo vseh informacij v tekstu saj se pri pretvorbi v PDF te informacije izgubijo (novi Office 2007 oz. Mac Office 2008 ponuja kot stan­dardni zapis koncnico .docx - Word Microsoft Office Open XML Format Document s cimer predvideva vecjo povezljivost in uporabnost elementov v samem Wordovem besedilu). Prav tako transformacija v pdf unici nevidne znake kot so konec vrstice oz. konec odstavka. Vprašanje, ki se postavlja je: pdf ali ne pdf? Shranjevati vse v izvir­niku, opraviti izvoz v XML, nad temi objekti izvajati iskanja in indeksiranje koncenu uporabniku pa ponuditi pdf? Splet 2.0 Elementi spleta 2.0 so že dolgo prisotni med nami. Poudarjajo socialni vidik, koncnemu uporabniku približujejo splet, aktivno sodelovanje uporabnika omogoca drugacno dojemanje spleta -uporabnik se iz pasivnega spreminja v aktivnega udeleženca. Cilj uporabe elementov spleta 2.0 je torej v prvi vrsti uporaba uporabnikovih prispevkov kot dodane vrednosti pri ponudbi spletnih servisov. Avtor predavanja poda rezul-tat raziskave uporabe bloga v ZDA in trdi da blog uporablja 12 od 147 milijo­nov prebivalcev. Od vseh blogov jih 37% »govori« o »meni in mojih dogod­kih«, torej o doživljajih. Posledicno ogromno uporabnikov komentira te vrste zapisov. Ceprav se zdi na prvi pogled neverjet-no, obstaja nezanemarljiv odstotek znanstvenikov in raziskovalcev, ki svo­je delo (clanke, raziskave) objavljajo le in neposredno na blog, ki je tako edini vir hranjenj informacij. V okviru E-crystals federation poteka projekt zbi­ranja elektronskih publikacij znanstve­ne narave iz blogov, ki jih uporabljajo omenjeni raziskovalci. S kombinacijo osnovnega in razširjene­ga DublinCore formata za opisovanje in predstavitev gradiva poskušajo spra­viti vire na nek skupni imenovalec kar ni nujno enostavno zaradi razlicnega gradiva in standardov pisanja (semanticni problem). Z uporabo pro-tokola OIA-ORE se vrši izvoz vsebin v skupni repozitorij (uporabljajo E-prints). Za objavo zbranih publikacij uporabljajo placljiv servis DOI. Soroden projekt, ki je v teku – VIF project (version identification framework) se ukvarja z sledenjem in urejanjem verzij dokumentov. Po razis­kavah naj bi med vsemi znanstveniki / raziskovalci bilo max. 5% takih, ki ima­jo urejen oz. uporabljajo sistem za upravljanje z verzijami na nacin, da lahko vedno dosegajo predhodne ver­zije. Doticni projekt poskuša premos-tit te težave na nacin, da z njegovo pomocjo / uporabo poskrbimo za oznacevanje verzij dokumentov v repozitorijih, pravicami za dostop, itd. Social networking Poleg uvodnih ugotovitev, da se upora­bniki vkljucujejo kot aktivni elementi v splet preko participacij na spletnih por­talih kot so Flickr, Youtube, itd. je za podrocja knjižnic, muzejev, arhivov, fakultet, razlicnih raziskovalnih zavo­dov in ostalih depozitarnih enot elek­tronskih publikacij pomembna aktivna prisotnost koncnih uporabnikov kot aktivnih udeležencev pri oznacevanju gradiva. Pomemben prispevek koncnih uporabnikov se pricakuje pri dodajanju oznacb – tag-ov. Ce so metapodatki na eni strani visoko kvalitetni izdelki je njihova produkcija relativno drag pos­topek. Obstaja verjetnost semanticnega prepada med uporabnikovim in biblio­tekarskih razumevanjem danih metapo­datkov. Metapodatki so na nekem mes-tu lahko celo irelevantni za uporabnika, za njegovo razmišljanje in koncno za njegova iskanja. Uporabnik je pogosto z delom bolje seznanjen zategadelj je upraviceno pricakovati njegove oznac­be kot vir znanja za druge uporabnike. Hkrati obstaja nevarnost pri uporabi oznacb podanih s strani koncnega upo­rabnika. Oznacevalci so lahko napacni, vprašljiva je struktura le-njih, konec koncev – tudi sama relevantnost je plod subjektivnega dojemanja akterja, torej pisca oznacbe. Ne glede na mož­ne slabosti njihova uporaba strmo ras­te, predvsem pri oznacevanju elemen­tov publikacij, kot vir v raziskovalnih in znanstvenih publikacijah. Poskrbeti moramo za prevzem in upravljanje z oznacevalci sicer je njihova dodana vrednost pod vprašajem. Omenjeno orodje za iskanje po vec repozitorijih(tagiranje) www.richtags.org in objektov za oznacevanje - http:// Microsoft Tudi Microsoft se je vkljucil v razoj odprtokodnih sistemov – repozitorijev. Ce je bila vcasih že sama misel na kaj takega neverjetna, se danes ne zdi vec tako. Oddelek znotraj Microsofta, ki si je nadel moto »in commitment to sci­ence« trdi, da si ne želi tekmovati z ostalimi ponudniki najvecjih odprtoko­dnih repozitorijev (Dspace, Fedora, Eprints) in se zaveda, da zaenkrat še ne ponuja vsega kar ponujajo konkurencni brezplacni izdelki. Sistem uporablja že znane predikate (isVersionof, contains, ispartof, itd), podpira OAI, podpira tako SQL 2005 kot 2008. Testna baza vsebuje preko milijon objektov in prav toliko relacij med njimi. Vec o projektu in odprtokodnih rešitvah podjetja Mic­rosoft - http://www.codeplex.com/ in http://community.research.microsoft.com/ forums/90.aspx Od že razvitih orodij za implementaci­jo digitalnih knjižnic objektov na že obstojece postavljene odprtokodne repozitorije omenim naj omenim le nekaj: • Ncore -http:// pubs.or08.ecs.soton.ac.uk/11/ • SWORD - http://www.ukoln.ac.uk/ repositories/digirep/index/SWORD Sreda 3.4 in cetrtek 4.4 – skupina Fedora V uvodnih minutah predstavniki Fedo-re ugotavljajo, da bo v naslednjih petih letih e-science (torej subjekti znanstve­ne in raziskovalne družbe) proizvedla vec podatkov, kot jih je bilo v celotni dosedanji cloveški zgodovini. Dejstvo je, da predstavlja cena za bit shranjene informacije precej manjši strošek, kot je bilo to v preteklosti. Na to temo je bilo opravljenih vec študij, med njimi tudi »National subject repository costs« katere akterji ugotavljajo da lahko stro­ške, ki nastanejo ob izgradnji in upora-bi repozitorija digitalnih objektov raz­delimo na tri podrocja in sicer: • Pridobivanje virov in vnos v repo­zitorij – 42% • Trajno hranjenje (vzdrževanje arhi­va) – 23% • Dostop do arhiva (uporaba podat­kov) – 35% Pri tem je velik del fiksnih stroškov, saj povecanje arhiva za 200% poveca stro­ške za cca. 100%. Stroški so relativno nizki, ce imamo le nekaj tipov gradiva. Takrat se z povecevanjem enot gradiva prakticno ne višajo (izjema so stroški, ki nastanejo zaradi potreb po povece­vanju diskovnega prostora). Med vecjimi in pomembnejšimi projek-ti na podrocju EU, katerih namen je raziskava in spodbujanje uporabo in razvoj repozitorijev e-vsebin predvsem na podrocju znanosti sta bila omenjena projekta Driver 2 - http://www.driver-repository.eu/ in e-SciDR - http://www.e-scidr.eu/ V nadaljevanju se je na govorniškem mestu izmenjalo vec predavateljev, ki so iz tehnicne plati prikazovali imple­mentacije razlicnih modulov in servi­sov, ki jih uporabljajo v povezavi z akcijami kot so vhod/izhod v repozit­rij, postavljanju pravil in omejitev, ki nastanejo v povezavi s tem in podob-no. Na tem mestu se ne bi spušcal v podrobnosti o samih modulih, za konec naj le naštejem nekaj najvecjih, najveckrat implementiranih, najbolj obetajocih. • Ivia metadata tool - http:// ivia.ucr.edu/projects/Metadata/ Evaluation.shtml • Repomman - http://www.hull.ac.uk/ esig/repomman/ • Fabulous - http://code.google.com/p/ fabulous/ • FEZ - http://sourceforge.net/projects/ fez/ • Ruby - http://fedoraproject.org/wiki/ Packaging/Ruby Matjaž Kragelj Narodna in univerzitetna knjižnica POROCILO O UDELEŽBI NA SIMPOZIJU BOBCATSSS 2008 Simpozij BOBCATSSS je letni simpozij, ki ga organizirajo študentje razlicnih univerz iz Evrope in izven nje (predvsem študentje bibliotekarskih in informacijskih znanosti) pod okril­jem EUCLID-a, tj. Evropskega združenja za knjižnicno in informacijsko izobraževanje in raziskovanje. Teme simpozija so vezane na knjižnice ter bibliotekarsko in informacijsko zna­nost. Ciljna skupina simpozija so informacijski specialisti, štu­dentje in profesorji na podrocju bibliotekarstva, informacijske znanosti, na podrocju izobraževanja knjižnicarjev in informa­cijskih specialistov in vseh zaposlenih v obeh podrocjih. Sim-pozij je edinstven evropski primer, saj deluje na principu tim­skega dela študentskih ekip iz razlicnih okolij, ki skupaj organi­zirajo in izvedejo simpozij (tudi v okviru študijske obveznosti). Letošnji 16. simpozij z naslovom PROVIDING ACCESS TO INFORMATION FOR EVERYONE je potekal v Zadru od 27.01.-30.01.2008. Organizatorji simpozija so tokrat izjemoma bili štirje, in sicer: Univerza Humboldt Berlin, Inštitut za knjiž-nice in informacijsko znanost; Univerza v Osijeku, Oddelek za informacijske znanosti; University of Applied Sciences Pots­dam, Oddelek za informacijske znanosti; Univerza v Zadru, Oddelek za knjižnicarstvo in informacijske znanosti. Glavno temo so razdelili vsebinsko na tri podteme: Technical aspect, Political and legal questions, Social aspect. Znotraj tem se je zvrstilo 35 referatov, štiri okrogle mize in osem delavnic. Vsak popol­dan so program dopolnili s postrskimi sekcijami in predstavit­vami sponzorjev. Med 52 predstavljenimi postri sta sodelovala tudi dva slovenska. Prvi uvodni nagovor je izvedla dr. Claudia Lux z Univerze Humboldt in aktualna predsednica IFLA. Tema nagovora je bila zelo blizu študentom, ki so z veseljem prisluhnili pogledu predsednice na podobo knjižnicarja, predvsem na samopodo­bo mladih knjižnicarjev in so z mocnim aplavzom pritrdili njenemu pozivu, da se ne smejo ozirati na stereotipe in morajo ustvarjati lastno pozitivno podobo. Drugi nagovor nas je pocasi vpeljal v delovno vzdušje, ko je govornica dr. Ana Marušic, sicer profesorica anatomije na zagrebški medicinski fakulteti, spregovorila o vidikih odprtega dostopa do informacij in o eticno-strokovnih dilemah uredni­kov uglednih strokovnih serijskih publikacij v smeri javnih objav informacij o novih raziskavah in znanstvenih odkritjih. Z opisom problema objav rezultatov klinicnih raziskovalnih prei­zkusov na podrocju medicine, nam je nazorno pokazala prakti-cne omejitve in rešitve dileme javnega dostopanja do informa­cij. Prva predavanja in delavnica v ponedeljkovem popoldanskem terminu so takoj posegla v rdeco nit simpozija. Predvsem sek­cija 2 z referatoma Openness in society from a historic and present perspective in Discourses of accessibility in a digital surrounding, ki je nakazala trend predavateljev naslednjih dni. Izkazalo se je, da so organizatorji to leto pri izbiri avtorjev v veliki meri dali pre­dnost podiplomskim študentom, mladim asistentom in mladim raziskovalcem. Izrazito dodiplomskih študentskih referatov je bilo malo. Vzporedno je v sosednji dvorani potekal sklop pre­davanj o intelektualni svobodi, katerega vodilni referat je pred­stavil prof. Paul Sturges, sicer predsednik Ifline komisije za svobodni dostop do informacij in svobodo izražanja. V tem popoldnevu so se v posterski sekciji predstavili tudi avtorji slovenskih posterjev in sicer: Branka Badovinac in dr. Primož Južnic z naslovom Aspects of a representation of the library and information science ter Marijana Abe in dr. Alenka Šauperl z naslovom E-learning and first-year LIS students : WWW : What is all about? What is the problem? What to do? Torkovo dopoldne je najvec zanimanja prineslo z okroglo mizo Web 2.0 / Web 3.0. Zaradi prenapolnjenosti dvorane ob tej aktualni temi sem se udeležila sekcije 4, ki se je ukvarjala s temo pridobivanja informacij. Predstavljeni so bili trije referati, ki so se dotaknili specificnih primerov in praks povezanih z delovanjem OPAC sistemov in UDK sistema z vidika uporab­nikov. V referatu Improving subject searching in databases through a combination of descriptors and UDC je španska kolegica predstavila prakticno rešitev za vecjo uporabnost dveh klasifikacijskih sistemov, ki so jo razvili zaradi potrebe trga oz. uporabnikov. Izjemno osnovo za premislek o vplivu na razvoj v stroki je spodbudila avtorica prispevka Help users search!, ki je nazorno predstavil, da moramo knjižnicarji z našim znanjem o potrebah uporabnikov vplivati na proizvajalce programske opreme ali posrednike storitev za naše uporabnike. Sledili sta sekcija 5 in 6, ki sta predstavili žive prakse znotraj razlicnih tipov knjižnic: projekte odprtih dostopov v visokošolskih knjižnicah in dos-top do informacij specificnim skupinam (formalnim in nefor­malnim) znotraj javnih knjižnic. S slednjo temo je popoldan nadaljevala še sekcija 7. Socasno je potekala še sekcija 9, ki se je ukvarjala s temo Odprti dostop vs. copyright. Tema je bila nekak­šno nadaljevanje rdece niti iz preteklih let, saj simpozij skoraj vsako leto v programu ponudi referat z razmišljanjem ali živo prakso v tej temi iz razlicnih držav. V istem terminu je potekala tudi delavnica IASIS&PHD Forum, ki pa je bila zaprtega tipa. Omenjam jo, ker se je s pris­pevkom v razpravi udeležila slovenska predstavnica Branka Badovinac (Aspects of Representation of Library and Information Science, mentor dr. Primož Južnic). Sredino jutro sta udarno zaceli obe delavnici z naslovi Access with(out) anonymity in LIBREAS. Library Ideas., ki sta pred vrati žal pustili marsikaterega poslušalca. Sekcije 11-12 so zadnji dan postregle s poglobljenimi specialnimi problemi na razlicnih podrocjih od digitalnih repozitorijev, informacijskih servisov v javnih knjižnicah, ekonomskih vidikov dostopov do informacij itd. Posebej je bila dobro obiskana sekcija 13 na temo Informaci­jski dostopi za mlade. Žal so predstavitveni seminarji kljub zve­necim naslovom: Book banning and boggarts : Harry Potter and issues of accessibility to children's literature in Are Portuguese school libraries providing access to information for everyone? obcinstvu pri­nesli razocaranje. Portugalski seminar so mnogi obiskali pred­vsem v želji, da dobijo prvi stik z bodocimi gostitelji. V zakljucnem delovnem delu simpozija so v zgodnjem popoldnevu potekali še dve delavnici in okrogla miza z naslovom Open Bobcatsss, ki je obetala po napovedi dobrorazpravo. Žal se je zaradi odhoda (prometne povezave) nisem udeležila, kot tudi ne zakljucne prireditve. Simpozij je spremljalo veliko dogodkov, ki so bili nefor­malne narave. Skupno vecerno druženje, organizirani obiski knjižnic in ekskurzije ter neformalna srecanja med odmori. V okviru slednjih sem uspela navezati nekaj sti­kov s hrvaškimi kolegi iz Zadra, Zagreba in Rovinja. Veli­ko casa sem namenila tudi pogovorom s slovenskimi študenti o njihovi prihodnji aktivni udeležbi na naslednjih simpozijih. Vsako popoldne so potekale predstavitve podjetij Black­well, Thomson, Xsystem, Proquest, Monsenstein un Vannerdat, Infosistem, Ebsco. Za naslednje leto je napovedana tema Challenges for the New Information Professional, s podtemami: Interdisciplinary of Information Science, Information Professional and Information Man­agement, The current impact of the new technologies in the life of the Infor­mation Professional, The rise and fall of physical libraries, Information Literacy, eLibraries & eArchives, Librarian 2.0. Organizatorja sim-pozija sta Univerza v Tampere, Oddelek za informacijske študije (Finska) in Univerza v Portu, Filozofska fakulteta (Portugalska). Sam simpozij se bo odvijal v mestu Porto od 28.-30.01.2009. Zbornik konference je od letos tudi dostopen na spletu, tiskani izvod bo dostopen v Informacijskem centru za bibliotekarstvo (NUK) (http://edoc.hu-berlin.de/browsing/conferences/index.php?l[2] =Konferenzb%26auml%3Bnde&l[3] =16th+BOBCATSSS+Symposium+2008%3Cbr% 3EBOBCATSSS+2008+%28Zadar%2C+Croatia%2C+28.01.2008+­ +30.01.2008%29%3Cbr%3E&c[3][conference_id]=28456&l[4] =Beitr%26auml%3Bge&_=260add9da6a3c05523aa892dabee6c82) Kot vsako leto, je tudi letos potekalo mednarodno posvetovanje študentov bibliotekarstva BOBCATSSS. Potekalo je med 28. in 30. januarjem v lepem mor­skem in gostoljubnem Zadru na Hrvaš­kem. Seveda se ga je tudi letos udeležila delegacija slovenskih študentov bibliote­karstva ter tudi nekaj tistih, ki to niso vec vendar še zmerom hodijo na take stvari. Vecina nas je na BOBCATSSS odpoto­vala z vlakom po poti Ljubljana – Zagreb – Knin – Zadar. Vožnja je bila kar zani­miva saj smo startali iz Ljubljane v sobo-to ob 17:45 ter prispeli v nedeljo okoli osme ure zjutraj. Nastanjeni smo bili v Omladinskem hostlu Zadar, ki se je na našo sreco nahajal v bližini kompleksa hotelov, kjer je potekal letošnji BOB­CATSSS. Letošnji BOBCATSSS so organizirali študentje z štirih univerz ( Univerza v Osijeku, Univerza v Zadru, Univerza v Berlinu in Univerza v Potsdamu). Osred­nja tema letošnjega BOBCATSSS–a je bila »Providing access to information for everyone«. Med samim BOBCATSSS– om se je izvedla vrsta predavanj, delav­nic, prezentacij plakatov ter okroglih miz, ki so bila vsa na nek nacin zanimiva. Dnevnemu programu je seveda obvezno sledil nocni program, ki je bil v obliki Program konference in druge informacije lahko najdete na naslo­vu: http://bobcatsss2008.org Napovednik za naslednje leto: http://bobcatsss2009.org/ Udeležbo na simpoziju sta mi omogocila ZBDS in NUK. Martina Kerec Narodna in univerzitetna knjižnica BOBCATSSS 2008 28. 1. – 30. 1. 2008 Zadar organiziranih zabav ter je predstavljal dobro možnost za vzpostavitev novih poznanstev, utrjevanje starih, ter je ponu­dil možnost potrjevanja teorije, da se znamo bibliotekarji kar fino zabavati in smo nasploh zelo v redu osebe. Sam dnevni del programa je bi razdeljen na vec tem. Od predstavitev, ki sem se jih udeležil lahko povem, da sta najbolj zanimivi bili predstavitev z naslovom Obdržati knjižnice v zaporih pri življenju avtorice Toni Kennedy, kjer je bilo pred­stavljeno stanje knjižnic v zaporih v zvez­ni državi Novi južni Wales v Avstraliji (avtorica predstavitve je namrec vod­ ja knjižnicnih storitev za vse knjižnice v zaporih v Novem južnem Walesu), predstavila nam je tudi da v tej zvezni državi, zaradi pomanjkanja kadra v teh knjižnicah, izobražujejo zaporni­ke, ki so zato zainteresirani, iz podro-cja knjižnicarstva in ta študij jim lah­ko omogoci službo ko pridejo iz zapora. Avtorica je za konec poveda-la da ta sistem kar dobro deluje in je dobro ustaljen v tej zvezni državi. Druga stvar ki mi je bila zelo zanimi­va je bila odprta miza z naslovom OpenBOBCATSSS katere namen je bila diskusija o tem kaj je bila do sedaj na BOBCATSSS-ih v redu in kaj bi lahko še spre­menili, na tej diskusiji sta bila tudi prisotna dva pred­stavnika organizacijske eki­pe za naslednji BOB­CATSSS, prisotni pa so bili tudi predstavniki nekaterih organizacijskih ekipi prejš­njih BOBCATSSS-ov ki so povedali kakšne so njihove izkušnje in kaj si mislijo o letošnjem BOBCATSSS-u. Ker sem se letos prvic ude­ležil BOBCATSSS–a najprej nisem vedel kaj naj pricaku­jem, zato sem vse gledal z ocmi cloveka ki mu je bilo vse tako novo in vse zanimivo. Všec mi je bilo, ko smo ob prijavi na posvetovanje dobili uporabne torbe (ki so vsebovale razne koristne zadeve, kot na primer kemicne svincnike, bloke za zapiske …), všec so mi bile kartice z imeni, ki jih je bilo potrebno nositi okoli vratu. Vendar pa je bilo kar motece dejstvo da ni bilo organizirane prehrane v hotelu, kjer je potekal vecji del BOBCATSSS–a, ampak smo si morali sami poiskati, kje bi se dalo kositi, to pa je bilo slabo, ker smo se zato takoj po drugem predavanju razkropili povsod in potem je na popoldanskih predavanjih bila kar manjša udeležba kot bi sicer lahko bila. Za zakljucek lahko povem da se mi zdi da je bil letošnji BOBCATSSS, kljub svojim pomanjkljivostim, dobro organizi-ran, ter da si organizacijska ekipa zasluži pohvalo. Zase lahko recem da sem odšel z BOBCATSSS-a poln novih izkušenj ter poln novega znanja ter da že nestrpno pricakujem naslednji BOBCATSSS. Janez Adamic študent Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani LILI NOVY – PESNICA DVEH SVETOV Razstava ob 50. obletnici smrti Lili Novy v Knjižnici Bežigrad Razstavni prostor Knjižnice Bežigrad je tokrat namenjen predstavitvi Lili Novy – po mnenju nekaterih najvecje slovenske pesnice in prve slovenske pesnice evropskega formata. Lili Novy se je rodila 24. decembra 1885 v Gradcu avstrijskemu oficirju Guidu plemenitemu Haumederju in hceri ljubljanskega advokata in posestnika Ludoviki Haumeder, roj. Ahacic, umrla pa 7. marca 1958 v Ljubljani. Njeno življenje, kakor ga opisujejo njeni biografi, je bilo zaznamovano s t. i. dvojnostjo; živela je „med tema dvema cudnima silama, med svetlobo slovenstva in temacnostjo nemštva“ (Javoršek: Lili Novy, 1984, str. 8), med kateri-ma se je „opotekala vse svoje življenje, in sicer s tistim mogocnim znacajem, ki se ni bal ne strupenih modrasov in ne podivjanih krav“ (ibid.). Kljub temu, da je Lili Novy pisala pesmi že od otroštva, je njena prva in edina „zbirka“ pesmi v nemšcini, ki je ohranjena, zve­zek nemških pesmi z naslovom Lillys Gedichte (Liline pesmi), ki jo je leta 1929 podarila prijateljici Vidi Novak s posvetilom, ki pove vse: „S tem izrocam dvom­ ljive sadove svojega duha edinemu cloveku, ki ima dovolj vpliva name, da me spodbudi in navede k zbi­ ranju raztresenega. O da bi izid ustrezal prepricevalni moci besede, ki me je pripravila k resni odlocit- vi!“ (ibid., str. 73). Njena prva in edina pesniška zbirka pesmi v slovenšcini za casa njenega življenja je izšla leta 1941 z naslovom Temna vrata. Po njeni smrti, leta 1959, je izšla njena druga pesniška zbirka z naslovom Oboki, kasneje zbirki otroških pesmi Pika – poka (1968, novi izdaji 1985 in 2003) in Majhni ste na tem velikem svetu (1973), leta 1985 pa še pesniška zbirka Gorece telo z izborom njenih pesmi. Poleg pesmi je Novyjeva skupaj z Vido Taufer napisala gledališko igro za otroke Mojca in Živa­ li, nekaj clankov, esej, pred­ vsem pa je visoko cenjeno njeno prevajalsko delo – prevajala je pesmi Župancica (njen prvi tiskani prevod je bil prevod Županciceve pesmi Telesa naša, ki je izšel 4. 1. 1925 v Prager Presse), Prešerna, Cankarja, Ketteja, Murna in Gradnika v nemšcino, Goetheja v slovenšcino, prevajala pa je tudi iz hrvašcine, srbšcine in makedonšcine. V predprostoru Knjižnice Bežigrad si lahko naši obiskovalci v marcu in aprilu ogledajo fotografsko predstavitev življenja Lili Novy, preberejo nekaj njenih izbranih pesmi, razstavljen je izbor monografij iz Knjižnice Bežigrad in nekaj redkih pesniških zbirk iz zasebne zbirke, kot je oštevilcena izdaja Temnih vrat iz leta 1941 in prevod Prešernovih pesmi v nem-šcino z naslovom Gedichte iz leta 1936. Pesnica v naši knjižnici naznanja tudi svetovni dan poezije – 21. marec. Razstava bo od marca (s pricetkom v glavni) krožila po vseh enotah Knjižnice Bežigrad. Vabljeni! Tanja Curhalek Knjižnica Bežigrad, Ljubljana VECER MAKEDONSKE KULTURE V MESTNI KNJIŽNICI IZOLA V okviru študijskega krožka Svet v dlaneh – skozi druge kulture spoznavamo sebe smo v MKI pripravili vecer makedonske kulture, na katerem se nam je z glasbo, reci-tali in diapozitivi predstavila vokalna skupina Pella. Sesta­vljajo jo štirje pevci - Vesna Mladenova, Metoda Postol-ski Košir, Majdka Kušar Pezdirec in Ljuben Dimkaros­ki, ki pojejo arhaicne makedonske in slovenske ljudske pes-mi. Vodja skupine, ki deluje od aprila leta 2004 in nosi ime po tretji prestolnici anticnih Makedoncev -Peli, je Ljuben Dimkaroski, akademski glasbenik, pedagog in že tri desetle­tja prvi tobentac SNG Opere in Baleta v Ljubljani, vnet zbiratelj starih, pozabljenih ljudskih pesmi, ki jih z avtorski-mi aranžmaji približa sodobnemu casu in vecglasju. Cilj skupine je ponesti v svet bogastvo glasbenega izrocila Makedonije in Slovenije ter graditi mavricni glasbeni most med obema deželama. Vecer je bil posvecen tudi predstavitvi CD Pella poje ter knjige Pella in Makedonija avtorice Metode Postolski Košir. Knjiga, ki je izdana v obeh jezikih – slovenskem in makedonskem, v latinici in cirilici - na 331 straneh prinaša spomine na Pellina potovanja in glasbene turneje po Make-doniji, Albaniji in Grciji. V njej spoznavamo Pelline prijatel­je, pesnike, pisatelje, glasbenike, igralce, znanstvenike in druge, ki so opisani z vso ljubeznijo in spoštovanjem, pa preproste ljudi, kmete in pastirje, mesta in vasi, svetišca, cudovito pokrajino, gore, legende, pesmi, naravne in kultur­ne spomenike in razne dogodivšcine. V ovitku knjige, ki je napisana v melodicnem in liricnem jeziku z bogatim besed­nim zakladom, se nahajata dve CD zgošcenki, namenjeni slepi in slabovidnim ljudem, in jim v svet teme prinašata lepoto avtoricinega besedila in glasbeno podobo Makedoni­je v izvedbi skupine Pella. Naj povemo še nekaj o clanih skupine. Ljuben Dimkaros­ki je imel že mnogo solo koncertov po Makedoniji, Sloveni­ji in drugod po Evropi. Igral je v vec glasbenih skupinah, ki izvajajo sodobno glasbo. Posnel je vec LP plošc in CD zgo-šcenk s sodobno in klasicno glasbo. Sedem let je vodil vokalno instrumentalno skupino Strune, ki igra in poje etni-cno makedonsko glasbo. Stare makedonske pesmi je zbral in izdal v knjigi Stopedeset makedosnki biseri. Piše poe­zijo in izdal je že dve pesniški zbirki, v katerih opeva ljube-zen do Makedonije in ženske ter obcudovanje makedonskih umetnikov. Zadnja leta se ukvarja z obdelavo kamna na poseben nacin. Skupino Pella vodi od leta 2004. Vesna Mladenova je najmlajša clanica skupine, študentka ekonomije, clanica folklorne skupine kranjskega Makedon­skega društva sv. Ciril in Metod, kjer pleše že 13 let, vizažis­tka in promotorka švedske kozmetike Isadora ter ljubiteljica vsega lepega. Majdka Kušar Pezidrec je bila v mladosti navdušena košarkašica. Je ljubiteljica narave, po poklicu pa ekonomist­ka. V prostem casu nabira cvetje in listje, ga suši in iz njega izdeluje prelepe slike. Piše poezijo in je soavtorica zbirke Pesmi 1.B, ki je že bila predstavljena tudi v razlicnih mestih po Makedoniji. Rada ima klasicno glasbo in je bila pevka v zboru. Obcuduje Slovenijo in Makedonijo in je vesela, da lahko skupaj s clani skupine Pella njuno glasbeno izrocilo ponese v svet. Metoda Postolski Košir je bila po poklicu vzgojiteljica in otrokom že dolga leta šiva mehke ljubkovalne igracke in blazinice za lepe sanje. Del njenega tovrstnega ustvarjanja si boste lahko ogledali tudi v Mestni knjižnici Izola. Piše poe­zijo in kratke zgodbe. Riše nežne akvarele in izdeluje kolaže, ki so namenjeni tako otrokom kot odraslim. Je prav tako soavtorica pesniške zbirke Pesmi 1.B. Potopisnega vecera, na katerem smo z zapisano in govorje-no besedo, slikami in z makedonsko glasbo nepravilnih ritmov in vecglasja potovali skupaj s skupino Pella, se je udeležilo skoraj 40 poslušalcev, ki so jih ganile nenavadno lepo zapete pesmi (med njimi tudi istrska Moja mate cuha kafe ter rezijanska Da hra ta banërina), tako da so nav­dušeno ploskali ter se tja v pozne vecerne ure zaustavili še ob prigrizku, na katerem so clani skupine Pella postregli z doma narejenim ajvarjem in crnim kruhom. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Upravni odbor Stepišnikovega sklada pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije na podlagi veljavnega pravilnika objavlja: RAZPIS ZA SREDSTVA STEPIŠNIKOVEGA SKLADA 2008 1. Zveza bibliotekarskih društev- Upravni odbor Stepišnikovega sklada, Turjaška 1, 1000 Ljubljana s tem razpisom vabi vse splošne knjižnice z enotami bibliobusa in/ali kolekcijskimi zbirkami ter Sekcijo za potujoce knjižnice (v nadaljevanju kandi­dati), da sodelujejo v kandidaturi za sredstva Stepišnikovega sklada. Predmet tega razpisa je financiranje ali sofinanciranje izobraževalne oz. promocijske dejavnosti na podrocju potujocega knji­žnicarstva v Sloveniji, ki bodo prispevala k strokovnemu razvoju in prepoznavnosti. 2. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so clani Stepišnikovega sklada ter projekti, ki bodo v skladu s prioritetami ZBDS in Upravnim odborom Stepišnikovega sklada, in sicer: - organizacija izobraževalnih vsebin in strokovnih srecanj - izmenjava izkušenj in primerov dobre prakse s strokovnjaki iz tujine - povezovanje in sodelovanje slovenskih potujocih knjižnic - tisk in objava publikacij in strokovnih gradiv s podrocja potujocega knjižnicarstva 3. Vloga mora vsebovati: - opis z natancno dolocitvijo vsebin, krajem in casom izvajanja projekta -financni nacrt in navedbo zneska za katerega ste zaprosili 4. Zveza bibliotekarskih društev-Upravni odbor Stepišnikovega sklada bo projekte sofinanciral v višini najvec 70 % od celotne vrednosti projekta ali financiral v celoti, ce bo Upravni odbor Stepišnikovega sklada presodil, da je projekt dober, izviren in bo prispeval k razvoju potujocega knjižnicarstva v Sloveniji ter ne bo presegel zneska, ki ga sklad razpisuje. 5. Stepišnikov sklad je za financiranje ali sofinanciranje projektov v letu 2008 namenil 1000 EUR. Ker višina sredstev Stepišni­kovega sklada ni velika, bo na podlagi prispelih prijav Upravni odbor Stepišnikovega sklada izbral le en projekt. Posamezna splošna knjižnica lahko prijavi najvec en projekt. 6. Kandidati morajo prijavo na razpis za sredstva Stepišnikovega sklada poslati najpozneje do 10.05.2008 na naslov: ZBDS-Stepišnikov sklad (prijava na razpis), Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Rezultati razpisa bodo znani v roku 8 dni in bodo objavljeni na spletnih straneh ZBDS (www.zbds-zveza.si). Maribor, 14.04.2008 Upravni odbor Stepišnikovega sklada, predsednica: Mojca Gomboc Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovacic« iz Karlovca in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto najavljata 4. STROKOVNO SRECANJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO z naslovom KNJIŽNICA - IGRIŠCE ZNANJA IN ZABAVE Splošne knjižnice – ustvarjalke medkulturnega dialoga Karlovec, 10. – 11. september 2008 Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovacic«, Karlovec, in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto organizirata 4. strokovno sreca­nje z mednarodno udeležbo z naslovom »Knjižnica – igrišce znanja in zabave«. Tema letošnjega strokovnega srecanja je Splošne knjižnice – ustvarjalke medkulturnega dialoga. Splošne knjižnice z zbiranjem in posredovanjem prevedenega in tujejezicnega knjižnicnega gradiva prav tako vzpostavljajo medkulturni dialog. Uporabniki splošnih knjižnic prihajajo iz najrazlicnejših okolij: so pripadniki drugih kultur, pripadniki manjšin in drugih etnicnih skupnostih, ki živijo v RS, emigranti, turisti …, Splošne knjižnice so tiste, ki ne le poskušajo zadovoljiti njihove potrebe, temvec v svojih prostorih nudijo tudi možnost za najrazlicnejša srecevanja in izmenjavo stališc ter idej. Organizira­jo in izvajajo najrazlicnejše dogodke, predstavitve knjig ter izvajajo aktivnosti, s pomocjo katerih ustvarjajo prenos znanja in ohranjajo prvine njihove kulturne identitete. Na Hrvaškem je obstoj osrednjih knjižnic, ki so namenjene posameznim manjšinam, sistemsko urejen za vsako manjšino posebej. Tako je »Gradska knjižnica Ivan Goran Kovacic« osrednja knjižnica Slovencev za Hrvaškem. Za izvajanje tovrstne dejavnosti na Hrvaškem skrbi Ministrstvo za kulturo R Hrvaške. Med naloge splošnih knjižnic na narodnostno mešanih obmocjih v Republiki Sloveniji sodi tudi zagotavljanje knjižnicne dejavnosti, namenjene pripadnikom italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ima npr. svojo enoto v romskem naselju Žabjak-Brezje. Splošne knjižnice, ki pokrivajo mejna obmocja, zagotavljajo dostop do knjižnicnega gradiva tudi Slovencem v zamejstvu: v Italiji, Avstriji, Madžarski. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto pa že petnajst let uspešno sodeluje s karlovško knjižnico pri izvajanju knjižnicne dejavnosti za Slovence na Hrvaškem. Vabimo Vas, da s svojimi prispevki na strokovnem srecanju pomagate pri seznanitvi širše javnosti z delom splošnih knjižnic in njihovo vlogo pri ohranjanju kulturne identitete, medkulturnega dialoga in kulturnih raznolikosti, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Strokovno srecanje smo razdelili v dva sklopa: 1. Uvodni referati (30 min): vabljeni predavatelji iz Hrvaške in Slovenije 2. Knjižnice in multikulturnost (20 min): primeri dobre prakse, vkljucenost knjižnic v medkulturni dialog in njihov odziv na potrebe lokalne skupnosti oziroma okolja pri medkulturnih stikih 4. STROKOVNO SRECANJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO KNJIŽNICA – IGRIŠCE ZNANJA IN ZABAVE Splošne knjižnice – ustvarjalke medkulturnega dialoga Karlovec, 10. – 11. september 2008 PRIJAVNICA REFERATA Prijavljam referat za strokovno srecanje Splošne knjižnice – ustvarjalke medkulturnega dialoga: Naslov referata: ______________________________________________________________ Avtor:______________________________________________________________________ Knjižnica/ustanova: ___________________________________________________________ Naslov:_____________________________________________________________________ Tel./Fax: ___________________________________ E-mail:__________________________ Kljucne besede: ______________________________________________________________ Izvlecek (do 250 besed): Strokovne reference avtorja: Prijavnico pošljite najkasneje do 30. maja 2008. Kontaktna oseba: Frida Bišcan, e-mail: frida@gkka.hr Jasmina Milovcic, e-mail: jasmina@gkka.hr Tel.: 047/412-371(373), fax. 047/412-371 ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Sekcija za splošne knjižnice Uporabnik – sodelavec knjižnice 10. posvetovanje splošnih knjižnic Hotel Larix, Kranjska gora, 29. in 30. september 2008 PROGRAM Ponedeljek, 29.september 2008 9.30 - 10 Registracija 10 – 10.15 Pozdravni nagovori 10.15 - 11 Hannelore Vogt: Uporabnik v ospredju; vpliv na zadovoljstvo uporabnikov 11 – 11.30 Martina Rozman-Salobir: Ali uporabniki zapušcajo knjižnice? (Kaj pravijo številke) 11.30 - 12 Odmor 12 – 12.30 Petra Jager: Kaj imata skupnega Shakespeare in Wooding? 12.30 - 13 Miha Kovac: Knjižnicna izposoja in prodaja v Evropski uniji 13 – 14 Kosilo 14 – 14.30 Petra Kovic, Klementina Kolarek: »Hibridni« uporabnik 14.30 - 15 Jan Braeckman: Splošne knjižnice v digitalni prihodnosti; strategija 15 – 15.30 Simona Resman, Aleš Klemen: Ni je bližnjice, ki ne bi vodila do moje e-knjižnice 15.30 - 16 Odmor 16 – 16.30 Matjaž Uršic: Knjižnica kot socialni prostor 16.30 - 17 Marjan Gujtman: Knjižnica Domžale - materialna in duhovna potrošnja v prostorski simbiozi 17 – 17.30 Silva Novljan: Kam? Na prireditev! Kam na prireditev? 17.30 - 18 Odmor 18 – 18.20 Janja Rebolj: Delo z uporabniki v Mestnem muzeju Ljubljana 18.20 -18.40 Marko Kralj: Mreža multimedijskih centrov, digitalne tehnologije na temeljih odprte družbe 19.30 Vecerja in družabni vecer Torek, 30.september 2008 9 - 9.30 Ljiljana Sabljak: Delo splošnih knjižnic s posebnimi skupinami uporabnikov 9.30 -10.30 Posebne skupine uporabnikov – dobra praksa Dragana Lujic: Premicna zbirka in bralna znacka v Varstvenem delovnem centru Sožitje Maribor Marijan Špoljar: Biblioterapija v splošni knjižnici Erika Pecnik: Vseživljenjsko ucenje v splošni knjižnici Jana Zeni Bešter: Slabovidni obiskovalci v knjižnici 10.30 - 11 Odmor 11- 13 Knjižnica k uporabnikom ali uporabniki h knjižnici - Okrogla miza, moderira Marjan Gujtman 13 – 13.30 Zakljucki posvetovanja ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Sekcija za splošne knjižnice Uporabnik – sodelavec knjižnice 10. posvetovanje splošnih knjižnic Hotel Larix, Kranjska gora, 29. in 30. september 2008 PRIJAVNICA Prijavljam udeležbo na posvetovanju IME IN PRIIMEK ……………………………………………………………………............................. KNJIŽNICA ……………………………………………………………………………………................... NASLOV ……………………………………………………………………………….............................. DAVCNA ŠTEVILKA PLACNIKA ………………………...................................................... TEL / FAX ………………………………………………………………………………........................... E_MAIL ……………………………………………………………………………………........................ Datum…………………. Podpis…………………………….. Prijave sprejemamo do 5. septembra 2008 na naslov: Urška Lobnikar Paunovic, Valvasorjeva knjiž­nica Krško, CKŽ 26, 8270 Krško, po faxu: 07 490 40 20 in na elektronski naslov: posvetovan-je.2008@gmail.com. Pisne odpovedi sprejemamo do 15. septembra. Po tem datumu odpovedi ne sprejemamo vec in zaracu­namo polno kotizacijo. Kotizacija za udeležbo na posvetovanju znaša 120€ za prijave do 30. junija. Po tem datumu znaša koti­zacija 150€. Za študente bibliotekarstva je udeležba na posvetovanju brezplacna. Kotizacija se placa po prejetju racuna po zakljucenem posvetovanju. Uporabnik – sodelavec knjižnice 10. posvetovanje splošnih knjižnic Hotel Larix, Kranjska gora, 29. in 30. september 2008 REZERVACIJA HOTELA IME IN PRIIMEK……………………………………………………………… KNJIŽNICA……………………………………………………………………… NASLOV………………………………………………………………………… TEL/FAX…………………………………………E-MAIL…………………… BIVANJE V HOTELU od………………do……………………………….. REZERVIRAJTE MI (obkrožite): - ENOPOSTELJNO SOBO - DVOPOSTELJNO SOBO - DVOPOSTELJNO SOBO ŽELIM DELITI Z………………………………… REZERVIRAJTE MI (obkrožite): - NOCITEV Z ZAJTRKOM - POLPENZION - POLNI PENZION Datum………………………. Podpis……………………… Izpolnjeno prijavnico pošljite do 5. septembra 2008 na naslov: Hotel Larix Gorenjka Kranjska Gora d.d. Borovška 99 4280 Kranjska Gora s pripisom Posvetovanje splošnih knjižnic Informacije in prijave: rezervacijska služba: tel: 04 588 44 77 e-mail:booking@hitholidays-kg.si Nocitev z zajtrkom v 1/2 sobi…………………..61,00 EUR Nocitev z zajtrkom v 1/1 sobi……………….....77,00 EUR 3. skupno posvetovanja Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice »Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah« Ljubljana, 23. oktober 2008 NAJAVA POSVETOVANJA 3. skupno posvetovanje Sekcije za specialne in Sekcije za visokošolske knjižnice KAKOVOST V VISOKOŠOLSKIH IN SPECIALNIH KNJIŽNICAH Ljubljana, 23. oktober 2008 Sekcija za specialne in Sekcija za visokošolske knjižnice si prizadevata, da bi knjižnice v svoje stra­teške dokumente vkljucile tudi kakovost v knjižnicah. V slovenskem prostoru se že uveljavljajo razli-cni modeli celovitega obvladovanja kakovosti (total quality management), zato želimo na strokov­nem posvetovanju predstaviti že uveljavljene sisteme za vrednotenje in obvladovanje kakovosti, ki se pojavljajo v slovenskem knjižnicnem prostoru in širše. Predvidena je udeležba dveh uglednih gostov iz tujine: dr. Roswitha Poll (avtorica prirocnika o mer-jenju kakovosti v visokošolskih knjižnicah in ena od avtorjev sistema BIX) in prof. David Bawden (avtor prirocnika o k uporabnikom usmerjeni evaluaciji informacijskih servisov). O nacinih ugotavljanja kakovosti, pomenu kakovosti in uveljavitvi merjenja kakovosti v slovenskem prostoru bodo spregovorili tudi priznani domaci strokovnjaki. Poleg predstavite teoreticnih modelov bodo predstavljene tudi bibliotekarske izkušnje pri vzpostavitvi modelov obvladovanja kakovosti v knjižnicah oz. vkljucitev knjižnic v vzpostavitev modela obvladovanja kakovosti v maticnih organiza­cijah. Vabimo vas, da se nam na posvetovanju pridružite in sooblikujete kakovostno sedanjost in še bolj kakovostno prihodnost specialnih in visokošolskih knjižnic! Spletna stran posvetovanja: http://www.zbds-zveza.si/ Nataša Glavnik, predsednica Sekcije za specialne knjižnice in predsednica programskega odbo­ra posvetovanja in Maja Božic, predsednica Sekcije za visokošolske knjižnice in predsednica organizacijskega odbora posvetovanja Priloga: Prijava posterja (Navodila avtorjem so na spletni strani posvetovanja 3. skupno posvetovanja Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice »Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah« Ljubljana, 23. oktober 2008 POSTERSKA SEKCIJA – VABILO K SODELOVANJU Sekcija za specialne in Sekcija za visokošolske pri ZBDS si prizadevata, da bi knjižnice v svoje strateške dokumente vkljucile tudi kakovost v knjižnicah. V slovenskem prostoru se že uveljavljajo razlicni modeli celovitega obvladovanja kakovosti (total quality management). Na strokovnem posvetovanju želimo predstaviti že uveljavljene sisteme za vrednotenje in obvladovan­je kakovosti, ki se pojavljajo v slovenskem knjižnicnem prostoru in širše. Poleg teoreticne predstavitve modelov, želimo predstaviti tudi bibliotekarske izkušnje pri vzpostavitvi modelov obvladovanja kakovosti v knjižnicah oz. vkljucitev knjižnic v vzpostavitev modela obvladovanja kakovosti v maticnih organizacijah. Vabimo vas, da na posvetovanju aktivno sodelujete s posterjem na objavljeno tematiko. Predvidena je tudi objava razširjene­ga povzetka prispevka v zborniku posvetovanja. Prvi avtor je oprošcen placila kotizacije posvetovanja. Vaš izvlecek, ki naj vsebuje do 200 besed, pricakujemo do 5. maja 2008. Predloge vašega prispevka bo ocenil in sprejel/ zavrnil programski odbor do 16. maja 2008. Rok za oddajo sprejetih prispevkov v recenzijo je 30. junij 2008. Koncne prispe­vke pricakujemo do 29. septembra 2008. Pri pripravi koncnega besedila upoštevajte Navodila avtorjem. Dolžina razširjenega povzetka je omejena na 4 str., vkljucno z izvleckom v slovenskem in angleškem jeziku, preglednicami, slikami in seznamom citiranih virov (referenc). PRIJAVA POSTERJA Avtorji: NASLOV PRISPEVKA: IZVLECEK (do 200 besed): Korenspondenc­ni avtor Ime in priimek: Elektronski naslov: Telefon: Izpolnjeno prijavnico pošljite do 5. maja 2008 po e-pošti na naslov: maja.bozic@gozdis.si, kjer dobite tudi dodatne informacije. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 3/4) SEZNAM NOVOSTI INFORMACIJSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u (januar-februar 2008) 1. BAKER, David digital libraries : proceedings / 11th European Champaigne ; fotografije Aleksander Lilik ; Strategic change management in public Conference, ECDL 2007, Budapest, Hungary, tematski karti Mateja Rihtaršic]. - 1. izd. = 1st ed. sector organisations / David Baker ; case studies September 16-21, 2007 ; [editors] Lászl Kovács, - Ljubljana : Modrijan, 2007 ([Kranj] : Gorenjski researched and written by Kathryn Taylor. - Norbert Fuhr, Carlo Meghini. ­ Berlin ; Heidel­ tisk). - 159 str. : ilustr. ; 29 cm Oxford : Chandos, 2007. - XXX, 297 str. : graf. berg : Springer, cop. 2007. - XVII, 585 str. : COBISS.SI-ID 235462400 prikazi ; 24 cm ilustr. ; 24 cm. ISBN 1-84334-141-7 (broš.) ISBN 978-1-84334­ ISBN 978-3-540-74850-2 16. KRISTAN, Samo 141-3 (broš.) ISBN 1-84334-191-3 (hbk) ISBN ISBN 3-540-74850-4 Prešeren med 1970 in 2005 : (bibliografija) : 978-1-84334-191-8 (hbk) COBISS.SI-ID 236048128 specialisticna naloga / Samo Kristan. ­ Ljublja- COBISS.SI-ID 232324352 na : [S. Kristan], 2007. -231 str. ; 30 cm 9. FOULONNEAU, Muriel COBISS.SI-ID 237116160 2. BLAZNO resno o knjigah in knjižnicah : Investigative study of standards for digital Knjižnica Domžale / zbrali in napisali Stanka repositories and related services / Muriel Fou­ 17. LESK, Michael Zanoškar ... [et al.] ; fotografije arhiv Knjižnice lonneau and Francis André. - Amsterdam : Understanding digital libraries / Michael Domžale. - 4. predelana in dopolnjena izd. - Amsterdam University Press, cop. 2008. - 116 Lesk. - 2nd ed. - San Francisco : M. Kaufman Domžale : Knjižnica, 2007. - 40 str. : ilustr. ; 30 str. : ilustr. ; 24 cm Publishers, cop. 2005. - XXXI, 424 str. : ilustr., cm COBISS.SI-ID 237112064 graf. prikazi ; 24 cm. - (The Morgan Kaufmann COBISS.SI-ID 15053202 series in multimedia information and systems) 10. GRAAF, Maurits van der COBISS.SI-ID 431991 3. BUTINAR, Blanka Študentje Univerze na Primorskem kot The European repository landscape : inventory study into the present type and level of 18. MANUEL UNIMARC : version fran­ uporabniki Osrednje knjižnice Srecka Vilharja OAI-compliant digital repository activities in the çaise / traduit par le Comité français UNI- Koper : diplomsko delo / Blanka Butinar. - EU / Maurits van der Graaf and Kwame van MARC. - 5e éd. - Mchen : K. G. Saur, cop. Ljubljana : [B. Butinar], 2006. - 90 f. : graf. prika- Eijndhoven. - Amsterdam : Amsterdam 2007. - X, 753 str. : tabele ; 25 cm. - (IFLA series zi, tabele ; 30 cm University Press, cop. 2008. - 149 str. : ilustr. ; 24 on bibliographic control ; vol. 33) COBISS.SI-ID 32173410 cm ISBN 978-3-598-11779-4 COBISS.SI-ID 237113344 COBISS.SI-ID 237275392 4. CASEY, Michael E. Library 2.0 : a guide to participatory library 11. GUIDELINES for reference and infor­ 19. MERCUN, Tanja service / Michael E. Casey, Laura C. Savastinuk. mation services in public libraries / Library Amazon in knjižnicni katalogi : podobnosti - 2nd print. - Medford (N. J.) : Information Association Information Services Group. - Lon- in razlike : diplomsko delo / Tanja Mercun. ­ Today, 2007. - XXV, 172 str. : ilustr. ; 23 cm don : Library Association, cop. 1999. - 60 str. ; Ljubljana : [T. Mercun], 2007. - 111 f. : ilustr., ISBN 978-1-57387-297-3 30 cm preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 236325120 COBISS.SI-ID 105509888 COBISS.SI-ID 34881634 5. DANI specijalnih i visokoškolskih knjižni­ 12. INTERNATIONAL Federation of 20. MLAKAR, Neja ca (7 ; 2007 ; Opatija) Library Associations and Institutions. Mana- Notni arhivi slovenskih orkestrov : predlog Partnerstva u specijalnim i visokošolskim gement and Marketing Section. Conference za vzpostavitev enotne vzajemne podatkovne knjižnicama : zbornik radova / 7. dani specijalnih (2006 ; Shanghai) zbirke : diplomsko delo / Neja Mlakar. -Ljublja- i visokoškolskih knjižnica, Opatija, 21. i 22. Library management and marketing in a na : [N. Mlakar], 2007. - 88 f., [13] f. pril. : ilustr., travnja 2005. ; [organizatori Hrvatsko knjižnicar- multicultural world : proceedings of the 2006 tabele ; 30 cm sko društvo, Sekcija za specijalne i visokoškolske IFLA Management and Marketing Section's COBISS.SI-ID 35003746 knjižnice ... et al.] ; uredile Irena Pilaš i Alisa Conference, Shanghai, 16-17 August 2006 / Martek ; [prijevod na engleski jezik Jasminka edited by James L. Mullins. ­ Mchen : K. G. 21. POSVETOVANJE DOK_SIS (16 ; 2007 ; Fajdetic-Kinnard]. - Zagreb : Hrvatsko knižnicar- Saur, 2007. ­ XVI, 366 str. : ilustr. ; 22 cm. - Kranjska gora) sko društvo, 2007. - XIV, 177 str. : ilustr. ; 24 (IFLA publications, ISSN 0344-6891 ; 125) [Sistemi za upravljanje z dokumenti] / cm. - (Izdanja Hrvatskoga knjižnicarskog druš- COBISS.SI-ID 34588514 [XVI. Posvetovanje] DOK_SIS 2007, Kranjska tva ; knj. 38) gora, 26.-28. september 2007 ; [organizator] ISBN 978-953-6001-38-5 13. KLOBAS, Jane E. Media.doc - Društvo informatikov, dokumentali- COBISS.SI-ID 236061952 Wikis: tools for information work and colla­ stov in mikrofilmarjev ... [et al.] ; [uredili Milan boration / Jane Klobas ; with additional contri- Selan ... et al.]. - Ljubljana : Media.doc - Društvo 6. DAVIES, Clare butions from Angela Beesley ... [et al.]. - Oxford : informatikov, dokumentalistov in mikrofilmar- Finding and knowing : psychology, informa- Chandos, 2006. - XXI, 229 str. ; 24 cm. - jev, 2007 (Ljubljana : Biro M). -1 zv. (loc. pag.) : tion and computers / Clare Davies. - London ; (Chandos information professional series) ilustr. ; 30 cm New York : Routledge, cop. 2005. - XI, 327 str. : COBISS.SI-ID 228894720 ISBN 978-961-91649-2-1 ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 235011328 ISBN 0-85142-454-6 14. KNJIŽNICA (Litija) COBISS.SI-ID 223893248 Moja knjižnica : zbornik ob 40-letnici matic­ 22. SANCHEZ, Elaine 7. A DRIVER'S guide to European reposi­ nosti Knjižnice Litija : [1967-2007] / [spremnabeseda Andreja Štuhec, Franci Rokavec, Milan Emerging issues in academic library catalo­ging & technical services / by Elaine Sanchez. - tories / edited by Kasja Weenink, Leo Waaijers and Karen van Godtsenhoven. - Amsterdam : Amsterdam University Press, cop. 2008. - 215 Izlakar ; fotografije arhiv knjižnice Litija, MarjanŠušteršic, Foto Zofka ; uredila Andreja Štuhec]. -Litija : Knjižnica, 2007 (Šmartno pri Litiji : Biro­ [S. l.] : Primary Research Group, [2007]. - 132 str. : ilustr. ; 28 cm ISBN 1-57440-086-X str. : ilustr. ; 24 cm servis). - 117 str. : ilustr. ; 23 cm COBISS.SI-ID 236139264 ISBN 978-90-5356-411-0 COBISS.SI-ID 235875072 COBISS.SI-ID 237114624 23. SCHOLARLY work in the humaniti­ 15. KOZINC, Željko es and the evolving information environ­ 8. EUROPEAN Conference on Research and Vrata v vse case : podobe splošnih knjižnic v ment / by William S. Brockman ... [et al.]. - Advanced Technology for Digital Libraries Sloveniji = Doors to the past, present and futu- Washington, D. C. : Digital Library Federation, (11 ; 2007 ; Budapest) Research and advanced technology for re : portraits of public libraries in Slovenia / Željko Kozinc ; [prevod v anglešcino Glen Council on Library and Information Resources, 2001. - VIII, 38 str. ; 28 cm. - (Optimizing col­ lections and services for scholarly use) Dostopno tudi na: http://www.clir.org/pubs/ reports/pub104/pub104.pdf. ISBN 1-887334-90-4 COBISS.SI-ID 230981376 24. WEBB, Jo Providing effective library services for research / Jo Webb, Pat Gannon-Leary andMoira Bent. - London : Facet Publishing, 2007. ­XVII, 278 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 978-1-85604-589-6 ISBN 1-85604-589-7 COBISS.SI-ID 236867328 25. WORLD guide to library, archive and information science education / edited by Axel Schniederjrgen. - 3rd new and completely revised ed. - Mnchen : K. G. Saur, cop. 2007. ­560 str. ; 22 cm. -(IFLA publications ; 128-129) ISBN 978-3-598-22035-7 COBISS.SI-ID 236019968 Seznam pripravila Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica RSS OBVEŠCANJE ZA BRALCE KNJIŽNICARSKIH NOVIC V kontekstu prenove Knjižnicarskih novic poteka tudi posodobitev elektronske oblike publikacije. Pripravili smo bolj informativno uvodno stran vsake številke, kjer poleg naslovov prispevkov lahko preberete tudi nekaj uvodnih besed vsakega prispevka. Ceprav publikacija izhaja 1× mesecno, z izjemo 2 dvojnih številk v koledarskem letu, se je pokazala potreba po hitrej­šem obvešcanju naših narocnikov. V ta namen smo na sple­tni strani Knjižnicarskih novic pripravili t. i. oglasno desko. Najosnovnejše informacije smo naredili dostopne za vse obiskovalce spletnih strani, ne le za narocnike elektronske oblike. Naslednji korak prenove je tako bil logicen: priskrbeti mož­nost cim hitrejšega obvešcanja o spremembah na spletni strani. Do sedaj smo narocnike elektronske oblike na izid nove številke opozorili preko elektronske pošte. Ker vecino naših narocnikov predstavljajo knjižnice, je obvestilo prejela le kontaktna oseba, ostalih (potencialni) bralcev, knjižnicnih delavcev in obiskovalcev spletnih strani pa nismo uspeli neposredno obvešcati. Od maja 2008 se lahko vsi obiskovalci spletne strani Knjiž­nicarskih novic narocite na RSS obvešcanje. Tako vas bomo sproti obvešcali o novih obvestilih na oglasni deski ter o izidih novih številk Knjižnicarskih novic. Za vse tiste, ki RSS tehnologije še ne poznate, naj na kratko pojasnim za kaj gre. Kratica RSS se najpogosteje razlaga kot Really Simple Syndication — sistem resnicno preproste objave. Omogoca samodejno opozarjanje uporabnika na spremem-be na spletnih strani, ki ga zanima. Tako boste o vsaki spre­membi ali novosti na spletni strani Knjižnicarskih novic obvešceni, takoj ko bo prišlo do nje. RSS deluje s pomocjo odjemalca RSS-datoteke oz. progra-ma za branje RSS novic. Za kateri odjemalec se boste odlo-cili, je odvisno tudi od operacijskega sistema, ki ga uporab­ljate. Ce uporabljate Windows, je priporocljiva uporaba odjemal­cev RSS Bandit (http://www.rssbandit.org/) ali Feedreader (http://www.feedreader.com/). Uporabniki Linuxa pa prei­zkusite program Liferea (http://liferea.sourceforge.net/). Odjemalce si lahko brezplacno naložite z navedenih splet­nih strani. Za spremljanje RSS objav lahko uporabite tudi nekatere novejše verzije spletnih brskalnikov npr. MS Internet Explorer 7, Mozilla Firefox ali Opera, ali programe za pre­gledovanje elektronske pošte, ki imajo vkljucene RSS odje­malce (npr. Mozilla Thunderbird ali Outlook 2007). Uporaba RSS-ov v starejših verzijah spletnih brskalnikov (MS Internet Explorer 6.5 in starejši) je mogoca s pomocjo posebnih dodatkov za brskalnike, kot so Google Reader (http://www.google.com/reader) ali Bloglines (http:// www.bloglines.com/). Obstajajo tudi številne druge možnosti za pregledovanje RSS objav, vendar smo tu našteli le nekaj najpogosteje upo­rabljanih. Ne glede na to, kako boste pregledovali obvestila, nanje se narocite s klikom na RSS ikono na spletni strani Knjižnicarskih novic, oziroma na drugih, za vas relevantnih spletnih straneh. Odvisno od odjemalca boste obvestila prejeli v obliki okenca z uvodnikom za vsako novico ali pa le naslov novice. Na podlagi tega boste ugotovili ali vas novica zanima in s klikom na naslov odprli cel clanek. Vabimo vas, da novost izkoristite za sprotno spremljanje obvestil na oglasni deski ter pregledovanje novih številk Knjižnicarskih novic takoj po izidu. Damjana Vovk Narodna in univerzitetna knjižnica OGLASI DELO IŠCE FRANC MAGAJNE, Glinška ulica 7, 1000 Ljubljana GSM: (031) 279 052, E-pošta: franci.magajne@volja.net Zaposlitveni cilj: Zaposlitev na delovnem mestu pripravnika za polni delovni cas v knjižnici Rojstni podatki: rojen 28. 4. 1977, v Ljubljani, državljan Republike Slovenije Izobrazba: gimnazijski maturant (V. stopnja), diplomirani upravni organizator (VII. stopnja) Delovne izkušnje: • aktivni prostovoljec v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, zaupana so mi dela leposlovnega in neknjižnega gradiva; upora­bljam COBISS sistem pri urejanju in iskanju knjižnega in neknji­žnega gradiva, • redno delovno razmerje v podjetju Sintal d.d., varnostnik za zasebno varovanje, • trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejanje arhiv­ske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cerkljanskem muzeju, Partizanski bolnišnici Franja ter rojstni hiši Franceta Bevka; opravljanje del blagajnika, prodaja vstopnic, vodenje blagajne ter skrb za zaupan denar, • dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta Cerkno in Kolektor Idrija. Znanja: • tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina in znajden se v italijanskem jeziku, • racunalništvo: urejevalnik besedila – Word, osnove Excela, uporabljam Outlook ter PowerPoint in dobro se znajdem na internetu – pridobljen certifikat ECDL Start, • vozniško dovoljenje B-kategorije in lasten prevoz. • Dodatna izobraževanja: opravljen strokovni izpit iz bibliotekars­tva. Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dosego cilja, sposobnost samostojnega in skupinskega dela. DELO IŠCE Ime mi je Saša in išcem delo v knjižnici v Ljubljani ali njeni okoli­ ci. Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana geografinja in soci­ologinja kulture. Od meseca februarja do vkljucno septembra 2007 sem se kot prostovoljka usposabljala na delovnem mestu bibliote­karja v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, kjer sem opravljala razlicna dela: priprava in vnos gradiva za avtomatizirano poslovan­je Potujoce knjižnice, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo. Po karakterju sem komunikativna, natancna, zanesljiva, odgovorna in organizirana oseba, ki jo delo z ljudmi zelo veseli. Sem racunal­niško pismena(Word, Excel, PowerPoint, Internet, Outlook Express), aktivno govorim angleško ter pasivno nemško. Decembra 2007 sem opravila bibliotekarski strokovni izpit, pripra­vljena pa sem se še dodatno izobraževati v tej smeri. Ce potrebujete novo sodelavko, sem dosegljiva na tel. 041/270­303 ali na e-naslovu dsasha76@gmail.com. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka z opravljenim stroko­vnim izpitom in pridobljeno licenco za vzajemno katalogizacijo COBISS2. Išcem delo v knjižnici v Ljubljani in njeni okolici. Moja telefonska številka je 051/344-455. DELO NUDI Knjižnica tehniških fakultet Maribor išce bibliotekarko/ bibliotekarja s COBISS licenco za nadomešcanje delavke v casu porodniškega dopusta. Zaželene so izkušnje na podrocju vodenja bibliografije raziskovalcev v sistemu COBISS. Delovno razmerje bo sklenjeno za dolocen cas (najmanj 1 leto), s pricetkom v juniju oz. juliju 2006. Vec informacij dobite pri vodji knjižnice Mojci Markovic, tel. 02 220 7017, e-mail: mojca.markovic@uni-mb.si. Ponudbe lahko pošljete na isti e-mail naslov ali na naslov Knjižni-ca tehniških fakultet Maribor, Smetanova 17, 2000 Maribor. NAVODILA AVTORJEM Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!