Slape« Za kaj je poginilo enajst živali škotskega goveda O Stran 3
Ptuj, torek, 13. novembra 2012
letnik LXV • št. 89 Odgovorni urednik: JožeŠmigoc Cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
V Mariboru pustili dober vtis in tri točke
O Stran 11
	^mm- MwCtr ti J M! X.	
		
Kmetijstvo Sp. Podravje •
Škoda v kmetijstvu 135 milijonov evrov O Stran 7
Tednikov pogovor Ptuj • »Želim si dobro plačane novinarje«
O Stran 16
Štajerski
Ptuj • M a rti nova nje in mali fašenk
Novi princ karnevala z dvoletnim mandatom
Na martinovo nedeljo so na Ptuju že po tradiciji ustoličili novega princa karnevala.
Rokomet •
Ptujčanke z zmago bližje obstanku
O Stran 12
Novi karnevalski princ Miroslav Slodnjak, vitez Dorna-vski, bo imel dvoletni mandat, mestno oblast bo v času pusta prevzel v letih 2013 in 2014. Na mestni tržnici, kjer je potekalo letošnje ptujsko marti-novanje, so novega princa pri ustoličenju spremljali njegova žena Ana, plemenita Dor-navska, garda, del njegovega spremstva pa so tudi dorna-vski cigani, do katerih mestna oblast ni bila vselej prizanesljiva. Novi princ karnevala prihaja iz Etnografskega društva cigani Dornava, prvič pa se je ptujskega karnevala v liku cigana udeležil leta 1970. Z martinovanjem se je Ptuj tudi uradno poslovil od projekta EPK 2012 - Ptuj partner, ki za mesto še zdaleč ni zaključen projekt, od edine investicije, ki naj bi bila zaključena 28. februarja 2013, do uveljavljanja blagovne znamke EPK.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • Zavrču simbolični naslov jesenskega prvaka O Stran 13
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Majšperk • Drugi mednarodni Martinov balonarski festival
Sodelovalo 14 ekip iz Slovenije, Romunije, Avstrije in Srbije
Po uspešni izvedbi prvega balonarskega festivala v Halozah so člani balonarskega kluba OPA minuli konec tedna v Majšperku pripravili 2. mednarodni Martinov balonarski festival, ki se ga je udeležilo 14 balonar-skih ekip iz Slovenije, Romunije, Avstrije in Srbije.
Kot je povedal glavni organizator Martinovega balonarskega festivala Matic Činko-vec, je bilo letos zaradi pred-
Zellm sodelovati
v nagradni igri in za 36 € obiskati predpraznično
Budimpešto s sopotnikom.
ča/ffč/čura . »apejrepa
Ti
Vaši podatki:
-	rojstni datum:
-	telefon:
Podpis:
S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili
sodelovanja v nagradni Igri Štajerskega tednika. Podatki na prijavnici se uporabljalo Izključno za potrebe nagradne Igre.
Več informacij boste našli na oglasnih straneh.
hodnega obilnega deževja in poplav ter delno tudi zaradi slabše vremenske napovedi manj sodelujočih ekip, saj so svoj prihod odpovedale nekatere ekipe iz Slovenije, Slovaške in Nizozemske. Sicer pa so v času letošnjega festivala, od petka, 9., do vključno nedelje, 11. novembra, izvedli kar tri polete toplozračnih balonov, tako v petek kot v soboto in nedeljo, druženje pa se je ob večerih zaključevalo v prireditvenem šotoru pred picerijo Špajza v Majšperku. Veselo balonarsko druščino so v petek zabavali Navihan-ke in Boštjan Konečnik, v soboto pa Mladi Dolenjci in Dejan Vunjak. Vsi trije poleti so bili izvedeni s štartnih mest
Foto: M. Ozmec
Vse polete s toplozračnimi baloni so opravili s štartnih mest v Majšperku, od koder so z jugozahodnim vetrom preletavali baziliko Marije Zavetnice na Ptujski Gori in del haloškega hribovja.
v Majšperku, toplozračni baloni pa so z jugozahodnim vetrom preletavali baziliko Marije Zavetnice na Ptujski Gori, poleg tega pa so lahko potniki v balonih občudovali tudi pisane barve haloških gozdov v mehki jesenski svetlobi sonca.
Letošnji balonarski festival so obiskali tudi pristojni inšpektorji iz Agencije RS za civilno letalstvo in ugotovili, da imajo vsi piloti in baloni ustrezna dovoljenja ter tudi zavarovanje za letenje, za kar je moral po odločbi agencije poskrbeti organizator. Zaradi povečane varnosti je sobotni popoldanski polet zaradi napovedanega močnejšega vetra organizator odpovedal, saj se zavedajo, da mora biti varnost vedno na prvem mestu. In tako so balonarji sobotno popoldne preživeli ob druženju, bograču in mladem vinu majšperških vinogradnikov. Vsekakor pa so člani balonar-skega kluba OPA dokazali, da je športno letenje z baloni varna oblika zračnega letenja. Druženje ob velikem halo-škem balonarskem prazniku pa so zaključili v nedeljo ob dobri hrani in pijači.
-OM
Slovenija • Pred drugim krogom predsedniških volitev
Volivci bodo izbirali med Pahorjem in Türkom
Prvi krog petih predsedniških volitev še ni prinesel zmagovalca, pač pa bodo volivci o novem predsedniku države odločali v drugem krogu. V njem se bosta pomerila Borut Pahor in Danilo Türk, iz predsedniške tekme pa je izpadel Milan Zver. Izid volitev je za Pahorja, ki je dobil največ glasov, presegel pričakovanja, Türk pa je nekoliko razočaran.
Kandidat SD Pahor je prejel 40 odstotkov glasov volivcev, na drugo mesto se je s 35,84 odstotka glasov uvrstil aktualni predsednik Türk, za Milana Zvera pa je glasovalo 24,16 odstotka volivcev, kažejo delni neuradni rezultati Državne volilne komisije. Po do sedaj zbranih podatkih je bila volilna udeležba 47,68-odstotna, najnižja v zgodovini predsedniških volitev.
Pahor je po objavi delnih neuradnih rezultatov dejal, da je zaupanje volivcev preseglo njegova pričakovanja. Obljubil je, da bo tudi v prihodnje, če bo izbran za predsednika, ravnal tako, da bo presegel pričakovanja volivcev. Obenem opozarja, da brez napak in spodrsljajev ne bo šlo. Pahor je, kot pravi, srečen predvsem zato, ker se mu zdi, da se sli-
kajo novi horizonti slovenske prihodnosti. Po njegovih besedah to ni povezano z njegovim imenom, pač pa z vizijo, načrti in vero v prihodnost za to, da lahko skupaj dosežemo in naredimo nepredstavljivo.
Türk je nad rezultatom prvega kroga volitev nekoliko razočaran, njegova glavna zaskrbljenost pa je povezana z nizko volilno udeležbo. Kot pravi, očitno ljudje tudi tako izražajo določeno nezadovoljstvo s stanjem politike in vodenjem države. To pa je treba po njegovih besedah upoštevati zlasti v drugem delu te kampanje. »Prvi polčas je za nami, zdaj gremo v drugi polčas in gremo seveda z voljo do zmage,« je dodal. V tem času pa naj bi tudi konceptualne razlike med njim in Pahorjem postale jasnejše, da se bo jasno videlo,
»za kaj gre v teh volitvah«.
Tretjeuvrščeni kandidat SDS in NSi Zver pa je rezultat volitev ocenil kot osebni poraz ter napovedal, da si bo glede svoje nadaljnje kariere vzel nekaj dni za razmislek. Ocenil je, da je bila predvolilna kampanja težka in dolgotrajna ter da je sam uspel volivcem svoj program predstaviti veliko bolje kot konkurenta, ki ga nista imela. Ni pa še želel govoriti o morebitni podpori kateremu od protikandidatov v drugem krogu, saj bo počakal, kako se bosta opredelila do ključnih razvojnih prioritet.
Pahorjevo kandidaturo so predlagali v njegovi stranki SD, predsednik Igor Lukšič pa je ocenil, da so se ljudje odločili dobro in da Slovenija sedaj potrebuje politiko, ki jo vodi Pahor. Podporo Pahorju so izrazili tudi v DL, njen predsednik Gregor Virant pa meni, da se je večina volivcev namesto za politiko ostrih delitev med levico in desnico odločila za politiko dialoga in kompromisa. Turka so medtem podprli v PS, predsednik te stranke Zoran Jankovic pa je poudaril, da se šele sedaj začenja pravi dvoboj. Da se v drugem krogu vse začne znova, pa je dejal tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec.
Milan Zver je bil kandidat SDS in NSi, predsednik SDS in premier Janez Janša pa je ocenil, da je Zver v kampanji sprejel nehvaležno vlogo, ko je zagovarjal za Slovenijo nujne stvari in ni sadil rožic. Predsednica NSi Ljudmila
Novak pa je prepričana, da se je Zver boril pogumno in odločno. Medtem pa v SLS niso podprli nobenega kandidata in tega po besedah predsednika stranke Radovana Žerjava ne bodo storili niti v drugem krogu.
Pahorjevega podpornika, nekdanjega ministra v njegovi vladi Boštjana Žekša, je izid volitev nekoliko presenetil. Uspeh je Pahorju po njegovem mnenju prinesla celotna kampanja, v kateri Pahor ničesar ni skrival. Po drugi strani pa Türkova podpornica Spo-menka Hribar ocenjuje, da je Pahor večino volivcev prepričal s svojo demagogijo, ki ni na ničemer utemeljena. Podpornica Milana Zvera Barbara Brezigar pa obžaluje, da so v »prvi rundi izgubili najboljšega kandidata«.
V Pahorjevem volilnem štabu njegov uspeh vidijo tudi v načinu kampanje, ki je po besedah vodje štaba Nataše Kovač na prvo mesto postavila ljudi. S takim načinom bodo nadaljevali tudi do drugega kroga volitev, v katerem računajo na zmago. V Türkovi volilni pisarni pa so razočarani, saj so pričakovali relativno zmago. Igor Pribac, ki vodi pisarno, upa, da bo v času do drugega kroga več prostora za razvojna vprašanja.
Da bo potreben drugi krog, v katerega se bosta uvrstila Türk in Pahor, so sicer kazale tudi javnomnenjske ankete, a večina je napovedovala zmago Türka v prvem krogu. Po mnenju analitika Sama Uha-
na je razlog za nižjo podporo Türku od napovedane v tem, da je del njegovih volivcev ostal doma, delno pa tudi v anketah, ki z napovedmi o Türkovem zanesljivem prvem mestu niso delovale najbolj vzpodbudno na njegove volivce. Analitik Matevž Tomšič pa meni, da so k izidu precej prispevala televizijska soočenja, v katerih je bil Pahor najboljši, ter za Türka neugodne informacije v zvezi s pomilostitvijo prodajalca mamil in nejasnosti glede njegovih prihrankov.
Na končne izide volitev bo sicer treba počakati še dober teden. V ponedeljek bodo namreč danes oddanim glasovom prišteli še rezultate glasovanja po pošti iz Slovenije, čez teden dni pa bodo prešteli tudi glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Ti glasovi sicer izidov prvega kroga volitev ne morejo spremeniti, zato bo Državna volilna komisija drugi krog volitev najverjetneje razpisala še ta teden.
Volivci se bodo na volišča znova odpravili predvidoma 2. decembra. Petletni mandat bo novoizvoljeni predsednik nastopil po izrečeni prisegi v državnem zboru, mandat aktualnemu predsedniku Danilu Türku pa se izteče 22. decembra.
Pahor zmagovalec volitev v šestih volilnih enotah, Türk v obeh ljubljanskih
Borut Pahor je zmagovalec prvega kroga predsedniških volitev v šestih volilnih enotah, njegov protikandidat Danilo Türk pa je več glasov dobil v Ljubljani. Absolutno večino glasov so Pahorju namenili v Novi Gorici, Türku pa v nekaterih ljubljanskih okrajih, Izoli, Kopru in Hrastniku. Milan Zver je najvišjo podporo dobil na Ptuju in v Škofji Loki.
Med volilnimi enotami je Pahor največjo podporo dobil v Postojni, kjer je zanj glasovalo 46,31 odstotka volivcev, nekaj manj, 43,88 odstotka, pa v volilni enoti Celje. V volilni enoti Maribor je Pahorja podprlo 41,85 odstotka volivcev, v Novem mestu pa 40,26 odstotka. Največ glasov je Pahor dobil tudi v volilnih enotah Ptuj (38,06 odstotka) in Kranj (37,49 odstotka).
Po drugi strani pa je bil Türk zmagovalec prvega kroga volitev v obeh ljubljanskih volilnih enotah. V enoti Ljubljana
Center je zanj glasovalo 41,69 odstotka volivcev, za Pahorja pa 35,47 odstotka. Volivci v enoti Ljubljana Bežigrad pa so Türku namenili 38,72 odstotka glasov, Pahorju pa 37,76 odstotka. Türk je sicer najnižjo podporo dobil v volilni enoti Ptuj, kjer je zanj glasovalo 32,13 odstotka volivcev.
So pa volivci na Ptuju Zve-ru namenili najvišjo podporo med volilnimi enotami, saj ga je podprlo 29,8 odstotka volivcev. Najnižjo podporo Zveru pa so zabeležili v volilni enoti Postojna, kjer je zanj glasovalo 19,54 odstotka volivcev.
Med volilnimi okraji pa so Pahorju največjo podporo namenili volivci v »domači« Novi Gorici. V enem izmed novogo-riških okrajev je namreč dobil 57,49 odstotka glasov, v drugem pa 54,67 odstotka. Po drugi strani pa je Pahorja v okraju Ljubljana Center podprlo le 29,87 odstotka volivcev.
Tamkajšnji volivci so največ glasov namenili Türku, in sicer 53,84 odstotka. Še več glasov, 54,08 odstotka je Turk dobil v okraju Ljubljana Šiška, več kot 50 odstotkov pa so mu namenili tudi volivci v Izoli, Kopru, Ljubljani Moste-Polje, Ljubljani Bežigrad in Hrastniku. Najmanj pa so Türku naklonjeni na Ptuju, kjer ga je podprlo le 18,37 odstotka volivcev.
Tretjeuvrščeni kandidat Zver pa je največ volivcev prepričal v enem izmed ptujskih volilnih okrajev, saj je tam zanj glasovalo 46,68 odstotka volivcev, v Škofji Loki pa 41,54 odstotka. Najnižjo podporo ima Zver v Kopru, kjer ga je podprlo le 9,54 odstotka volivk in volivcev.
Volilna udeležba je bila najvišja v volilni enoti Ljubljana Center, kjer se je volitev udeležilo 51,97 odstotka volivcev. Sledijo Ljubljana Bežigrad (49,78), Kranj (48,46), Celje (47,93), Novo mesto (46,75), Postojna (45,94). Najnižjo udeležbo so zabeležili v volilnih enotah Ptuj (44,92) in Maribor (44,71 odstotka).
Med posameznimi volilnimi okraji pa se je največ volivcev na volišča odpravilo v Ljubljani Šiška, in sicer 55,59 odstotka, pa tudi v Ajdovščini, kjer se je volitev udeležilo 55,29 odstotka volilnih upravičencev. Najmanj volivcev je na volitve odšlo v Piranu (36,78 odstotka) in na Jesenicah (37,91 odstotka).
STA. (Pripravlja: SM)
Uvodnik
Nekje vmes
Pa smo jih preživeli, vsaj za zdaj. Sicer nekje vmes, med strahom, upom, razočaranjem, veseljem in glavobolom, kakor kdo.
In če se sprašujete, kaj tako pomembnega smo vsaj zaenkrat preživeli, je pravzaprav težko določiti, kaj je bilo komu v Sloveniji pomembnejše: volitve novega predsednika, martinovanja na ulicah in v vinskih kleteh ali poplave z novim rdečim alarmom.
Glede na najnižjo udeležbo na predsedniških volitvah v zgodovini države je dejstvo, da za marsikoga te volitve še zdaleč niso bile najpomembnejša zadeva minulega tedna. Nasprotno; če bi javnomnenjske raziskave spremljale tudi udeležbo na martinovanjskih zdravicah in merile strah ljudi pred novimi poplavami, bi bil odstotek „udeleženih" v omenjenih dveh kategorijah gotovo vsaj takšen ali višji, kot je bil pri volitvah. Tudi to bi lahko bil pokazatelj, koliko nas sploh še zanima krojenje vrha slovenske politike, kjer se že leta in leta presedajo z enega stolčka na drugega vedno isti ljudje.
Čudenje ali razočaranje nad nizko udeležbo, ne glede na to, kdo je dobil več ali manj glasov, je v tem kontekstu prav smešno: marsikoga pač bolj zanima, kakšna vina bodo letos v sodih pri sosedih, kot pa, kateri priimek se bo znašel ob funkciji predsednika države. In povsem razumljivo je, da se tisti prizadeti ob nedavnih poplavah, povrhu še v strahu pred novimi, bolj ukvarjajo s sanacijo domov in skrbjo, kako preživeti zimo, kot pa z obkroževanjem imena na volilnih lističih.
Sicer je pred nami še drugi krog volitev, a zelo verjetno ne bo kaj bistveno drugačen; preživeli ga bomo spet nekje vmes med strahom, upom, veseljem, razočaranjem, kakor kdo. Namesto martinovanja bo takrat že na vrsti miklavževanje in predbožična potrošniška agonija, poplavljenci bodo še vedno preživljali grozo minulih dni, upati je le, da novih rdečih alarmov ne bo več.
In nekje vmes med vsem tem bo, z verjetno prav tako zelo nizko udeležbo na volitvah, izvoljen še predsednik države ...
Simona Meznarič
Stroški volitev bodo dosegli 6,5 milijona evrov
Državna volilna komisija (DVK) bo najverjetneje že ta teden razpisala ponovni krog glasovanja na predsedniških volitvah, ki bo 2. decembra. Če bi bil izid glasovanja v prvem krogu zelo tesen in se še ne bi vedelo, kdo se bo uvrstil v drugi krog, bi DVK sicer počakala na izide glasovanja iz tujine, je za STA pojasnil direktor službe DVK Dušan Vučko.
Izid glasovanja v tujini bodo na DVK ugotavljali 19. novembra po 13. uri. Na zadnjih predčasnih državnozborskih volitvah je na tujem volilo nekaj več kot 10.700 volilnih upravičencev in približno takšno število glasovnic pričakujejo tudi tokrat.
Glede na trenutno razliko v podpori med drugouvrščenim Danilom Türkom in tretjeuvrščenim Milanom Zverom pa te glasovnice vrstnega reda ne morejo več spremeniti. Poleg Boruta Pahorja, ki je v prvem krogu glasovanja prejel najvišjo podporo, se bo za predsedniški položaj vnovič potegoval Türk.
Stroški tokratnih predsedniških volitev bodo po oceni Vučka dosegli okoli 6,5 milijona evrov, od tega približno 3,8 milijona evrov za prvi in približno 2,7 milijona evrov za drugi krog volitev. Kot je poudaril direktor službe DVK, si na službi sicer ves čas prizadevajo, da bi stroške čim bolj znižali. Stroški prvega kroga tokratnih volitev so bili tako za 400.000 evrov nižji kot na predčasnih državnozborskih volitvah. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slape • Zakaj je poginilo enajst živali škotskega goveda
Lastnik zavrača očitke, da je kriva lakota
Na kmetiji Voduškovih v Slapah 27 pod Ptujsko Goro je v začetku prejšnjega tedna v blatu poginilo devet živali. Domačini trdijo, da zaradi lakote in izstradanosti, Vodušek pa očitke zavrača in trdi, da vzrok pogina še ni znan. Na veterinarski upravi naj bi zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali že pripravljali prijavo.
Kot nam je pojasnila Kristina Pšajd, predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj, je v nedeljo, 4. novembra, okoli 13. ure prejela klic občana, da je čreda škotskega goveda, ki je na Voduškovi kmetiji v Slapah pod Ptujsko Goro, zelo slabo oskrbovana ter da posamezne živali od lakote tudi umirajo kar v blatu. Pšajdova je o tem takoj obvestila dežurnega veterinarskega inšpektorja, ki je ob svojem ogledu na kmetiji našel štiri poginule živali, peto, ki je umirala, ujeta v blatu, pa je moral uspavati.
»Ko smo v nedeljo prispeli na kmetijo, smo bili šokirani, saj smo doživeli pravo grozljivko. Že kar ob cesti smo našli dve poginuli živali, tretja pa je v mukah umirala, ujeta v globokem blatu. Uboga žival je imela pol telesa zaritega v blato, z eno nogo je brcala in se skušala izvleči iz njega, žal pa ji ni uspelo. Ko si je veterinar ogledal situacijo, smo poklicali najprej Vla-dimirja Voduška, ki je lastnik kmetije, in nato še njegovega brata Branka, ki je lastnik shiranih živali, ter se dogovorili, da na kmetijo pokliče svojega veterinarja.«
Kot naj bi povedali okoliški krajani, naj bi bila preskrba te živine s hrano pomanjkljiva, zato naj bi živali vedno bolj hirale. Na vprašanje, zakaj imajo te živali, če ne znajo in ne želijo poskrbeti zanje, je Pšajdova dobila odgovor, da imajo vsi živali radi. Sicer pa so se dogovorili, da naj bi do naslednjič uredili nova krmišča, saj je bilo do sedaj za vse živali le eno. A v torek, ko so se znova napotili v Slape, da bi preverili, ali so se dogovorov držali, so znova naleteli na podoben prizor: »V blatu smo našli še dve poginuli živali in eno, ki jo je zaradi očitne agonije moral veterinar usmrtiti. Ob tem moram pohvaliti ptujske veterinarske inšpektorje, ki so se na poziv našega društva hitro in korektno odzvali.«
Ko smo se na omenjeno kmetijo konec tedna odpravili tudi mi in kmalu po spustu iz Ptujske Gore zavili levo proti Slapam, smo sredi polja dohiteli starejšega možakarja. Na vprašanje, kje je kmetija s škotskim govedom, nam je odgovoril: »Kar naprej peljite, kakšen kilometer pred Sajkovim mlinom v Slapah boste na levi strani videli travnik, ki je čisto po-jeden, tam so bile te živali.«
Kmalu je bilo na levi res videti travnik, ki je po svetlejši barvi nekoliko izstopal, sicer pa je obdan z urejeno ograjo in električnim pastirjem. Tik pred cesto, ki zavije navzgor h kmetiji, smo srečali še starejšo ženico. Ko smo jo vprašali, ali je to travnik, na katerem se pase škotsko govedo, je odvrnila: »Ja, to je ta travnik, ampak včeraj so z njega vse govedo nekam odpeljali.« Ko smo povprašali, ali je res, da so živali umirale v blatu, pa je odgovorila: »To je trajalo celo poletje, živali so životarile, saj so bile v glavnem prepuščene same sebi. Vso svežo travo so sproti pojedle, od časa do časa so jim sicer pripeljali kako balo sena, a je bilo za vse verjetno premalo. Nihče ni vedel, da je tako hudo.« Ko smo jo želeli fotografirati in si zapisati njeno ime, pa se je ženica obrnila stran in zamahnila: »Ne, tega bog ne daj, ne želim se izpostavljati, saj gre za znane ljudi ... «
Ko smo pripeljali navzgor, na dvorišče kmetije, smo z desne strani zagledal le dve živali z daljšo rjavo dlako, ki sta počasi prežvekovali seno iz bližnje bale, za njima pa je zijala le blatna in shojena strmina, kjer naj bi bile še prejšnji dan preostale živali.
Branko Vodušek: Pogin živali nas je močno prizadel
Žal lastnika črede, Branka Voduška, na kmetiji nismo našli, kasneje pa je vse očitke domačinov in Pšajdove odločno zanikal: »Pojav pogina devetih živali škotskega viša-vskega goveda, ki se je začel neposredno po obilnem deževju ob koncu preteklega tedna na pašniku pri Ptujski Gori, je nekaterim postal poligon za zlorabo doslej vzornega odnosa med nami in živalmi. Brez izvidov analiz, ki bodo odkrile prave vzroke in njihove povzročitelje, so posamezne članice in člani Društva proti mučenju živali Ptuj postavili svoje laične in zgrešene diagnoze vzrokov pogina in nas s tem popolnoma neosnovano obtožili in hkrati linčali. Ogrozili so tudi naše delo in vlaganje v čredo najstarejše selekcionirane pasme goveda v Evropi, ki smo jo vzpostavili na tej lokaciji tudi zaradi simbioze in izjemne primernosti te pasme govedi z naravo v slo-
Foto: DPMZ Ptuj
Takšen je bil pogled na del črede škotskega goveda v Slapah ob obisku članov društva proti mučenju živali Ptuj; na sredini in spodaj desno sta vidni živali, ujeti v blatu.
venskem okolju.
Pojav za sedaj še nepojasnjenega pogina živali nas je izredno presenetil in tudi močno prizadel. Sožitje, ki smo ga s temi živalmi razvili v zadnjih dveh letih, pa se je zaradi enostranskega, senza-cionalističnega in zlonamernega prikazovanja nekaterih dejstev posameznikov iz Društva za zaščito živali sprevrglo v nočno moro. Čeprav je bil in je skrben odnos do črede ves čas izražen s popolno oskrbo v izjemno primernem naravnem okolju in idealnem prostoru za življenje škotskega višavskega goveda, so podtikanja o neprimerni oskrbi črede najbolj grobi poskus diskreditacije človeka in živali. Edino dejstvo je, da so živali začele v praznič-
nih dneh naenkrat poginja-ti. To nesrečo zdaj nekateri izkoriščajo, pri čemer pokažejo samo poginula trupla, ki seveda nikoli niso lepa, ne zanimajo pa jih vzroki in še manj aktivnosti, ki potekajo in s katerimi se trudimo ugotoviti vzroke in s tem odpraviti nevarnost za ostale živali. S prikazom poginulih živali najbolj nazorno kažejo svoj odnos do njih, saj jih brezkompromisno izkoristijo za netenje negativnih čustev. Celo več, nesrečo, ki je prizadela te živali, sedaj prenašajo še na posamezne ljudi z obsodbo za krivdo takšnega pojava. Brez kakršnihkoli dokazov in brez ugotovitev laboratorijskih pregledov, ki lahko edini pokažejo prave vzroke poginov. Seveda so
prizori trupel v poznojesen-skem, od dežja premočenem naravnem okolju, najbolj primerni za iniciranje sovraštva do nas, ki sicer požrtvovalno in z veliko ljubezni in tudi ekonomskega vlaganja skrbimo za čredo.«
Sicer pa Vodušek pojasnil, da z nestrpnostjo pričakuje izvide preiskav, »ki bodo edini lahko ovrgli neresnice salonskih zaščitnikov živali in njihove nekritične objave. Zaupamo stroki in bomo še naprej skrbeli za naše živali in jih razvajali v okolju in v razmerah, ki jim najbolj ustrezajo in so zanje idealne.«
Zavrnil pa je tudi očitke o tem, da so živali lačne in shirane: »Živali nikakor niso lačne ali shirane, kar želijo
Foto: M. Ozmec
Ob našem obisku kmetije v Slapah sta nas pozdravili le še dve živali škotskega goveda, ki sta mirno prežvekovali seno iz bližnje bale.
prikazati člani društva, ki so najbrž te živali prvič videli, značilnosti pasme pa sploh ne poznajo. Zanje vzorno skrbimo, zato so nas te popolnoma neresnične insi-nuacije izjemno prizadele, ne samo naju z ženo, kot lastnika črede, ampak tudi vse naše bližnje in prijatelje, ki čredo poznajo in jo tudi večkrat in z veseljem obiskujejo. Med kravami se sprehajamo, jih hranimo s kruhom, to je edina hrana, ki jo poleg trave in sena dobivajo. Krav, čeprav s svojim mogočnim rogovjem zbujajo kar nekaj strahu, se nihče ne boji, celo otroci jih z veseljem pobožajo in hranijo. Tega odnosa, ki smo ga z živalmi vzpostavili, ne bomo spremenili zaradi prenapetih salonskih aktivistov, ki jim živali sploh niso pomembne, pomembno jim je samo zlivanje gnojnice preko raznih omrežij. Na vsakem od pašnikov, kjer živali živijo in kjer so se, z izjemo sedanjega spleta nesrečnih in žalostnih dogodkov, počutile ugodno in zadovoljno, bomo še naprej v sožitju z njimi. Po ugotovitvi in odpravi vzrokov in njihovih povzročiteljev za sedanji izredni pojav bomo seveda poskrbeli, da tudi z njihovo prijaznostjo in toplino tak odnos še nadgradimo in poglobimo. Ker pa ne odobravamo senzacio-nalističnih pogromov in lin-čanj, bomo ljudi, ki so nas na tak način prizadeli, ovadili in preprečili, da bi na tak način delovali proti komurkoli v prihodnje. Javna beseda prinaša odgovornost in želimo, da se tega zavedamo vsi, tudi člani Društva proti mučenju živali. Prepričani smo tudi, da bo stroka pokazala pravi vzrok pogina in na osnovi njihovih dognanj bomo podali tudi kazensko prijavo proti pravim povzročiteljem,« je zatrdil Vodušek.
Žal nas je Kristina Pšajd na martinovo nedeljo popoldne obvestila, da je ob ogledu pašnika na Mestnem Vrhu pri Ptuju, kjer ima Branko Vodušek drugi del črede, našla še dve trupli poginulih živali, ki sta bili pokriti s folijo. V pogovoru s sosedi naj bi izvedela, da naj bi bili to trupli še dveh govedi, ki so ju prepeljali tja iz Slap. Torej naj bi do sedaj poginilo že enajst živali. Prepričani smo, da bomo o dejanskih vzrokih za njihovo mučno smrt kmalu izvedeli.
M. Ozmec
Ptuj • Volilna konvencija SDS in N.Si
Za predsednika nekoga, ki mu je za stvar
Na Mestnem trgu na Ptuju je bila 9. novembra zaključna konvencija SDS in N.Si v podporo kandidaturi dr. Milana Zvera za predsednika Republike Slovenije.
Ob tej priložnosti so mu podporo izrekli tudi predsednik SDS in predsednik vlade Janez Janša, predsednica N.Si in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve in prvo-podpisana pod iniciativo Združujemo za prihodnost Barbara Brezigar, državni svetnik Rajko Fajt in teolog dr. Ivan Štuhec. Zaključne konvencije sta se udeležila tudi minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak in minister za infrastrukturo in prostor Zvone Črnač, Miroslav Luci in nekateri drugi.
Kandidat SDS in N.Si za predsednika države dr. Milan Zver je v petek, zadnji dan za prepričevanje volivcev pred volilnim molkom, povedal, da je nedelja lepa priložnost, da se Sloveniji odprejo pota za nov razvoj, za neko novo etapo v razvoju, tudi regionalnem, da bo nekdo iz Juršincev, z Destr-nika ali iz Podvincev imel enake možnosti za razvoj kot tisti, ki prihaja iz centra Ljubljane: »V nedeljo bosta dva praznika, praznik demokracije in praznika vina, in oboje imam rad. Želel bi, da v prihodnje ustvarimo resnično močno, stabilno Slovenijo, ki bo solidarna,
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevo • Podpisali pogodbo za prenovo ceste
Začetek dela še letos
V prostorih Občine Kidričevo sta v petek, 9. novembra, župan Anton Leskovar in izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk podpisala pogodbo za rekonstrukcijo lokalne ceste Apače-Lovrenc na Dravskem polju v dolžini 800 metrov.
Na Ptuju je bila 9. novembra zaključna konvencija SDS in Nove Slovenije v podporo kandidaturi dr. Milana Zvera za predsednika države.
Kot je pojasnil direktor ki-dričevske občinske uprave Damjan Napast, je bilo Cestno podjetje Ptuj izbrano na razpisu kot najugodnejši ponudnik, projekt rekonstrukcije ceste Apače-Lovrenc pa vključuje širitev vozišča ter gradnjo peš poti in sistema za odvodnjavanje od križišča glavne ceste Lovrenc-Ptujska Gora proti Apačam v skupni dolžini okrog 800 m. Cesta je namreč v slabem stanju, tako da udarne jame, mrežaste razpoke, porušitev robov vozišča, neravnine ali posedanje vozišča, neurejeno odvodnjavanje ter slaba utrjenost bankin in brežin ogrožajo prometno varnost. Vzrok za nastalo stanje cestišča je tudi gradnja kanalizacija je pred leti na tem odseku. Planirana investicija pa ne predvideva samo dviga kakovosti vožnje za uporabnike, ampak bo vplivala tudi na razvoj ostalega tukajšnjega cestnega omrežja ter na izboljšanje dostopnosti do gospodinjstev v bližnjih naseljih.
Župan Anton Leskovar je pojasnil, da zajema projekt kompletno rekonstrukcijo vozišča, trasa ceste pa bo višinsko prilagojena obstoječemu terenu. Odvodnjavanje bo urejeno neposredno delno na okoliške površine, delno z muldami in cestnimi požiralniki. Za izboljšanje prometne varnosti je predvidena postavitev prometnih znakov, ki bodo na celotni trasi opozarjali na nevarne in druge elemente.
Na osnovi prispelih ponudb, ki jih je Občina Kidričevo pre-
jela po objavi javnega razpisa, je bila najugodnejša ponudba Cestnega podjetja Ptuj, in sicer v višini 252.880 evrov. Lastna finančna sredstva so zagotovljena v proračunu občine Kidričevo za leti 2012 in 2013, rok za izvedbo pa je 31. maj prihodnje leto. Rekonstrukcija ceste bo pripomogla k večji pretočnosti ceste na tem odseku, pa tudi k višji kakovosti bivanja, k ohranjanju poseljenosti in razvoja obravnavanega območja in regij.
Kot je pojasnil direktor Cestnega podjetja Martin Turk, bodo gradbena dela na omenjenem odseku ceste pričeli takoj, ko bo to mogoče, saj želijo izkoristiti čim več ugodnih vremenskih razmer in še letos opraviti čim več zemeljskih del, tako da čez zimo promet ne bi bil preveč oviran.
Ob podpisu pogodbe je župan poudaril, da v občini Kidričevo skrbijo za enakomerno modernizacijo cestne infrastrukture po vseh vaseh:
»Tako smo pred kratkim odprli moderniziran odsek ceste Mi-hovci-Pleterje, sedaj pa nadaljujemo modernizacijo ceste v Apačah do Korpičevih. Sicer pa je investicijsko naravnano tudi prihodnje leto, saj načrtujemo za okoli 6 milijonov evrov investicij. Poleg tega potekajo naše aktivnosti tudi na drugih področjih. Sredi prejšnjega tedna je bil objavljen razpis za izgradnjo novega zdravstvenega doma v Kidričevem, ki ga načrtujemo v obliki javno-za-sebnega partnerstva. Pridobili smo že tudi gradbeno dovoljenje za celovito obnovo dvorca Šterntal ter za gradnjo sekundarne kanalizacije Cirkovce-Stražgonjca, ki bo veljala okoli 2 milijona evrov. Objavljen je tudi razpis za obnovo cest na komasacijskem območju Dravsko polje III, ki se razprostira med Mihovcami in Kidričevim. Trudimo se, da do konca leta postorimo čim večv korist vseh občanov naše občine.«
M. Ozmec
socialno čuteča in tudi ekonomsko učinkovita.«
»V volilni kampanji je bilo veliko povedanega o tem, kje Slovenija danes je, kje naj bo v prihodnosti, kaj je treba storiti za to, da bo bolje, kot je danes. Edini Milan Zver pa
je bil tisti, ki je govoril tisto, kar je res, in je za rešitve ponujal tisto, kar je realno, ne pa tisto, kar je všečno. Treba si je prizadevati, da bo imela Slovenija na čelu države, na tej moralno najpomembnejši funkciji v državi nekoga,
ki ne bo sadil rožic, nekoga, ki mu ta funkcija ne bo zgolj služba, nekaj za materialno eksistenco, ampak nekoga, ki mu gre za stvar, nekoga, ki bo nadaljeval delo dr. Jožeta Pučnika,« pa je med drugim povedal predsednik SDS in premier Janez Janša. V predsedniški kampanji je Milan Zver edini od kandidatov za predsednika države govoril o Sloveniji, slovenski identiteti, o tem, kaj Slovenci smo in kaj želimo postati, edini, ki je v svojih nastopih uporabil besedo domovina. Bil je tudi edini, ki je govoril o tem, da si vsi, ki se rodijo v Sloveniji, zaslužijo enake izhodiščne možnosti, in edini, ki je govoril o tem, da je treba sprejeti nepriljubljene ukrepe, če so to tisti koraki, ki vodijo k temu, da bomo v prihodnje živeli bolje.
Zaključno volilno konvencijo SDS in N.Si na Ptuju je spremljal bogat kulturni program z vokalistko Teo Letonja, pianistom Tomom Hajškom in ansamblom Dinamika.
MG
Ptuj • Društvo generala Maistra Ptuj
Odkritje spomenika Maistru
Društvo generala Maistra Ptuj je bilo ustanovljeno oktobra leta 2008. Kot je povedal predsednik društva Stanislav Brodnjak, je odkritje spomenika generalu Rudolfu Maistru na Novem trgu na Ptuju v soboto, 17. novembra, ob 11. uri po razvitju društvenega prapora, odkritju spominske plošče na Maistrovi hiši v Slomškovi ulici ter razstavi General Maister in njegovi borci za severno mejo ključni dogodek v štiriletnem delovanja društva.
Foto: M. Ozmec
Kidričevski župan Anton Leskovar (levo) ob podpisu pogodbe z direktorjem CP Ptuj Martinom Turkom
Hkrati pa gre za ključni dogodek pri prepoznavanju porekla družine Maister po očetovi strani v Sloveniji, ki se začne s prihodom Janeza Jurija Maistra (Johann Georg Maister - vir: Marija Hernja Masten, referat na ustanovni skupščini Društva generala Maistra Ptuj, 23. oktobra leta 2008) v sredini 18. stoletja na Ptuj, domnevno iz avstrijskega Ilza. Rudolf Maister je po očetu Francu Maistru (1826-1887) dolgo sodil na Ptuj, šele leta 1923 je mestno županstvo v Kranju zaprosil za »domovin-stvo«, tam mu je namreč umrl oče.
»Odločitev o lokaciji spomenika je bila lahka. Postavljen bo tako, da bo podoba generala Maistra v približno naravni velikosti, z obrazom obrnjena proti rojstni hiši očeta Franca Maistra, lahko bi jih rekli Pogled na očetnjavo. Avtorica je akademska kiparka mag. Metka Zupanič, ptujska rojakinja, ki ustvarja v Ljubljani. Kip je zasnovala kot razmišljujočega generala, pred za usodo slo-
venskega naroda težkimi odločitvami, s knjižico v roki, ki ima več simbolnih pomenov: general - bibliofil, zbiratelj slovenskih knjig, večinoma je zbiral samo te; general - razumnik, podpornik slovenskih literarnih ustvarjalcev in general - pesnik, lirik. Spomenik bo društvo postavilo v sodelovanju in ob pomoči MO Ptuj ter nekaterih sponzorjev in donatorjev,« je pred odkritjem spomenika generalu Maistru na Ptuju povedal predsednik Društva generala Maistra Ptuj
Stanislav Brodnjak. Med svečanimi govorniki ob tej priložnosti bo tudi Karel Erjavec, minister za zunanje zadeve RS. V kulturnem programu pa bodo nastopili ptujski rojak Igor Samobor, letošnji prejemnik Borštnikovega prstana, učenci in dijaki ptujskih osnovnih in srednjih šol, ki so pisali spise o generalu Rudolfu Maistru, najboljše bodo prebrali, Komorni moški pevski zbor Ptuj in Pihalni orkester Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Stanislav Brodnjak, predsednik Društva generala Maistra Ptuj.
Pobrežje, Haloze • Martinovanje na vrhuncu
Izbrali kletarja, naj Martina in vinogradnika leta
Vrhunec letošnjega martinovanja se je zgodil minuli konec tedna, ko so v haloških občinah pripravili osrednje martinovanjske prireditve. Tako so, med drugim, izbrali naj Martina v Cirkulanah, pa vinogradnika leta v Podlehniku in novega kletarja na Pobrežju v občini Videm.
Ptuj • Ptujsko martinovanje s princem karnevala in vinskimi kraljicami
Odprli vrata v čas pustnih priprav
Od petka do nedelje je na ptujski tržnici potekal strnjen del ptujskega martinovanja z martinovo tržnico, vinogradniškimi igrami, blagoslovom mošta v cerkvi sv. Jurija, zdravico z novim vinskim letnikom, ki je ponovno eden od boljših po kakovosti, šaljivim krstom mošta, zabavnim programom in nedeljskim vrhuncem, izbiro novega princa ptujskega karnevala in hkratno napovedjo priprav na pustno dogajanje v letu 2013.
Trinajsti princ karnevala Vlado Hvalec se je poslovil od svoje funkcije. Ob slovesu se je zahvalil vsem, ki so mu stali ob strani, pomagali uresničevati poslanstvo princa karnevala, še posebej pa tistim, ki so prepoznali, da princ karnevala na Ptuju kljub vsemu predstavlja pomembnega promotorja mesta in dogodkov ter skuša na Ptuj pripeljati čim več obiskovalcev. Teh je bilo tudi ob predaji prinčevstva v nedeljo zelo veliko. Novi princ karnevala prihaja iz Dornave; Miroslav Slodnjak bo prinčeval kot vitez Dornavski.
Prvo martinovo tržnico na ptujski tržnici so obiskovalci pozdravili, saj se je izkazala kot odličen prireditveni prostor, martinov krst pa so odlično opravili tudi hramčki, ki bodo poslej stalnica ptujskega prireditvenega oziroma neke vrste sejemskega dogajanja. Še več pa bo treba narediti na ponudbeni strani, odlično vinsko ponudbo bo treba v bodoče v večjem obsegu dopolniti z vrhunskimi kulinaričnimi dobrotami.
Potek izbire novega princa karnevala, ki bo poslej imel dveletni mandat, je predstavil podpredsednik FECC Branko Brumen in častni predsednik sveta princev karnevala. Nedeljska inavguracija novega princa je bila hkrati zaključek partnerstva v projektu EPK
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko martinovanje je letos prvič potekalo na ptujski tržnici, s ponudbo v martinovih hramčkih, ki jo bo kazalo v prihodnje še obogatiti, saj je pripravljavcev dobrot na Ptujskem izredno veliko.
2012. Novi princ karnevala 2013 in 2014 je podjetnik Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski, ki že od leta 1970 sodeluje na ptujskem karnevalu s pustnim likom cigana. Aktivno deluje v Etnografskem društvu Cigani, ki ga je tudi predlagalo in podprlo v kandidaturi za novega princa ptujskega karnevala. Miroslav Slodnjak vodi tudi društvo Vitezi Pesničarji, ki ohranja kulturo in tehnično kulturo, kot vinogradnik pa skrbi za potomko najstarejše vinske trte na svetu, mariborske modre kavčine. Je človek s posluhom za sočloveka, aktivno dela tudi na cerkvenem področju.
Kot je ob njegovi inavgu-raciji povedala Marija Hernja Masten, ki je spisala že več zgodb ptujskih princev karne-
vala in ki je tudi častna članica sveta princev karnevala, je bilo težko poiskati osebnost, ki naj bi jo predstavljal letošnji princ karnevala, ki prihaja iz Dornave. Kraj se sicer ponaša z mogočnim baročnim dvor-
cem, a je ta imel skozi zgodovino maloštevilne lastnike, zato so se odločili, da bo nosil ime po kraju, od koder prihaja. V času prinčevanja bo imel rezidenco v gradu Dornava. V tem času bo nosil oblačilo
renesančnega plemiča s konca 16. stoletja. Osnovo za grb predstavlja izvirni grb rodbine Pesniških. Grb Pesniških je izpričan v letih 1360 in 1462, upodobljen pa je tudi na nagrobniku v lapidariju mino-ritskega samostana na Ptuju. Prva spremljevalka princa je njegova žena Ana, plemenita Dornavska, oblečena po modi 16. stoletja. Viteza Dornavske-ga varuje in spremlja garda, v njegovem spremstvu so tudi dornavski cigani, ki jim milo-stljivi vitez Dornavski dovoli, da vsako leto svoje šotore postavijo v gozdu pred Dornavo. Kostumi za novega princa in njegovo spremstvo, ženo in gardo, so kreacija sestre letošnjega princa, akademske slikarke Irene Potočnik. Kostume princa in garde je se-
šilo Moško in žensko modno krojaštvo Andrej Šmigoc iz Spuhlje, pokrivala princa in garde ter vse ostale dodatke in gospejino obleko pa je seši-la Jasna Langmaid iz Ptuja.
Tudi novi princ se bo potrudil, da bo pri svojem prinčeva-nju uspešen, vesel pa je lahko tudi, da ima ob sebi cigane, ki mu bodo lahko po najboljših močeh pomagali pri premagovanju denarne suše, so se pošalili na proglasitvi princa. Ptujski župan Štefan Čelan celo upa, da mu bo novi princ ob vrnitvi oblasti, uradno jo bo prevzel ob začetku pustnih norčij na Ptuju in jo vrnil na dan pustnega pokopa, celo napolnil trenutno prazne kašče, saj je v mestu veliko projektov, za katere bi nujno potrebovali denar.
Ptujska tržnica je po treh dneh martinovanja včeraj že zaživela v stari podobi, še zdaleč pa ni konec ptujskega mar-tinovanja oziroma martino-vanja na Ptujskem. Včeraj so martinovali na muzejski način v grajski vinski kleti, ta konec tedna pa bodo na široko odprle vrata kleti na delu VTC 13.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V kotaljenju sodov se je letos pomerilo sedem ekip, z najboljšim časom se je izkazala ekipa Vinogradništva Rebernišek.
Foto: Črtomir Goznik
Na Martinovo nedeljo so Ptuj s svojim obiskom počastile tudi vinske kraljice, ob princih karnevala pa so se srečali tudi predstavniki FECC Slovenije.
V pobreškem vaškem domu so sicer že po tradiciji v četrtek zvečer zbirali vino, nato izbrali novega kletarja in podkletarja, hkrati pa odprli tudi prostor za pobreški aktiv žena. Ključe pobreške kleti bo tako do naslednjega martinovanja imel v rokah Ivan Fridauer, pomagal pa mu bo podkletar Danilo Drevenšek. Fridauer je ob prevzemu ključev kleti iz rok dosedanjega kletarja Stanka Petra povedal, da bo v urejeni in lepo vzdrževani kleti težko naredil še kaj novega, saj so bili vsi prejšnji kletarji zelo pridni: „Razen če bodo vodilni v naši KS poskrbeli za razširitev kleti, potem lahko še kaj naredim!"
Povečanje pobreške kleti sicer letos ne bo potrebno, saj so krajani zaradi slabše letine do-nirali nekaj manj mladega vina kot prejšnje leto; v sodih se je tako nabralo dobrih 150 litrov rdečega in okoli 80 litrov bele-
ga vina, ki ga je doniralo preko 40 vinogradnikov.
Ob imenovanju novega kletarja in polnjenja sodov pa so v pobreškem vaškem domu s
simboličnim prerezom traku hkrati odprli novo urejen prostor, ki ga bodo uporabljale članice tamkajšnjega aktiva žensk. Te so sicer aktivne že
več let, vodi pa jih Nada Novak, ki je ob uradnem odprtju povedala, da so gospodinje tudi letos pridno obdelovale njivo in tokrat za razstavo pod naslo-
vom Poklon jeseni pripravile veliko najrazličnejših izdelkov in jedi iz koruze. Novakova se je ob tej priložnosti zahvalila občini za denar, s katerim so lahko uredile svoj prostor, ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri tej naložbi. Sicer pa so članice pobreškega aktiva žena tudi letos poskrbele, da so bile mize v dvorani bogato obložene s sladkimi in slanimi dobrotami, za glasbeni del prireditve pa so se potrudile ljudske pevke FD Pobrežje in mlada muzikanta Rok Gojko-šek in Blaž Hameršak.
Tako veselo kot na Pobrežju pa je bilo še marsikje drugje; v Cirkulanah so najprej pospravili svoje znamenite klopotce velikane, v soboto popoldne pa prav tako zbirali mlado vino oziroma mošt ter ga s šaljivim krstom spremenili v vino in imenovali že 9. naj Martina občine Cirkulane, ki bo do nasle-
dnjega leta skrbel za donirano vino domačih vinogradnikov. Deveti naj Martin je letos postal Milan Žumbar, ki bo moral poskrbeti za okoli 200 litrov vina domačih vinogradnikov.
Osrednjo martinovanjsko prireditev so v soboto izvedli tudi v podlehniški dvorani vaškega doma, kjer so ob bogatem kulturnem programu, dobro obloženih mizah in po opravljenem šaljivem krstu mošta za vinogradnika leta imenovali Branka Plajnška. Sicer pa so v Podlehniku mar-tinovali skozi ves minuli teden na pušlšankih po vinogradniških kmetijah in na Gorci, kjer so kar tri popoldneve zaporedoma okušali mošt in domače jedi, pospravili klopotec, ko-žuhali in organizirali vodene oglede etnografskega muzeja, gozdne učne poti ter obnovljenega studenca.
SM
Foto: SM
V haloških občinah je minuli konec tedna izzvenel v osrednjih martinovanjskih prireditvah; na Pobrežju (občina Videm) so imenovali kletarja letošnjega leta (na posnetku s ključem kleti v rokah in z vsemi prejšnjimi kletarji), v Podlehniku so razglasili vinogradnika leta, v Cirkulanah pa naj Martina 9.
Ormož • Martinovanje 2012
Praznik vinogradnikov in ljubiteljev vina
Letošnje martinovanje v Ormožu je bilo še pestrejše kot pretekla. Začelo se je s svečanim odprtjem v prireditvenem šotoru, ki je tokrat stal na Hardeku. Ali je bila lokacija posrečena ali ne, o tem so bila mnenja deljena. Nekaterim je bilo všeč, da je bilo najživahnejše dogajanje odmaknjeno od mesta, drugim spet ne. Vsekakor pa je bilo v dveh šotorih in prostoru Avtosalona veliko prostora za različne prireditvene dejavnosti in sproščeno večerno rajanje.
Od petka naprej je bilo v Ormožu in okolici čutiti martinov utrip na vsakem koraku, še najbolj pa v šotoru, kjer so se s svojim programom čez dan predstavljala številna domača kulturna društva, v dogajanje pa so se vključili otroci iz vrtca, še posebej intenzivno pa tudi Gimnazija Ormož. Marti-novanja so se udeležile delegacije občin, s katerimi Ormož v zadnjih letih intenzivno sodeluje - iz sosednje Hrvaške, Srbije in Makedonije, pridružila pa se je tudi skupina iz Rusije. Nekateri ormoško martinova-nje že poznajo, vse pa je pozitivno presenetila letošnja skupna akcija turističnih društev, ki so pripravila prikaz opravil, ki se v vinogradu zvrstijo skozi vse leto. Začeli so z rezom trte in vincenkovanjem, nadaljevali s kopanjem, vezjo, škropljenjem, postavljanjem klopotca, trgatvijo in stiskanjem grozdja. Društva so se zelo potrudila,
saj so na zelenici pred grajsko pristavo „nasadili" pravi mali vinograd in pričarali kmečko hiško, drugi pa so svojo dejavnost predstavili na traktorskih prikolicah. Za glasbeni uvod v dogajanje so poskrbeli člani Pihalnega orkestra Ormož s primernim izborom veselih skladb, ki jih je kasneje iz svoje harmonike spretno izvabljal tudi David Lukner.
V dogajanje ob martinova-nju se je letos ponovno intenzivneje vključila tudi domača klet, ki je poleg degustacij in ogledov kleti poskrbela tudi za sod vina, ki so ga s konjsko vprego pripeljali na mesto dogajanja pred grajsko pristavo. Župan Alojz Sok pa je imel priložnost, da dokaže, kako spreten je v vinarskih opravilih. Potem ko ga je Marko Antolič, direktor za finance podjetja P&F Jeruzalem Ormož, opremil s „šurcem", edino pravo obleko za takšno priložnost,
Foto: Viki Ivanuša
Pred gradom je potekal prikaz celoletnega dela v vinogradu v izvedbi okoliških turističnih društev. Začeli so podgorski vinogradniki s prikazom rezi trte in vincekovanjem, ki ga vsako leto praznujejo.
Foto: Viki Ivanuša
Potem ko je župan Alojz Sok spretno dal sod na pipo, je nazdravil z Markom Antoličem, direktorjem za finance podjetja P&F Jeruzalem Ormož, ki se je letos spet močneje angažiralo v ormoškem martinovanju.
Foto: Viki Ivanuša
Odlične potice so po ocenjevanju predstavili še na razstavi, saj so bile osrednja tema letošnje razstave društva kmečkih žena.
Foto: Viki Ivanuša
Mnogo lepega in okusnega znajo narediti domači rokodelci.
je spretno dal sod na pipo. Iz sodčka so potem prisotnim ponudili v pokušnjo letošnji muškat otonel ormoške kleti.
Sicer pa so se domači vinogradniki na martinovanje ogreli že z ocenjevanjem za naj špricar in ocenjevanjem mladega vina, obiskovalci pa so imeli priložnost najrazličnejša odlična vina pokusiti v prostorih Avtosalona, kjer so lahko poklepetali s pridelovalci.
Ob večerih je bilo veselo v šotoru, kjer so v petek večer zažigali D' Kwaschen Reta-shy, v soboto pa Tanja Žagar. Kdor pa se ni našel v šotorski ponudbi, pa je lahko zavil v Unterhund, kjer je KAK Ormož organiziral punk rock martinovanje z legendarnimi novosadskimi punk veseljaki Atheist rap in Butli iz Ljubljane. Seveda pa se je ob večerih marsikaj dogajalo tudi na vseh turističnih kmetijah na okoliških hribčkih.
Brez potic ni martinovanja
V prostorih Avtosalona so članice društva kmečkih žena razstavile potice in druge sladke dobrote, šaljiv martinov pogrinjek, predstavile pa so tudi kmetije, ki se ukvarjajo z izdelavo različnih izdelkov.
Osrednjo pozornost so letos namenile poticam, brez katerih v naših krajih ni ne trgatve in ne martinovanja. V petek je na Kmetijski zadrugi Ormož potekalo tekmovanje v peki potic. Komisijo so sestavljale Metka Lešničar in Jožica Korpar, predsedovala pa ji je Marija Rošar iz Srednje živilske šole v Mariboru, ki pogosto vodi tečaje peke peciva in potic. Kriteriji ocenjevanja so bili enaki kot na Dobrotah slovenskih kmetij, pomemben pa je zunanji in notranji videz
potice, seveda pa tudi okus. Izbira je bila zares pestra, na ocenjevanju so bile rozinova, čokoladna, orehova, lešniko-va, kostanjeva, kokosova, ka-kavova, koruzna potica s ko-renčkovim nadevom, orehova potica z biskvitnim nadevom
in slivova potica. Komisija je ocenila štirinajst vzorcev in kar osem jih je ocenila z zlatim priznanjem. Zlato priznanje so dobile Anica Prapotnik, Martina Gerič, Marija Sok, Milena Rajh, Jožica Trstenjak, Vesna Žerjav in Silva Kelemina,
ki je dobila kar dve. Posebej se je izkazala tudi Vesna Žerjav iz Grab, ki je za svojo potico prejela vse možne točke. To hkrati potrjuje pravilnost njene odločitve, da je pred dnevi opravila registracijo dodatne dejavnosti peke peciva in kuhanja marmelade na kmetiji, je povedala Hinka Hržič s kmetijske svetovalne službe.
Sicer pa je bilo na razstavi še veliko drugega domačega peciva, potic, sadnih in drugih kruhov, slanega peciva in pogač. Izpostavili so izdelovanje cekarjev iz koruznega ličja, ki so se jih naučile izdelovati pozimi. Posebej so se predstavljale kmetije, ki imajo registrirane dopolnilne dejavnosti. Hinka Hržič je povedala, da je v društvu vedno več članic, ki v dopolnilnih dejavnostih vidijo priložnost za sebe, zato je porast registracij v zadnjih letih zelo velik, saj so kmetje v praksi spoznali, da so dodatne dejavnosti lahko dobro dopolnilo osnovni. Zanimive so predvsem dejavnosti peke kruha in peciva, predelave mesa in mleka ter druge. Članice društva kmečkih žena so se predstavile tudi na rokodelski tržnici. Pestra je bila tudi ponudba drugih izdelkov, ki jih izdelujejo domačini - od nakita, lončene posode, izdelkov VDC, rož iz krep papirja, turističnih spominkov do številnih drugih zanimivih reči.
Viki Ivanuša
Polenšak • TD pripravilo martinovanje
Polenški martin z gibanicami
Sv. Martin, ki je imel minule dni ogromno dela, se je v nedelo popoldne oglasil še na Polenšaku, kjer so ga v goste povabili člani tamkajšnjega Turističnega društva.
Prisrčna, pa tudi zaradi sveže pečenih gibanic domačih mojstric peke vabljivo dišeča popoldanska prireditev na platoju pred obnovljenim in dograjenim domom TD se je začela z nastopom ljudskih pevcev in godcev Društva upokojencev Polenšak, nato pa je sledil osrednji dogodek dneva - šaljiv krst mošta v mlado vino, ki je, tako kot marsikje drugje, kljub nagaji-
vemu Mošteku z veliko mukami in prav toliko smeha zbranih obiskovalcev, le uspel. V čast blagoslovu mladega vina, ki so ga v skupni sod TD prinesli člani društva, ki imajo vinograde, so se na Polenšak pripeljali tudi imetniki starih traktorjev.
„V našem društvenem sodu sicer nimamo veliko vina, mislim, da okoli 100 litrov, ki se seveda kaj hitro porabi,
tako da ga skozi leto za naše prireditve kupujemo. Ampak tradicija je tradicija in ne glede na to, koliko litrov imamo v sodu, krst mošta mora biti," je ob robu veselega druženja povedal predsednik TD Franc Kukovec. Seveda so se z njim strinjali prav vsi navzoči, ki so ob okušanju mladega vina uživali še v vročih, slastno pe-cenili gibanicah.
SM
Turistično društvo Polenšak je v nedeljo na platoju pred domom pripravilo veselo martinovanje s šaljivim krstom mošta in slovitimi polenškimi gibanicami.
Foto: SM
Sp. Podravje • Poplava katastrofalnih razsežnosti
Škoda v kmetijstvu znaša 135 milijonov evrov
Čeprav dokončna ocena škode po katastrofalni poplavi na kmetijskih zemljiščih še nekaj časa ne bo znana, pa je že povsem jasno, da bo ogromna. Po oceni vodje svetovalnih služb za območje KGZ Ptuj Petra Pribožiča je bilo na širšem Ptujskem poplavljenih od 3000 do 4000 hektarjev njiv!
Tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pritrjujejo, da je največ škode na kmetijskih zemljiščih in objektih zaradi poplav prav na območju Podravja; po njihovi oceni je bilo v celotnem Podravju pod vodo okoli 8000 hektarjev kmetijskih površin: „Najmanj tretjina poplavljenih površin bo kasneje tudi prizadeta zaradi erozije in bo treba na celotnem območju izvesti agromelioracije za sanacijo površin. Glede na prve ocene kmetijskih svetovalnih služb predlagamo, da Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) skupaj z oceno škode na stvareh in infrastrukturi opravi tudi oceno škode na kmetijskih površinah. Hkrati tudi predlagamo, da Agencija RS za kmetijske
trge in razvoj podeželja (ARSK-TRP) za javljanje „višje sile" za ukrep Ozelenitev njivskih površin (ZEL) podaljša obdobje za najmanj 10 dni od takrat, ko bo ocena škode mogoča. Sicer pa v KGZS pričakujemo, da bo država namenila pomoč tudi za takšne primere," so sporočili iz zbornice.
Pribožič ob tem dodaja, da so posevki, ki so bili več dni pod vodo, kot so pšenica, ječmen, oljna ogrščica in ostali, brez dvoma uničeni: „Kjer bo možno urediti prekope jarkov, da bo voda lahko odtekla, naj se to naredi kot prednostni ukrep. Nedvomno pa je največji del škode narejen z erozijo. Namreč, Drava si je dobesedno rezala strugo po površini zaradi močnega toka. Praktič-
Prve neuradne ocene škode v kmetijstvu potrjujejo dejstvo, da je šlo za poplavo katastrofalnih razsežnosti - zgolj v kmetijstvu naj bi škoda znašala okoli 135 milijonov evrov, za najnujnejše ukrepe urejanja vodotokov in upravljanja z vodami pa bi bilo po besedah ministra Bogoviča potrebnih kar 500 milijonov evrov!
Spletna trgovina www.dobra-misel.si
Dobra misel. Jasmina Voda s.p., Vičava 57, 2250 Ptuj
UNIKATNI ROČNI IZDELKI
Tel: 070-771-722 E-mail: ¡nfo@dobra-misel.si
URL: www.dobra-m¡sel.s¡
Ponudba:
-	božično novoletni darilni program
-	adventni venčki
-	voščilnice
-	unikaten nakit
-	izdelki iz filca (obeski, okraski)
-	izdelki iz lesa
-	darilne škatlice
-	ročno pleteni in kvačkani izdelki
-	material za ustvarjanje
-	ustvarjalne delavnice
no bo treba na celotnem območju izvesti agromelioracije za sanacijo površin. Potrebno bo planiranje, dovoz prsti, prekopi površin, ureditev poti in cest. S temi ukrepi bo treba počakati do primerne osuši-tve površin. Tok reke Drave pa je prinašal in pustil za seboj drevesa, vejevje, gradbene elemente, plastiko in še marsikaj drugega. Vse to bo treba odstraniti, ob tem pregledati oziroma preveriti še morebitno onesnaženost površin z
MOJA DEŽELA USTVARJANJA -DOBRAMISEL.SI
Prihaja čas, ko začnemo razmišljati o praznikih, praznični dnevi se nam približujejo z vso hitrostjo. V tem času izložbe in mesta spreminjajo svojo podobo, naši domovi drugače zadišijo, jaz pa se začnem z vso vnemo pripravljati na čas, ki me obda s svojim povojem energije. Pod mojimi rokami nastajajo adven-tni venčki, voščilnice, obeski iz filca, pletenine, praznične darilne škatlice, okraski za novoletno jelko, izdelki iz lesa in kartona, izdelki iz polimernih mas, unikatni nakit ... Vse, kar izdelam, je narejeno skrbno in z vsem srcem ter nosi pečat unikatnega ročnega izdelka. Z ustvarjanjem se ukvarjam, odkar pomnim. Pred kratkim pa sem se odločila, da svoje izdelke pokažem tudi drugim in tako je nastala Dobrami-sel.si, spletna trgovina, v kateri lahko vsak v svoj dom prenese nekaj mojega pozitivizma in dobre volje.
V spletni trgovini, katere naslov je http://www.dobra-misel. si, lahko vsak najde nekaj zase. Ponujam pester darilni program različnih unikatnih ročno ustvarjenih izdelkov, kot so božično-novoletni program, voščilnice in vabila za različne priložnosti, sveče, ki jih sama krasim, izdelki iz lesa in kartona, iz filca in blaga ter ročno pleteni in kvačkani izdelki, ponujam pa tudi velik izbor nakita, ki je prav tako unikaten produkt moje domišljije. V teh dneh sem veliko pozornosti
posvetila adventnim venčkom, namizni dekoraciji in drugim božično-novoletnim okraskom, ki jih lahko naročite v spletni trgovini.
Tiste, ki ste ohranili nekaj svoje ustvarjalnosti, pa vabim, da si nekaj teh izdelkov izdelate tudi sami, saj lahko v rubriki "Izdelaj sam" najdete veliko koristnih napotkov in idej za ustvarjanje. V spletni trgovini lahko dobite tudi nekaj materiala za ustvarjanje, kot je material za krasitev sveč in drugo. V prihajajočih dneh bodo na Ptuju različne ustvarjalne de-
lavnice, primerne za vsakega, in nekaj teh se lahko udeležite tudi vi in vaši malčki. Program dogajanja si lahko ogledate v spletni trgovini pod rubriko "Delavnice", kjer se lahko nanje prijavite in se morda naučite kaj novega. Naj vaša ustvarjalnost ne počiva, pustite ji, da se razpre v vsej svoji veličini, saj ste si jo prinesli na svet že ob rojstvu, zato je zdaj čas, da jo negujete in ponovno prikličete na plan, da zadiha. Spletna trgovina Dobramisel.si trenutno odpira novo rubriko
v sodelovanju z Natalija Resnik Gavez, ki se imenuje "Kaligrafija in lepopisje". V njej so predstavljeni izdelki na temo kaligrafije in lepopisja, ki jih lahko naročite v spletni trgovini in so lahko zelo lepo darilo ob prihajajočih praznikih. Vabljeni k ogledu! V prihodnjih dneh, 15. in 16. 11. 2012, si boste lahko na mestni tržnici na Ptuju nekaj mojih izdelkov ogledali in po želji tudi kupili. Tiste, ki pa se nahajate v Q Centru na Ptuju, pa vabim, da si moje izdelke ogledate v izložbi ustvarjalne trgovine Artist v Q Centru na Puhovi cesti na Ptuju, kjer prav tako ponujajo pester izbor materiala in pripomočkov za ustvarjanje.
Vabim vse ustvarjalce in ustvarjalke, ki bi želeli predstaviti svoje izdelke in ne veste, kako bi začeli, da sodelujete z mano in se predstavite v spletni trgovini pod rubriko "Novi ustvarjalci", za več informacij si oglejte Dobra-misel.si.
Naj za konec zaželim vsem vam prijetna doživetja in zabavna druženja ter naj vam Dobrami-sel.si polepša prihajajoče dni. Vljudno vabljeni v spletno trgovino Dobramisel.si!
(PR)
nevarnimi odpadki."
Ker bo oziroma je večina posevkov na najbolj prizadetih kmetijskih območjih, zlasti v občinah Markovci in Gori-šnica, pa tudi na Ormoškem, uničenih, bo po mnenju Pri-božiča treba te površine, če bo le možno (z dovoljenjem ARSKTRP), zasejati na novo: „Na vseh površinah, ki so uničene zaradi erozije, pa bo treba narediti spremembo kolobarja, saj posledice erozije in odstranitve nanosov ne bodo omogočale obnove setve v jesenskem času. Del posevkov, ki je bolj ob obrobju poplav, kjer tok reke ni bil močan, bo predvidoma manj prizadet. Morda bo ponekod, kjer bo posevek uničen, treba doseja-ti del površine, da bo celoten
GERK ostal z isto kulturo."
Predvidevamo lahko, da bo takšnih površin okoli ena tretjina poplavljenih," je še dodal Pribožič in opozoril, da morajo kmetje na poplavljenih območjih v roku desetih dni po naravni nesreči slednjo prijaviti na ARSKTRP: „Na ta način bodo lahko opravičevali spremembe, ki se bodo zgodile kot posledica naravne nesreče."
Bogovič: za ureditev vodotokov najmanj 500 milijonov evrov!
Kot je znano, je vlada že konec prejšnjega tedna prizadetim v poplavah zagotovila najnujnejših 10 milijonov evrov, čeprav se škoda neuradno ocenjuje na preko 200 milijonov evrov. Če bo znesek presegel 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda, torej 209 milijonov evrov, se bo vlada odločila za prošnjo za solidarnostno pomoč EU. Nekaj ocen sicer že obstaja. Tako naj bi poplave v kmetijstvu povzročile za 135 milijonov evrov škode, na državnih cestah in železnici za 32 milijonov evrov, medtem ko bo škoda na lokalnih cestah na podlagi prvih ogledov še bistveno višja. Dravske elektrarne so utrpele šest milijonov evrov škode. Kolikšna je škoda v prizadetih
podjetjih, bodo na gospodarskem ministrstvu še izračunali, prav tako še ni znana škoda na šolah, bolnišnicah in drugih družbenih objektih.
Rdečemu križu Slovenije in Slovenski karitas je vlada že zagotovila skupaj 1,5 milijona evrov, prizadetim podjetjem pa je obrambni minister Hojs v tem tednu obljubil 4,4 milijona evrov pomoči.
O posledicah katastrofalnih poplav v kmetijstvu je govoril tudi kmetijski minister Franc Bogovič, ki je prepričan, da bo škoda še višja, kot kažejo prve ocene. Katastrofalne poplave so po mnenju ministra čas za razmislek o temeljitem sanacijskem programu, ki bo odpravil zaostanke v izplačevanju pomoči in o dodatnih virih sredstev za to problematiko. Bogovič je še pojasnil, da bo predlagal vladi v premislek, kako bi tudi z evropskimi krediti naredili več pri odpravi zaostankov pri izplačevanju pomoči in na preventivi. Izpostavil je tudi, da bo treba vodarsko službo organizirati na način, da bo kos izzivom. Načrti upravljanja z vodami so narejeni in, kot je pojasnil minister, bi za izvedbo teh načrtov potrebovali od dve do tri milijarde evrov sredstev. »Na osnovi tega smo razgrnili karto poplavne ogroženosti, kjer želimo skrčiti potrebne ukrepe na najnujnejše. Tu pridemo do 500 milijonov evrov potrebnih sredstev,« je dejal.
SM
Slovenija • Registriran še en izdelek
Kraška panceta je 16. registriran proizvod
Minuli četrtek je Evropska komisija (EK) v uradnem listu EU objavila registracijo Kraške pancete, ki je tako postala že 16. slovenski proizvod, registriran pri EK. Kraška panceta nosi označbo zaščitena geografska označba, kar pomeni, da mora biti kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano ali predelano na določenem geografskem območju.
Kraška panceta je tradicionalen suhomesnati izdelek, značilne pravokotne oblike. Proizvedena je iz mesnate slanine prašičev, ki se jo za sušenje pripravi s kožo in brez reber. Pri njeni proizvodnji se uporablja tradicionalni postopek izključno suhega soljenja, le z morsko soljo, ter sušenje in zorenje brez toplotne obdelave, kar prispeva k njenim značilnim senzoričnim lastnostim. Mesnati del pancete je suh in čvrst.
Ugodni naravni pogoji na Krasu, kjer se stikata blago mediteransko podnebje z mrzlim celinskim zrakom, so omogočili ugodno sušenje in zorenje
kraške pancete, zato je tradicija sušenja slanine zelo dolga. O njej so pisali že leta 1689. Skozi čas se je tako izoblikovala izkustvena tehnološka spretnost, ki je postala domačinom stalnica
in se prenaša iz roda v rod. Kra-ševci so s svojim delom prispevali k standardni, prepoznavni obliki in senzoričnim lastnostim kraške pancete.
SM
*	- «c^e _
•■V*.
• - V V,-
Vir: http://www.siol.net
Foto: SM
EU • Iz evropskega parlamenta
Še brez dogovora o proračunu za leto 2013
EU je pogajanja o proračunu za leto 2013 danes končala brez dogovora. Nadaljevala se bodo v torek popoldne, le nekaj ur pred iztekom roka, v katerem bi morale članice unije in Evropski parlament doseči dogovor. Ni pa mogoče izključiti možnosti, da bo morala Evropska komisija predstaviti nov predlog.
Pričakovalo se je, da bodo tokratna pogajanja trajala vso noč in da bo dogovor v zgodnjih jutranjih urah vendarle dosežen, tako da je današnji razplet pravzaprav presenečenje. Prav tako še zdaleč ni jasno, kaj se je pravzaprav dogajalo za zaprtimi vrati.
Iz neuradnih informacij je mogoče razbrati, da je za propad pogajanj »kriv« Evropski parlament, ki naj bi prišel na pogovore s figo v žepu. Zaradi nezadovoljstva s potekom spravnega postopka naj bi bil parlament danes zavračal kakršen koli kompromis.
Ciprski minister za evropske zadeve Andreas Mavrojanis, čigar država v drugi polovici leta predseduje EU, je želel vzdušje po propadu pogajanj pomiriti s šalo, da je predsedstvo danes pokazalo »človeški obraz«, saj ni želelo novinarjem pokvariti večera.
Zatrdil je tudi, da je bila razprava »zelo pozitivna«, a da se je žal pokazalo, da »iz tehničnih razlogov« ni bilo »pravih pogojev« za dosego kompromisa, zato je bolje, da se pogajanja nadaljujejo v torek. Ocenjuje tudi, da obstajajo »dobre možnosti«, da bo dogovor v torek mogoče doseči, saj članice in parlament »niso zelo daleč narazen«. »Ne dramatizirajmo,« je še pozval.
Podobno pomirljiv je želel biti tudi evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski, ki je spomnil, da so takšne prekinitve pač »del drame« evropskih proračunskih pogajanj.
Iz Evropskega parlamenta pa so sporočili, da so pogajanja prekinili zaradi nesoglasij med parlamentom in članicami glede krpanja luknje v letošnjem proračunu.
EU se namreč pogaja o svežnju - o proračunu za leto 2013 in rebalansu letošnjega proračuna, v katerem po navedbah komisije manjka devet milijard evrov.
Zataknilo naj bi se že pri krpanju luknje v letošnjem proračunu, tako da EU danes naj ne bi niti začela vsebinskih pogajanj o proračunu za leto 2013. Evropska komisija naj bi predstavila kompromisni predlog za ves sveženj, o katerem za zdaj ni bilo mogoče izvedeti podrobnosti, ki naj bi bil za članice razmeroma sprejemljiv, a naj bi parlament odkorakal s pogajanj.
Komisija zahteva dodatnih devet milijard evrov za letošnji proračun in trdi, da od tega ne more odstopiti, ter poziva članice h »kolektivni odgovornosti«.
Te milijarde so po njenih besedah nujne za izvedbo niza pomembnih projektov, med katerimi je tudi priljubljen program za izmenjavo študentov Erasmus, ki potrebuje še 90 milijonov evrov. Levji delež - 8,3 milijarde evrov - sicer manjka za kohezij-sko politiko in razvoj podeželja.
Devetmilijardno luknjo bo sicer po navedbah komisije mogoče delno pokriti s prihodki unije, predvsem od glob za kršitve pravil o konkurenci in drugih kazni. Ti bodo prispevali 3,1 milijarde evrov, tako da je dejansko treba zbrati še 5,9 milijarde evrov.
Drugi del zgodbe je proračun za prihodnje leto. Evropska komisija, Evropski parlament in okoli 20 članic, tudi Slovenija, naj bi želeli 138-milijardni proračun za leto 2013. A vplivna skupina neto plačnic naj bi vztrajala, da je treba v kontekstu vsesplošnega zategovanja pasu to številko oklestiti za pet milijard.
Slovenija v pogajanjih zavzema stališče, da je »fleksibilna navzgor«, zaradi regionalne politike in politike razvoja podeželja, ki sta zanjo v evropskih proračunskih pogajanjih ključni.
Današnja drama sicer sproža vprašanje, kako si lahko od EU obetamo dogovor o večletnem proračunu za obdobje 2014-2020, če se ni sposobna dogovoriti niti o pogojih za začetek razprave o proračunu za leto 2013.
EU ima v torek natrpan urnik. Zasedajo finančni ministri EU, poleg tega bo v Bruslju vrh »prijateljic kohezije«. Spravni proračunski dialog se tako ne more nadaljevati prej kot v torek popoldne, kar pomeni, da bodo imele članice le nekaj ur časa za dogovor; rok se namreč izteče ob polnoči. Č e spravni odbor, v katerem je po 27 predstavnikov Sveta, torej članic, in parlamenta, dogovora o proračunu za leto 2013 ne bo dosegel do torka opolnoči, bo morala komisija podati nov predlog, kot se je zgodilo v pogajanjih o proračunu za leto 2011. Mavrojanis te možnosti danes ni izključil. Če dogovora tudi na podlagi novega predloga ne bi bilo mogoče doseči do konca leta, pa bi od januarja prihodnje leto veljal sistem »začasne dvanajstine«. Tako bi vsako poglavje proračuna na mesec dobilo do ene dvanajstine sredstev, ki so bila zanj namenjena leto prej. Po besedah Le-wandowskega bi ta scenarij pomenil izgubo kredibilnosti EU. (sta)
Foto: sikhsiyasat.com
New York • Po
Obamovi zmagi v ZDA
Pozivi k sodelovanju in spremembam pri republikancih
Foto: ¡jreview.com
Predsednik ZDA Barack Obama si je na torkovih volitvah s tesno večino glasov priboril nov štiriletni mandat v Beli hiši, senat je ostal v rokah demokratov, v predstavniškem domu kongresa pa imajo večino republikanci, ki po volitvah skupaj z demokrati pozivajo k sodelovanju, obenem pa razmišljajo o spremembah v stranki.
Obamo je tokrat med zmagovitim govorom v Chicagu spremljalo le 20.000 navdušenih privržencev namesto 200.000, kot pred štirimi leti, ko je postal prvi temnopolti predsednik v zgodovini ZDA. Leta 2008 je bilo pričakovanj veliko oziroma, kot se je izkazalo po štirih letih vladanja, preveč.
Obamova zmaga je bila tesna. Slavil je v 25 zveznih državah, njegov nasprotnik Mitt Romney pa v 24. Florida ima, kot je že običajno, težave s preštevanjem glasov, vendar kaže, da bo pripadla Obami.
V državi z več kot 300 milijoni prebivalcev je Obama zmagal z manj kot tremi milijoni glasov prednosti. Amerika tako ostaja razdeljena približno na polovico.
Vendar se trend spreminja. Vzporedne volitve so zaznale doslej najmanjši delež zmernih volivcev (41 odstotkov). Za konservativne se jih je opredelilo 35 odstotkov, enako kot leta 2008, za liberalce pa doslej največ (25 odstotkov).
Izzivi ostajajo večinoma isti. Obamova zmaga pomeni, da bo glavni dosežek prvega mandata - zdravstvena reforma - preživel. Vsi Američani se bodo morali zavarovati ali pa bodo v naslednjih letih plačali davčno kazen. Pri življenju bo ostala tudi reforma finančnih regulacij, ki bi naj bankam preprečila povzročitev nove finančne krize, podobne kot leta 2008.
Najpomembnejša naloga, s katero se bo kongres v sedanji sestavi začel ubadati že naslednji teden, pa je preprečiti padec ZDA v tako imenovani proračunski prepad. Januarja pote-čejo davčne olajšave, sprejete v času predsednika Georga Busha mlajšega, obenem pa stopijo v veljavo avtomatični varčevalni ukrepi. V interesu obeh strani je, da se dogovorita o podaljšanju veljave davčnih olajšav in zmanjšanju krčenja porabe.
Pod večjim pritiskom so sicer republikanci. Čez dve leti morajo namreč spet pred volivce, Obama pa se ne bo mogel potegovati za tretji mandat. Demokrati so prepričani, da Obamova zmaga daje mandat za povišanje davkov najbogatejšim, za kar se je izrekla tudi večina udeležencev volitev v vzporednih anketah.
V interesu politične prihodnosti republikanske stranke bo tudi sodelovanje z Obamo na področju reforme imigracij-ske zakonodaje. Obama je tudi tokrat dobil okrog 70 odstotkov glasov volivcev latinskoameri-ških korenin, ki jim je obljubil, da bo zdaj res poskrbel za reformo. V prvem mandatu sta mu največ časa vzela zdravstvena reforma in ubadanje s krizo.
Republikanski kandidat Mitt Romiiey je stavil na manjšo udeležbo manjšin, vendar je Obamova koalicija iz leta 2008 vzdržala. Volilna udeležba belili Američanov, ki so večinoma glasovali za Romneyja, je bila okrog 72 odstotkov, kar je bilo premalo za zmago.
Obama je pobral tudi več kot 90 odstotkov glasov temnopoltih Američanov in več kot 55 odstotkov glasov žensk.
Republikanci morajo razširiti svojo bazo ali pa bodo postali trajna manjšina, je dejal guverner Virginije Bob McDonnell. Delež manjšin na volitvah bo z leti še naraščal, delež belih moških, ki so republikanska baza, pa bo padal. (sta)
Berlin • Parlament podprl predlog Merklove
Staršem, ki otrok ne bodo dali v jasli, mesečno sto evrov
Nemški parlament je danes kljub nasprotovanju opozicije podprl predlog vlade kan-clerke Angele Merkel o spremembah socialne politike, ki med drugim predvideva ugodnosti za starše, ki bodo ostali doma, da bi skrbeli za otroke. Mesečno bodo prejeli sto evrov.
Opozicijski socialdemokrati omenjeni ukrep ostro kritizirajo, češ da spodkopava prizadevanja za to, da bi mladim materam omogočili, da se vrnejo na delo. Razmišljajo celo o tem, da bi se obrnili na ustavno sodišče.
Kanclerski kandidat socialdemokratov na prihodnjih volitvah Peer Steinbrück je ukrep označil za nazadnjaškega in menil, da bi bilo bolje, da bi sredstva namenili za gradnjo novih vrtcev. Ženske se bodo po njegovih besedah tako še težje vrnile na delo.
Do ukrepa so kritična tudi številna ženska združenja in sindikati, ki opozarjajo, da si ga bodo zlasti družine priseljencev, ki otroke že tako redko pošiljajo v javno varstvo, napačno razlagale.
Starš, ki bo ostal doma, da bi skrbel za otroka, mlajšega od treh let, bo prejel sto evrov mesečno, in sicer v obdobju od 13 do 36 mesecev. Ukrep bo začel veljati avgusta prihodnje leto, avgusta 2014 pa naj bi se vsota zvišala celo na 150 evrov mesečno.
Spremembe socialne politike vključujejo še nekatere ukrepe, za katere vlada upa, da bodo povečali njeno priljubljenost pred parlamentarnimi volitvami jeseni prihodnje leto. Tako bodo s 1. januarjem med drugim odpravili četrtletno dajatev v višini deset evrov, ki jo morajo Nemci plačati za obisk pri zdravniku, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Rim • Po tem, ko je po dolgih letih bojev z birokracijo in monopolom državnih železnic Trenitalia letos po Italiji potnike vendarle začel prevažati prvi zasebni ponudnik Italo, so državne železnice napovedale prihod novega, hitrega vlaka, ki bo po Italiji vozil s hitrostmi do 360 kilometrov na uro.
Novi vlaki, ki bodo tradicionalno rdeče obarvani, bodo začeli v Italiji voziti leta 2014, s čimer bo Italija po novem država z najhitrejšimi vlaki v Evropi, poročajo italijanski mediji. Razdaljo med Milanom in Rimom bo novi vlak, ki ima maksimalno hitrost 400 kilometrov na uro, ki pa je železniška infrastruktura za zdaj ne dopušča, skrajšal za dobre pol ure na vsega dve uri in 20 minut. Vlak je plod sodelovanja kanadskega Bombardierja in italijanske družbe AnsaldoBreda, Trenitalia pa jih je za svoje potrebe naročila 50, kar jo bo skupaj stalo približno 1,5 milijarde evrov. Beograd • Srbija potrebuje nov zakon o javnih naročilih, ki bi izkoreninil korupcijo v omenjenih postopkih. Zaradi te Srbija letno izgubi najmanj 600 milijonov evrov, so po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug ta teden ugotavljali v srbski narodni skupščini. Novi zakon bi moral poskrbeti za večjo transparen-tnost v postopkih javnega naročanja, okrepitev konkurence in na ta način tudi zaupanja ponudnikov v institucije sistema, ugotavlja poročilo o korupciji v srbskem javnem naročanju, ki je nastalo ob podpori Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Berlin • Ameriški avtomobilski proizvajalec Ford, ki je pred kratkim razkril načrte za zaprtje več evropskih tovarn, še naprej pozorno spremlja situacijo na stari celini. Če se izkaže potreba, bo koncern zaostril varčevalne ukrepe, vendar zaenkrat to ni potrebno, je ocenil prvi mož Forda Alan Mulally. »Vse, kar vemo, smo upoštevali. Še naprej bomo pozorno spremljali situacijo,« je ob robu avtomobilskega salona v Berlinu ta teden dejal Mulally. Prvi mož Forda je tudi branil načrtovane ukrepe. »Edino pravilno je, da proizvodnjo prilagodimo svetovnemu povpraševanju. Še naprej bomo ocenjevali, kaj se dogaja z gospodarstvom, kaj se dogaja v industriji,« je poudaril. Mulally vztraja, da bo Ford nadaljeval svojo pot, »ne glede na to, kako težka je«. Šanghai • Prodaja japonskih potniških vozil na Kitajskem se je oktobra na letni ravni znižala za 59,4 odstotka, je ta teden sporočilo kitajsko združenje avtomobilskih proizvajalcev. Na največjem svetovnem avtomobilskem trgu je bilo oktobra prodanih le 98.900 avtomobilov japonskih znamk, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Razlog za močan upad prodaje je spor med Japonsko in Kitajsko zaradi otokov v Vzhodnokitajskem morju, ki jim Japonci pravijo Senkaku, Kitajci pa Djaodžu. Spor je vodil do masovnih demonstracij na Kitajskem in pozivov k bojkotu japonskih proizvodov. Na mesečni ravni se je prodaja japonskih vozil na Kitajskem oktobra znižala za 38,2 odstotka. Dunai • Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) je ta teden znižala napoved rasti globalnega povpraševanja po nafti na srednji rok. Počasnejši rasti naj bi botrovale predvsem težave v svetovnem gospodarstvu, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Opec v ta teden objavljenem rednem letnem poročilu predvideva, da bo povpraševanje po nafti, ki je letos doseglo 88,7 milijona 159-litrskih sodov dnevno, do leta 2015 zraslo na 91,8 milijona sodov dnevno. S tem je kartel svojo napoved v primerjavi z lansko napovedjo znižal za okoli milijon sodov. Taipei • Vodilni tajvanski proizvajalec mobilnih telefonov HTC in ameriški tehnološki gigant Apple sta dosegla licenčni sporazum glede tehnoloških patentov, ki bo veljal naslednjih deset let. S tem sta končala dolgo obdobje sporov, ki sta jih pogosto reševala na sodišču, poročajo tuje tiskovne agencije. Apple in HTC sta bila od leta 2010 v nenehnih sporih glede tehnoloških značilnosti svojih pametnih telefonov. V zadnjem v vrsti primerov je 5. julija letos londonsko vrhovno sodišče ugotovilo, da HTC ni kršil Applovega patenta, ki se nanaša na upravljanje s fotografijami, tri druge Applove patente v zvezi z odklepanjem s potegom po zaslonu, večjezično tipkovnico in občutljivostjo zaslona na več dotikov hkrati pa je razglasilo za neveljavne. Sporazum med tehnološkima gigantoma je še posebej pomemben za HTC, ki se sooča z padcem prodaje. V letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 3,9 milijarde novih tajvanskih dolarjev (100 milijonov evrov) čistega dobička, prihodki pa so znašali 71 milijard novih tajvanskih dolarjev oz. 1,82 milijarde evrov, kar je za dobro četrtino manj kot v drugem letošnjem četrtletju.
Washington • Ameriški avtomobilski proizvajalec Chrysler, katerega lastnik je italijanski Fiat, bo zaradi težav z zračnimi blazinami odpoklical 919.000 starejših terenskih vozil. Obstaja namreč nevarnost, da se zračne blazine napihnejo brez razloga, medtem ko voznik vozi, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Odpoklic se po navedbah ameriške nacionalne uprave za varnost v prometu nanaša na avtomobile Jeep Grand Cherokee, izdelane med letoma 2002 in 2004. Prav tako bodo odpoklicani avtomobili Jeep Liberty iz let 2002 in 2003. (sta)
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 1043
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Gospodarski izziv z Mojco Zemljarič. Vsak ponedeljek ob 11. uri in ponovitev v torek po 19. uri.
Ptuj • Društvo prijateljev ptujsko-ormoškega muzeja
Muzejsko sadje na voljo vsem
Čeprav je bilo Društvo prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ustanovljeno šele pred nekaj dnevi, so člani že zavihali rokave. Na grajskem griču so v soboto naredili sadovnjak, v katerem je 25 dreves, plodovi pa bodo namenjeni prav vsem obiskovalcem muzeja. Že v prihodnjih dneh načrtujejo še nekaj velikih podvigov.
Konec prejšnjega meseca je na Ptuju začelo delovati povsem novo društvo, ki so ga poimenovali Društvo prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Čeprav je po ustanovitvenem zboru prišlo do težav, saj naj bi podobno društvo že obstajalo od leta 2010 naprej, se je direktor ptujsko-ormoške-ga muzeja Aleš Arih odločil, da delovanju novega društva prižge zeleno luč. Težava je namreč nastala, ker naj bi pred dvema letoma podobno društvo že bilo ustanovljeno, a njegova prvotna naloga naj bi se razlikovala od novoustanovljenega in naj bi bila povezana z ureditvijo dominikanskega samostana. „Kot direktor sploh nisem vedel, da kaj takega obstaja, to pa pove vse," je pojasnil Arih začetni zaplet, ki je nastal pri ustanovitvi novega društva.
Kljub temu so se sedaj dogovorili, da novo društvo začne delovati, saj ima zastavljene velike projekte, ki naj bi se uresničevali že v prihodnjih mesecih, za razliko od prejšnjega pa ima v nazivu dodano tudi mesto Ormož.
25 dreves že krasi grajski grič
Predsednica društva, ki bo delovalo samostojno, prostovoljno in neprofitno, je Zdenka Baš. Kot je pojasnil Arih, se je članstvo v društvu v le nekaj dneh povzpelo na 100, s čimer je seveda zelo zadovoljen. Da to ne bodo le člani na papirju, pa so dokazali že v soboto, ko so na grajskem griču sadili drevesnice. 25 sadnih dreves je posadilo natanko toliko članov društva.
„Zavihali smo rokave in s pomočjo donatorja, sadjarstva Holc iz Juršincev, posadili 25 dreves," je pojasnil Arih. Gre za različne vrste dreves: češnje,
Pa brez zamere
Tako so v soboto urejali nov sadovnjak.
jablane, hruške...
Sadovnjak, ki so ga uredili, je poseben tudi zato, ker je nastal na podlagi načrta iz leta 1812, po katerem je razvidno, da je ta nekoč na grajski posesti že bil, a je z leti propadel. S tem so oživili sadovnjak in obenem uresničili idejo, da se sadje obiskovalcem muzeja in vsem ostalim gostom ponudi povsem brezplačno. To dejansko pomeni, da si bo jabolko, hruško ali katerokoli drugo sadje v novem sadovnjaku lahko utrgal kdorkoli.
„S tem se vračamo k samooskrbi, ki je bila nekoč pomemben del muzeja," še pojasnjuje Arih. Kot dodaja, pa je to le še začetek. Že v prihodnjih mesecih namreč nameravajo razširiti zeliščni vrt, ki je pred vstopom v grad že dobro zaživel. Ta naj bi že v kratkem potekal po sprehajalni poti ob gradu vse do grajskega prireditvenega prostora, ki se odpira za različne prireditve. Te naj bi bile v prihodnjem letu številnejše.
Ob vsem naštetem se Dru-
Zdenka Baš in Aleš Arih
štvo prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož te dni lotilo še ene akcije. Rože, ki so trenutno postavljene na arkadah gradu, bodo poskušali prezi-miti in s tem muzeju prihodnje leto prihraniti 2000 evrov, kolikor jih vsako pomlad stane nakup rož. Zraven tega pa naj bi se člani društva povezali tudi s čebelarji, ki bodo najbrž že v kratkem na gradu imeli nekaj panjev, še vedno pa je aktualna tudi ideja o ureditvi vinograda na južni strani muzeja.
„Še letos pa v muzeju nameravamo zamenjati dotrajano
streho na Raičevi 9, kjer bo imelo novoustanovljeno društvo prostore. V sklopu obnove bo spomladi tam urejena garsonjera, namenjena za bivanje umetnikov, ki jih bomo gostili," je še pojasnil Arih. Sicer pa bo prihodnje leto za ptujsko-ormoški muzej zelo pomembno, saj praznujejo 120-letnico delovanja. Prav zato jim bo prostovoljna pomoč članov novoustanovljenega društva pri ureditvi grajskega posestva prišla še kako prav. Začetek je zelo obetaven.
Dženana Kmetec
Stara ženička
Glasovati po svoje
Spominjam se, kako mi je pred kar nekaj leti nazaj, ko je za predsednika republike kandidiral še Milan Kučan, prijatelj razlagal o neki stari ženički iz ene izmed okoliških vasi. Gospa je bila pobožna in bogaboječa ženica, vsak dan pri maši, gospoda župnika je poslušala, kot da ne bi bil le odposlanec svojega nebesnega šefa, ampak kar šef sam. In so prišle volitve za predsednika republike. Pa ni kaj dosti razumela, za kaj pri vsem skupaj gre. Zakaj potrebujemo predsednika, kaj on pravzaprav dela, zakaj se naokoli vozaka v dragih avtomobilih, zakaj nosi tako fine obleke, ima vsepovsod po državi neke govore, obiskuje druge države, prireja sprejeme, podeljuje nagrade, deli pomilostitve, komentira pomembne dogodke in tako dalje.
Ni najbolje razumela niti tega, zakaj mora, potem ko je izvoljen, izjaviti in priseči, da bo spoštoval ustavni red, da bo ravnal po svoji vesti in z vsemi njegovimi močmi deloval za blaginjo Slovenije (tole je zapisano v 104. členu ustave naše republike). Pravzaprav stara gospa ni kaj dosti razumela politike na splošno. A je vseeno zmeraj tako kot k maši šla na volišče, kadar je bilo treba iti, in se potem dala poučiti, kako se glasuje in katere možnosti ima na voljo; no, nekaj malega seje pustila podučiti tudi od gospoda župnika, ki je pri maši pred volitvami tudi tu in tam namignil, kaj in kako bi bilo najbolje glasovati.
A glej ga zlomka - pri predsedniških volitvah, ko je kandidiral še Milan Kučan, je gospa seveda pritrjujoče kimala gospodu župniku, poslušala predvolilna soočenja, ki jih seveda ni kaj prida razumela, si ogledovala plakate kandidatov, in na vprašanje, ki ji ga je postavil lokalni novinar, češ, za koga bo volila, odgovorila, da za Kučana. Ko je novinarja zanimalo, zakaj prav zanj, je stara gospa kot iz topa ustrelila, da zato, ker je tako simpatičen in prijazen. Tukaj ni pomagalo niti prijateljsko svetovanje gospoda župnika, niti jasno stališče krščansko usmerjene stranke, kateri je pripadala (saj ne, da bi kaj dosti razumela, za kaj pri stranki in strankarstvu pravzaprav gre, ampak zdelo se ji je prav, da pripada stranki, ki zagovarja mašo in gospoda župnika); ženica je vsakokrat znova glasovala za Kučana, ker je pač simpatičen in prijazen.
Na tole starko iz prijateljeve zgodbe sem se spomnil včeraj, ko je republiška volilna komisija oznanila rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Pomislil sem, koliko takih ženičk je šlo na volišča in glasovalo za tistega, ki je pač simpatičen in prijazen. Prešinilo pa me je tudi vprašanje, ali jim je mogoče očitati ta njihov pristop h glasovanju; pristop, ki temelji izključno na kriterijih simpatičnosti in prijaznosti. Najbrž ne. V času, ko ljudje vse bolj zagovarjajo (sicer zmotno) prepričanje, da so vsi isti, je najbrž tudi ta kriterij smiseln in razumljiv. Čeprav seveda še zdaleč ni najboljši in najprimernejši.
Gregor Alič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
Ljubljana • Festival znanosti v Cankarjevem domu
Žiri • Literarni natečaj društva Cvetke
Dijakinje EŠ v Ljubljani Kje smo, ka m g rem o?
S ^^	S	S	S ^^	Društvo izobražencev Viktorina ki je večplastna: gospodarska, namei
Predhodnici kemije, ki je prava znanstvena disciplina šele od 18. stoletja, sta bili protokemija, ki se je ukvarjala predvsem s tem, kako običajne kovine pretvoriti v zlato, in alkimija, ki je »cmarila« najrazličnejše pripravke, s katerimi so želeli doseči dolgo življenje. Vse to in kaj »svet v tečajih drži«, je zanimalo tudi Goethejevega Fausta.
Dijakinje ptujske ekonomske šole pa so se lotile bolj zemeljskega vprašanja - kako lahko znanje kemije koristi v domači kopalnici. Pod mentorstvom profesorja Zdenka Kolariča so preizkušale, kako se spreminjajo barve, če čistilu za madeže Vanish dodajamo različne snovi (bakrov sulfat, indikator bromtimol, kalijev permanga-
nat, HCL itd.), kako žveplo, ki se sicer v vodi ne potopi, ker se ne omoči, z dodatkom vanisha naenkrat potone itd.
Pri urah dekoraterstva pa so bodoče aranžerke kemijskim poskusom dodale še vizualno privlačnost. Zamislile so si najstnico, ki veliko časa preživi v kopalnici. Atomi iz njenih stekleničk se združuje-
jo v najrazličnejše molekule. S tako popestrenimi poskusi so dijakinje nastopile na Festivalu znanosti v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Mislim, da smo s tovrstnim medpredmetnim povezovanjem uspeli, saj se je ob naši stojnici gnetlo mladih radovednežev.
Marija Mir Milošič
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega v novembru organizira Viktorinov večer na temo "Slovenski trenutek: Kje smo, kam gremo?" Gost večera bo zgodovinar, publicist in komentator dr. Stane Granda. V glasbenem utrinku bodo nastopili učenci in mentorji Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Viktorinov večer bo v petek, 16. novembra, ob 19. uri v refek-toriju minoritskega samostana na Ptuju.
Prof. Stane Granda bo predstavil svoj pogled na sedanji slovenski trenutek in na stanje duha v slovenski družbi. Dejstvo je, da je trenutno v Sloveniji kriza,
ki je večplastna: gospodarska, družbena in moralna, pri čemer je slednja najhujša. Vendar s pogledom v zgodovino ugotovimo, da vedno obstaja izhod, ki ga ustvarjamo ljudje s svojo pošteno in resnicoljubno držo.
Stane Granda je zgodovinar, znanstveni svetnik in redni univerzitetni profesor, ki se ukvarja z raziskovanjem slovenske zgodovine. Do leta 1979 je bil zaposlen kot asistent za agrarno zgodovino pri predhodniku današnjega Inštituta za novejšo zgodovino. Strokovno dela na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, kjer je tudi predsednik znanstvenega sveta. Največje zanimanje
namenja idejnim virom slovenstva in slovenske države. Je aktivni udeleženec vojne za Slovenijo. Do nedavnega je bil predsednik programskega sveta RTVS. Stane Granda ni ravnodušen do situacije v državi, zato na različne načine in medijske možnosti, seznanja ljudi s svojimi pogledi. Tako bo tudi na Viktorinovem večeru na Ptuju v petek, 16. novembra, ob 19. uri v minoritskem samostanu, kamor vas lepo vabim.
Peter Pribožič
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Ptuj • Glasbena vzgoja po Willemsovih pedagoških načelih
Vsak otrok ima pravico do glasbe
Pedagoška načela Edgarja Willemsa, znamenitega glasbenega pedagoga belgijskega rodu, so v svetu že dobro uveljavljena. Willems je izhajal iz dejstva, da je občutek za glasbo potencialno navzoč v vsakem človeku in da ga je s primerno vzgojo mogoče prebuditi in razvijati že od ranega otroštva naprej. Predpogoj pa je, da vsakemu otroku omogočimo stik z glasbo, saj se le tako lahko razvija tudi osebnostno.
Slovensko društvo za glasbeno pedagogiko Willems je minuli teden v sodelovanju z Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju organiziralo predstavitvene ure glasbene vzgoje po Willemsovih pedagoških načelih.
Vodil jih je Christophe Lazerges, ki je predstavitev izpeljal za mlade glasbenike, glasbene pedagoge, vzgojitelje, učitelje osnovnih šol, zborovodje ter vse, ki jih omenjena metoda poučevanja zanima.
Izhodišče je bil prikaz pouka po pedagoških načelih Edgarja Willemsa, znamenitega glasbenega pedagoga, ki se je na vseh področjih pedagoške dejavnosti na zelo naraven način posluževal izključno glasbenih sredstev. Izhajal je iz tega, da vsestranska glasbena vzgoja pomembno prispeva k razvoju in celostni osebnostni rasti posameznika. Nekateri njegovo metodo enostavno opisujejo kot zavzemanje za približevanje glasbe vsakemu otroku.
Tako v svetu kot pri nas je omenjena metoda že dobro uveljavljena, v prestolnici
Otroci so se spoznali s Christopheom Lazergesom in Willemsovi-mi metodami učenja glasbene vzgoje
imamo tudi Glasbeni center Edgarja Willema.
Tudi Klavdija Zorjan Škor-janec, ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, ki je organizirala tokratni dogodek, ima z Willems metodo veliko skupnega. Vzgojno-izobraže-valni program v Italiji je namreč zaključila ravno po metodološkem sistemu Edgarja Willemsa in je docentka za to metodo. Aktivna je tudi v slovenskem društvu Edgarja Wil-
lems in članica istoimenskega mednarodnega društva.
Ravno članstvo in poznanstva so ji pomagali, da je na Ptuj uspela pripeljati zelo pomembnega strokovnjaka s tega področja.
Christophe Lazerges je s ptujskimi otroki delal v dveh skupinah, ki sta se razlikovali po starosti. Vsem pa je prikazal, kako praktično delo z učenci po tej metodi dejansko poteka.
Lazerges je študij muziko-
logije zaključil pred 30 leti na pariški Sorbonni, pedagoška načela Edgarja Willemsa pa so ga prepričala že zelo zgodaj. Pridobil je Pedagoško diplomo Willems ter sodeloval pri ustanovitvi Mednarodnega društva Willems ter Glasbene šole Rymea, ki jo danes vodi. Da gre za velikega strokovnjaka, dokazuje tudi podatek, da je bil med letoma 2008 in 2012 celo predsednik Mednarodne federacije Willems.
»Za Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla je to zopet nov list, saj smo gostili strokovnjaka, ki je v minulem tednu obiskal Slovenijo. V petek in v soboto je predaval za glasbene pedagoge v Ljubljani, v ponedeljek je spremljal pouk in izvajal ure na Bledu v Glasbenem centru DO RE MI, v torek v GCEW v Ljubljani, v sredo prav tako v Ljubljani in v četrtek na Ptuju. Pri nas so ure bile odprtega tipa, prijavilo pa se je veliko ljudi, ki jih to zanima. Med njimi so glasbeni pedagogi, vzgojitelji, učitelji osnovnih šol, zborovodje,« je pojasnila ravnateljica glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla.
Dženana Kmetec
Ptuj • Mihčev festival
Tudi otroci čutijo duh časa
Mihčev festival je osmič zapored povezal mlade likovnike in literate. Kot poudarjajo mentorji, gre za odlična dela, pri katerih pa se, predvsem pri literarnih delih, kaže, da so tokrat teksti povečini temno obarvani.
6. oktobra je na likovni delavnici skupaj z mentorjema Jožetom Foltinom in Leo Kralj ustvarjalo 31 osnovnošolcev od 1. do 9. razreda. Dela, ki so nastala, so zanimiva, raznolika in razgibana. Kot poudarja Fol-tin, ki je mentor na likovni delavnici Mihčevega festivala že od njegove ustanovitve pred osmimi leti, je mladih likovnikov vsako leto več. „Zame je to zelo zanimivo delo in mi predstavlja sprostitev. Problem pa se pojavi, ker vsako leto želim dati tem otrokom nekaj, česar ni v rednem izobraževalnem programu osnovnih šol. Tudi letos sem razmišljal, kaj narediti, zato smo izbrali tehniko, ki je zrasla na mojem zelniku," pojasnjuje Foltin in dodaja, da letos niso določili teme, ampak so mladi ustvarjalci lahko izbirali poljubno.
Teden dni kasneje kot likovniki pa so se sestali literati. 12 ljubiteljev pisane besede od 5. do 9. razreda osnovne šole je besede premetavalo skupaj z Davidom Bedračem, mentorjem, ki je pri Mihčevem
festivalu prav tako od same ustanovitve. „Izdelali smo že osem zbornikov in z veseljem ugotavljam, da je letošnji daleč najbolj profesionalen izdelek," je poudaril Bedrač. Kot pojasnjuje, so z udeleženci delavnice proučevali slovensko literaturo, nato pisali pesem, ki so jo na koncu morali postaviti v širši kontekst in umestiti v daljši tekst. „Presenečen sem bil, ko sem videl, kaj otroci zmorejo ustvariti v štirih urah," je povedal Bedrač, ki pa opaža, da so teksti letos veliko
bolj temno obarvani, kot so bili v preteklih letih. Po mnenju Bedrača je do tega prišlo zato, ker tudi otroci čutijo duh časa, v katerem živimo. „Imajo pa mladi zelo veliko povedati," še pravi mentor mladih literatov.
Vsa dela, ki so nastala na delavnicah, so predstavljena tudi v zborniku, ki ga je izdal organizator Mihčevega festivala, Zveza kulturnih društev. Da si želijo tovrstna srečanja osnovnošolcev organizirati bistveno pogosteje, pa pravi
predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj Nataša Petrovič. V prihodnjih letih naj bi ta ideja tudi zaživela in čez leto ali dve naj bi se mladi literati in likovniki srečevali enkrat
mesečno.
Anemari Kekec, Radio Ptuj
Komentar tedna
,/ /j
(Ne)močni
Dženana Kmetec
O zadnjih katastrofalnih poplavah je bilo izrečenega in zapisanega veliko, pa vendar se nam slike deroče umazane vode nočejo in nočejo izbrisati izpred oči. Zlasti tistim, ki jim je voda uničila ali poškodovala z žulji zgrajene domove, gospodarska poslopja, jim zalila in odnesla njive, vrtove ... Kot nočna mora jih spremljajo dan za dnem in v nočeh. In še jih bodo spremljale, ob vsaki ujmi in malce narasli vodi v bližnji strugi Drave.
Kaj storiti, se sprašujejo ob Dravi živeči ljudje od Koroške in vse tja do Središča ob Dravi. Pred dnevi so mnogi občutili, kako nemočni so lahko proti deroči vodi. Kako tudi ne, saj česa takega preprosto niso pričakovali. Deževalo vendarle ni veliko, da bi pa severni sosednje naenkrat izpustili toliko »dragocene« vode, preprosto ni pričakoval nihče. A zgodilo se je, skoraj najhujše. Voda je pokazala zobe in si poiskala svojo pot, ne oziraje se na kraje, ljudi. Ohromila je Štajersko in ministri so iz zraka dogajanje označili za »katastrofalno«. Zdaj obljubljajo pomoč za odpravo posledic, »popraskali« bodo, kjer se bo dalo. Bo kaj denarja ostalo tudi za preprečevanje teh katastrof, me zanima. Vas je dovolj v hlačah, da boste skupaj z Avstrijci in stroko, kajpak, ugotovili, kdo je kriv? Ali res samo narava ali, kot se večkrat čez čas pokaže, tudi človek? Bojim se, da bo razčiščevanje še ene v nizu katastrofalnih naravnih nesreč pri nas hitro zaključeno. Hidroelektrarne še vedno ustvarjajo neprecenljiv delež električne energije v Avstriji in pri nas, zato je o kakšni manj utopično razmišljati, postavlja pa se vprašanje, ali ob vsej sodobni tehnologiji, ki jo premoremo, vemo tudi, kakšne pretoke vode naše območje sploh prenese. Zadnje poplave so bile drag preizkus, ki si ga ne smemo privoščiti nikoli več. V milijonih ocenjena škoda bo čez leta pozabljena, a strah bo v ljudeh ostal še dolgo.
Se bodo v teh dneh nemara le prebudili snovalci Nature 2000, ki striktno prepovedujejo določene, nekateri poudarjajo tudi nujne regulativne posege v naravo? Nekoč so naši ob vodi živeči predniki vsako pomlad urejali vodotoke in res živeli v sožitju z naravo. Danes to ob poudarjanju skrbi za naravo, vodo in živelj v njej in ob njej celo prepovedujemo. In to potem, ko smo dovolili tako drastične posege, kot so izgradnje hidroelektrarn, ureditev povsem novih strug rek (beri kanalov) ter celo gradnjo stanovanjskih hiš na potencialno najbolj poplavno ogroženih območjih.
Res je, ljudje smo še kako nemočni v boju z naravo, in to predvsem v svojih glavah. Nočemo namreč razumeti, da v naravi vlada red in da nam ta vsak naš poseg vanj vrača za nas s še kako bolečimi posledicami.
Tudi letos je nastalo nekaj odličnih del.
Udeleženci likovne in literarne delavnice skupaj z mentorji
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
Rokomet
Ptujčanke z zmago bližje obstanku
Stran 12
Rokomet
Prvi par točk končno tudi za Nedeljane
Stran 12
Nogomet
Zavrčani z zmago do naslova jesenskega prvaka Stran 13
Košarka
Še druga ptujska zmaga v tesni končnici
Stran 13
Nogomet
V Martinovem obračunu boljša Gerečja vas
Stran 14
Šah
Na SP po štirih kolih še nič odločenega
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 18. krog
V Mariboru pustili dober vtis in tri točke
Maribor - Aluminij 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Ploj (10.), 2:0 Komazec (43.), 2:1 Bingo (92.)
MARIBOR: Handanovič, Mi-lec, Mezga, Potoka r, Rajčevič, Viler, Dodlek, Mertelj, Ibraimi (od 72. Cvijanovič), Komazec (od 67. Tava res), Ploj (od 79. Berič). Trener: Darko Milanič
ALUMINIJ: Murko, Topolo-vec, Kašnik, Bingo, Brezovački, M. Rešek (od 73. Petek), Dre-venšek, Spahič, Pečovnik (od 46. Kožar), Jeleč (od 83. Režo-nja), Kurež. Trener: Bojan Flis
V nedeljo sta se v mariborskem Ljudskem vrtu merila najbližja soseda med prvoligaši: Maribor in Aluminij. Kidričani so v sredo na domačem igrišču izgubili prvenstveno tekmo s Celjem, Mariborčani pa v četrtek tekmo Evropske lige v Londonu s Tottenhamom. Glede na ti srečanji je mariborski strateg Darko Milanič opravil številne menjave v začetni enajsterici, Bojan Flis le eno (namesto Kožarja je začel Spahič). Pred tekmo je bilo glavno vprašanje, ali bodo vijoličasti zbrali dovolj energije in psihične moči ter bodo po vrnitvi iz Londona zbrano odigrali nedeljsko srečanje, na katerem se je zbralo približno 1500 gledalcev. Kidričani so zagotovo imeli v podzavesti prvo medsebojno tekmo, ko so v Kidričevem s 5:1 slavili Mariborčani.
Začetni pritisk vijoličastih
Srečanje so bolje pričeli Mariborčani, ki so goste - ti so pokazali nekoliko preveč strahospoštovanja pred tekmecem - takoj potisnili na njihovo polovico. Že v 3. minuti je imel po podaji s strani imenitno priložnost Komazec, ki pa iz bližine z glavo ni zadel gola. Bolj natančen je bil v 10. minu-

AL d n o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR3AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
David Kašnik (Aluminij) je takole ustavljal Dejana Mezgo, v ozadju akcijo spremlja Alen Ploj.
ti Ploj, ki je po podaji Ibraimija dosegel zadetek z glavo - 1:0. Domačini so še naprej prevladovali, gostje pa so v 16. minuti izpeljali odlično akcijo, po kateri se je Mitja Rešek znašel nekoliko s strani sam pred vratarjem Handanovičem, dobro je streljal, domači vratar pa je rešil zanesljiv zadetek. Vijoličasti so želeli hitro doseči še drugi gol, s katerim bi si zagotovili mirnejše nadaljevanje, bili so podjetnejši, vendar so Mer-telj (20.), Mezga (30.) in Viler (36.) v svojih poskusih zgrešili gol ali pa je bil na mestu vratar Murko. Proti koncu prvega dela so Kidričani vendarle pričeli žogo več časa ohranjati v svoji posesti, posledica tega pa so bile nekatere domiselno izvedene akcije. V 26. in 27. minuti je Kurež najprej poskušal s strani podati do Drevenška, nato pa se je uspešno izognil prepovedanemu položaju, a je bil Handanovič za korak hitrejši in je žogo izbil v polje. Tudi v 38. minuti je bilo vroče pred golom Maribora: Topolovec je lepo prodrl po levi strani, nato je žogo podal v sredino, kjer pa je bil znova na mestu Handano-vič, najboljši posameznik domače ekipe. Ko je že kazalo, da se bo polčas končal z minimal-
nim vodstvom Maribora, pa je Mezga na boku preigral Brezo-vačkega, podal v bližini gola, kjer sta bila Kašnik in Murko za trenutek neodločna. To je izkoristil Komazec in žogo iz bližine potisnil v mrežo - 2:0.
Drugi polčas kot vodilo za naslednje tekme
Ob polčasu je trener Flis opravil eno menjavo: namesto nevidnega Pečovnika je vstopil Kožar. Svojim varovancem je naročil, naj poskusijo žogo zadržati čim več časa v svoji posesti in naj igrajo po tleh. To so začeli uresničevati od prve minute drugega polčasa, ki je minil v znamenju zelo dobre igre Aluminija, Mariborčani pa so se osredotočili na branjenje priborjene prednosti. V 50. minuti je bil nad Brezovačkim storjen prekršek na razdalji 22 metrov od gola: vsi so pričakovali strel Drevenška, a je ta preskočil žogo, sprožil pa je Bingo, vendar je Handanovič znova ubranil. V 54. minuti je iz prostega strela poskusil Ibra-imi, a je zgrešil cilj. V 56. minuti se je Kurež znašel v dobrem položaju za zaključni strel, a je
bil za las nenatančen. V 58. minuti je aktivni Rešek prodrl po boku, streljal iz strani, a je zadel le zunanji del mreže. Kidričani so tudi v nadaljevanju odlično kombinirali, Drevenšek in Spa-hič sta veliko tekla in odlično razigravala svoje soigralce, ki so bili prav tako razpoloženi za igro. Ob tem so bili veliko bolj agresivni, zelo blizu so pokrivali tekmece, zato jim je velikokrat uspelo odvzeti žogo. Ker so bili Kidričani povsem osredotočeni na morebitno zmanjšanje vodstva, so na drugi strani puščali veliko prostora za nasprotne napade. Iz takšnih bi lahko domači prišli do še otipljivejše prednosti (Mezga, Ibraimi), a je Murko nekajkrat odlično posredoval. Najbolj se je izkazal v 71. minuti, ko sta Tavares in Ploj izvedla dvojno podajo, slednji se je znašel sam pred njim, a je z izjemno reakcijo ulovil žogo.
Trenerja sta v tem delu igre opravila vse menjave, pri domačinih so vstopili Tavares, Cvijanovič in Berič, pri gostih pa sta priložnost dočakala Timotej Petek (prvi nastop v 1. ligi!) in Gregor Režonja. Vsak je dodal svoj del v zelo dinamično tekmo, ki je minila v povsem odprti igri na obeh straneh. V 81. minuti so bili
Številne vezave na relaciji Kidričevo-Maribor
Aluminij in Maribor povezujejo številne trdno spletene vezi sodelovanja, povezanost se najbolje kaže v tem, da v ki-dričevski ekipi igra kar pet nogometašev, ki so svoje nogometno znanje pridobivali v mladinski šoli Maribora: Tomaž Murko, Marko Drevenšek, Semir Spahič, Nejc Pečovnik in Mitja Rešek. Na drugi strani v ekipi Maribora igrata Martin Milec in Alen Ploj, ki sta v preteklosti nosila dres Aluminija. Milec je v Kidričevem vzgojen igralec, Ploj pa je še lani kot posojen igralec Maribora zabijal zadetke v dresu Aluminija.
Močne povezave so tudi v trenerskih vrstah: Bojan Flis je v preteklosti deloval v mladinski šoli Maribora, pomočnik Darka Milaniča pa je Saša Gajser, ki je svoje prve nogometne korake storil v Aluminiju.
domačini znova blizu zadetku: podajo s strani je Bingo pred Tavaresom odbil, prišla je do Beriča, ki jo je poslal proti praznemu golu, a je to storil slabo in Murko je imel dovolj časa za obrambo. V sodnikovem podaljšku je najprej Topolovec atraktivno preigraval na boku, podal do Spahiča, ta pa je streljal za malenkost mimo gola. V naslednji minuti so bili Kidri-čani vendarle vsaj delno nagrajeni za zelo dobro predstavo: Režonja je iz prostega strela podal žogo pred gol, tam pa je
bil na pravem mestu Bingo, ki je mimo Handanoviča poslal z glavo žogo v mrežo - 2:1.
Gostje si za prikazano -predvsem v drugem polčasu
-	zaslužijo visoko oceno, posebej pa je treba izpostaviti Se-mirja Spahiča, ki je odigral eno najboljših predstav v dresu Aluminija. Tudi ostali soigralci si brez izjeme zaslužijo visoke ocene, ki pa jih bodo morali potrditi v naslednjem dvoboju
-	v nedeljo namreč v Kidričevo prihajajo Koprčani.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Murko: »Morda smo začeli nekoliko premalo odločno, vendar je bil tekmec Maribor, ki je najboljša ekipa v Sloveniji. Po naših napakah smo prejeli dva prepoceni zadetka, v drugem delu pa le pokazali, kaj znamo. Bili smo bolj agresivni, domačini pa so vendarle zasluženo ubranili prednost iz prvega dela.«
Bojan Flis, trener Aluminija: »Računali smo, da Maribor po težki tekmi s Tottenhamom ne bo nastopil v najmočnejši postavi: to se je res zgodilo, a smo prvi polčas odigrali preslabo. V drugem smo se predstavili v boljši luči, čeprav smo zaradi odprte igre puščali domačinom veliko prostora za nasprotne napade. Spretno in srečno smo se ubranili in na koncu tudi dosegli zadetek. Domačinom čestitam za zmago, nam pa ostaja kot vzpodbuda igra v drugem polčasu.«
Darko Milanič, trener Maribora: »Po obdobju številnih težkih tekem smo vedeli, da nas čaka zahtevna naloga. Uspešno smo jo opravili, bili smo boljši nasprotnik. Po vrnitvi iz Londona smo hitro 'obrnili ploščo', kar se je dobro videlo na začetku, ko smo zares prevladovali. Težave smo imeli v nadaljevanju, ko nismo bili več dovolj agresivni.«
Nogomet • 1. SNL
Velika zgoščenost v spodnjem delu lestvice
V	18. krogu so bila uspešnejša gostujoča moštva, ki so zabeležila tri zmage, od domačinov sta zmagala le Olimpija in Maribor. Med tema kluboma so na lestvici le tri točke razlike, vendar je Maribor odigral dve srečanji manj (z Domžalami in Rudarjem v gosteh). Vijoličasti so po vrnitvi iz Londona uspešno prestali težko tekmo s Kidričani (za Aluminij je to četrti zaporedni prvenstveni poraz), ki niso uspeli izkoristiti nekoliko slabše predstave »utrujenega« Maribora (Celjanom je krog prej to uspelo). Gledalci v Ljudskem vrtu so videli dinamično in športno srečanje, na katerem je sodnik Dragoslav Perič iz Kranja pokazal le en rumeni karton (Kašnik). Povsem drugače je bilo na preostalih tekmah tega kroga, ko so sodniki v kar treh primerih pokazali igralcem rdeče kartone.
Olimpija in Koper sta z zmagama zaustavila zelo dobri seriji Triglava in Celja, varovanci Aleša Čeha pa so visoko slavili v Novi Gorici. S tem se je situacija v spodnjem delu prvenstvene razpredelnice zelo zgostila, saj imajo kar trije klubi 19 točk (Rudar, Gorica in Aluminij), Triglav pa 18. Nekoliko večji zaostanek si je doslej priigrala Mura 05, katerim so v tem krogu točke iz Fazanerije odnesli Domžalčani.
V	tem tednu čaka slovensko reprezentanco prijateljska tekma z Makedonijo, klube pa nekoliko mirnejše delo pred zaključnimi krogi jesenskega dela.
JM
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Ptujčanke z zmago bližje obstanka
Mercator Tenzor I	w mm -	mnim—
1 A SRL (ž)
REZULTATI 8. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Mlinotest Ajdovščina 34:33 (17:21), GEN I Zagorje - Celjske mesnine 34:19 (17:9), Krim Mercator - Piran Marina Portorož 44:26 (18:14), Antrum Sežana -Veplas Velenje 26:35 (16:16), Adria Transporti Logatec -Naklo Peko Tržič 24:28 (14:18)
1.	GEN- I ZAGORJE
2.	KRIM MERCATOR
3.	KRKA
4.	Z. DOLINE ŽALEC
5.	VEPLAS VELČENJE
6.	EF FUTURA
7.	PIRAN M. PORTOROŽ 7
8.	MER. TENZOR PTUJ 8
9.	NAKLO PEKO TRŽIČ 6
10.	ADRIA LOGATEC 8
11.	MLIN. AJDOVŠČINA 7
12.	CELJSKE MESNINE 7
13.	ANTRUM SEŽANA 7
8	0	0
6	0	1
5	0	1
5	0 2
4	1	2
4	0	1
3	1	3
3	0	5
2	0	4
2	0	6
1	0	6
1	0	6
0	0	7
16 12 10 10 9 8 7 6 4 4 2 2 0
1 A SRL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Istrabenz plini Izola - Jeruzalem Ormož 30:24 (14:15), Ribnica Riko hiše - Krka 32:39 (14:23), Krško - Gorenje 19:39 (8:21), Cimos Koper - Trimo Trebnje 37:35 (17:17), Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 20:24 (11:9), Sviš pekarna Grosuplje - Sevnica 26:20 (12:10)
1.	GORENJE 10 9 0 1 18
2.	CIMOS KOPER 10 8 1 1 17
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 10 8 1 1 17
4.	MARIBOR BRANIK 10 7 0 3 14
5.	TRIMO TREBNJE 10 5 0 5 10
6.	KRKA	10 4 1 5 9
7.	RIBNICA RIKO HIŠE 10 4 15 9
8.	SVIŠ GROSUPLJE 10 3 1 6 7
9.	ISTRABENZ P. IZOLA10 3 1 6 7
10.	JERUZ. ORMOŽ 10 2 1 7 5
11.	SEVNICA 10 2 0 8 4
12.	KRŠKO 10 1 1 8 3
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice so si z borbeno igro priborile pomembno zmago v boju za obstanek.
Ptuj - Mlinotest Ajdovščina 34:33 (17:21)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik, Mateša 11, Kac, Kolednik 1, Ivančič, Močnik, Borovčak 3, Bol-car 8, Grabrovec, Zorec, Tumpej 2, Žiher, M. Selinšek 2, B. Selinšek 7, Lazar. Trener: Nikola Bistrovič
V 8. krogu 1. lige je ptujske rokometašice čakala težka preizkušnja proti ekipi iz Ajdovščine. Res je sicer, da je primorska zasedba do sedaj dosegla le eno zmago, toda pomerila se je le s težkimi nasprotniki, obenem pa gojijo Primorke dokaj neugoden rokomet za večino tekmic.
Srečanje med Ptujčankami in Ajdovkami je postreglo z vsem, kar lahko pokaže sodoben rokomet: številni preobrati, lepi zadetki, odlično vzdušje . .. Že res, da je bilo v soboto v dvorani Ljudski vrt le 100 gledalcev, toda ti so bili sijajno razpoloženi in so v nadaljevanju srečanja »ponesli« rokometašice Mercatorja Tenzorja, ki so se premierno prestavile v novih dresih, do nove zmage. Uvod je povsem pripadel gostjam, ki so s hitrimi zadetki napravile razliko in izid je bil v 8. minuti 2:6. Vsak poizkus domačink, da bi se približale, je bil zatrt že v kali, saj so Primorke predvsem na krilih razpoloženih Grof-Čučilovičeve (skupaj 8 zadetkov) in Ferfolje (skupaj 11 zadetkov) vseskozi vodile za štiri zadetke. Tudi prvi polčas se je končal z izidom 17:21 za gostje iz Ajdovščine.
Tudi pričetek drugega dela igre za domačinke ni obetal nič dobrega, saj so se v napadu tehnične napake kar vrstile, obramba pa tudi ni dala svojega pričakovanega deleža. Končno se je Ptujčankam v sredini drugega polčasa ponudila priložnost za izenačenje, kar so v domačem taboru, kljub temu da so nastopile brez Nastje Pra-potnik, izkoristile in v 45. minuti je bilo na semaforju izpisano prvo izenačenje - 24:24. Sledilo je obdobje izenačene igre, v katerem nobena ekipa ni ušla na več kot dva zadetka prednosti. Po vodstvu domačink 28:26 je sledil hladen tuš
in serija Ajdovk 0:4 (28:30), toda Ptujčanke se kljub vsemu niso predale. V sami končnici so ponovno povedle, toda s tem samo srečanje še ni bilo odločeno. Pri izenačenju na 33:33 so imele Ptujčanke napad, ki so ga preko Tumpeje-ve tudi izkoristile, gostjam pa je vse načrte o točki ali obeh prekrižala Pušnikova, ki je v zadnjih dveh minutah obranila kar tri »zicerje« Primork. Skupaj je mlada ptujska vratarka zbrala kar 19 obramb, od tega v imenitnem drugem polčasu domačink kar petnajst. To je pomenilo novo lepo zmago ptujske ekipe, s čimer so si zelo povečale možnosti za izpolnitev osnovnega cilja - obstanka med prvoligašinjami.
tp
Slaba igra z igralcem več drago stala Ormo-žane: Izola IP - Jeruzalem 30:24 (14:15)
JERUZALEM: Žuran, Belec; Mavrič, Žmavc 1, Rajšp, Bogadi 2, Kirič, Radujkovic 5, Čudič 5 (4), Špiljak 3, Gregorc 2, Hrupič, Kljajič, Mesaric 2, Šišmanovič 4. Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Izola IP 6/4; Jeruzalem 7/4. IZKLJUČITVE: Izola IP 14; Jeruzalem 8 minut. IGRALEC
TEKME: Tine Ponikvar (Izola IP).
Končen izid ni realen pokazatelj dogodkov na tekmi, saj so v 54. minuti Izolčani vodili le za gol (24:23), Ormožani pa imeli sedemmetrovko za izenačenje. Gostitelji so odlično pričeli tekmo in po zaslugi protinapadov ter lahkih zadetkov hitrega Petra Božiča v 6. minuti povedli s 5:1. Gostom ni pomagala niti minuta odmora, saj so Izolčani na krilih najboljše rokometne publike v državi suve-
Velika Nedelja Carrera Optyl - Damahaus Cerklje 32:31 (16:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec 2, Majcen, Kaučič, Hržič, Hanželič 4 (1), Horvat 6, Bezjak, Ve-selko 6 (3), Bračič 7, Preac, Ivančič 7, Dogša, Lorenčič, Zemljič, Hojžar, Marin. Trener: Bojan Munda
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 5 (4), Damahaus Cerklje 4(3). IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 2, Damahaus Cerklje 6 minut. RDEČI KARTON: Vidic v 59. minuti
Rokometaši Velike Nedelje so šele v 6. krogu 1. B-lige prišli do prve zmage in težko pričakovani prvi par točk je tako vpisan. Kljub temu da je bil tekmec zelo kvalitetna ekipa, domači pa še vedno nastopajo
1. B SRL (m)
REZULTATI 6. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Damahaus Cerklje 32:31, Slovan - Moškanjci Gorišnica 31:25, Dol Hrastnik - Slovenj Gradec 28:28, Dobova - Grosuplje 33:28, Šmartno - Grča Kočevje 35:27, Mokerc Ig - Škofljica 28:28
1.	ŠMARTNO 6 5 1 0 11
2.	DOL TKI HRASTNIK 6 4 2 0 10
3.	SLOVENJ GRADEC 6 4 119
4.	SLOVAN	6 4 0 2 8
5.	DAMAHAUS CERKLJE6 3 1 2 7
6.	DOBOVA	6 3 1 2 7
7.	MOKERC IG 6 2 13 5
8.	ŠKOFLJICA 6 2 13 5
9.	GROSUPLJE 6 1 1 4 3
10.	GRČA KOČEVJE 6 1 1 4 3
11.	MOŠKANJCI - GOR 6 10 5 2
12.	V. NEDELJA C. O. 6 1 0 5 2
reno držali prednost treh točk (12:9). Šele v zaključku prvega dela tekme so se Ormožani prebudili, zaigrali so čvrsteje v obrambi in odločneje v napadu. Ob tem je na golu Sandi Žu-ran zbral nekaj lepih obramb. Žal so v kar štirih primerih Primorci dosegli zadetke iz drugega napada po odbitkih, ki so kot za stavo končevali v rokah domačih rokometašev. Kljub številnim vzponom in padcem je ekipa Jeruzalema po golu
v okrnjeni zasedbi, je dosežena zmaga več kot zaslužena. Samo srečanje je bilo zanimivo, saj gostje niso igrali slabo in so bili vedno blizu domačinov.
Večji del prvega polčasa so vodili domačini, saj so gostje samo v dveh primerih uspeli rezultat izenačiti. Najvišje vodstvo so domači dosegli v 8. minuti, ko so vodili 7:3, in v 29. minuti, ko je bil rezultat 16:12. Vse do 17. minute sta v napadu zadevala samo Mitja Horvat in Dejan Ivančič, ki sta bila edina strelca za domače. Gostje so se pokazali kot zelo kakovostna ekipa, ki je igrala zelo dobro, predvsem v napadu. Nekoliko so jim svoje delo olajšali še domačini, ki v obrambi nikakor niso uspeli zaustaviti gostov. V zadnji minuti prvega polčasa, pri vodstvu za plus štiri, so varovanci trenerja Bojana Munda storili dve napaki, ki sta jih sta-
Bojana Čudiča iz sedemme-trovke na odmor odšla z golom prednosti (15:14).
V nadaljevanju je Ormožane slaba igra z igralcem več stala zmage. Sodnika Damjan Pan-gerc in Aleš Veber sta gostitelje kar sedemkrat oz. za 14 minut poslala na klop za izključene, vse izključitve Izolčanov so bile v 2. polčasu. Lepe prednosti, včasih celo z dvema igralcema več, Jeruzalem ni vedel kaznovati. Še več, Izolčani so bili nevarnejši, ko so igrali z igralcem manj in so kot za stavo preko levorokega Jana Gorele dosegali gole. Nato je svoje v golu Izolčanov z nekaj odličnimi obrambami dodal še Tine Poni-kvar in svojo ekipo v več primerih popeljal do vodstva s tremi točkami prednosti (24:21). Or-možanom se je v 54. minuti po dveh zadetkih iz najstrožje ka-
li večje prednosti in domači so na odmor odšli z minimalnim vodstvom 16:14.
Tudi v nadaljevanju srečanja smo videli podoben potek srečanja kot v prvem delu. Domačini so vodili z razliko enega do treh golov in nadzorovali rezultat. V domačih vratih je svoje delo zelo dobro opravljal Maks Dogša, v napadu pa sta se strelsko prebudila Matej Bra-čič in Dejan Veselko. Vodstvo domačih je trajalo vse do 55. minute, nato pa so Cerkljani izkoristili nekaj zaporednih napak domačih in izenačili rezultat na 28:28. V zadnjih minutah tekme so bili domačini nekoliko bolj zbrani in so izkoristili rdeči karton (izključitev) najboljšega, vendar nervoznega gostujočega igralca Aleša Vidica in zasluženo zmagali. V zaključku je bilo zelo veliko nervoze prisotne tudi na obeh
zni Čudiča uspelo približati na gol zaostanka (24:23). Ob tem je ormoški kapetan imel še eno sedemmetrovko za izenačenje, vendar je njegov met zadel prečko. Zamujeno priložnost Ormožanov so Izolčani takoj izkoristili in si z delnim izidom 3:0 priigrali vodstvo 27:23. Domači so se skupaj z izjemnimi navijači začeli počasi veseliti pomembne zmage, gostje pa so se vse bolj začeli zavedati, kakšno priložnost za nove točke so izpustili iz rok.
Zdaj sta pred Jeruzalemom dve tekmi, kjer je težko upati na čudež in točke. V soboto, 17. novembra, Ormožani v 11. krogu na Hardeku gostijo koprski Cimos, nato jih v 12. krogu čaka gostovanje pri udeležencu Lige prvakov, Celju Pivovarni Laško.
ku
klopeh, vendar je to razumljivo, saj je bila v igri uvrstitev pod sam vrh razpredelnice za goste, za domače pa osvojitev prvih točk in upanje za prihodnost, ko bi počasi morali zapustiti zadnje mesto na razpredelnici.
Slovan - Moškanjci Gorišnica 31:25 (17:14)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA:
Petek 3, Zorli, Kovač 1, Bedrač 2, Valenko 7, Arnuš 1, Balas 1, Lozin-šek 3, Lukaček 1, Vincek 1, Preac, Anderluh, Firbas 5, Gerčar. Trener: Sebastjan Oblak.
Gostovanje gorišniških roko-metašev v Ljubljani, pri močnem Slovanu, ni bilo uspešno. Domačini so vodili ves prvi polčas. Čeprav so si želeli višje prednosti, jim do te ni uspelo priti, saj so se jim gostje dobro postavili po robu, predvsem s čvrsto igro v obrambi. Tako so gostje ob odhodu na odmor zaostajali le za tri zadetke.
Tudi na začetku drugega polčasa se je videlo, da si obe ekipi želita pozitivnega rezultata. Tako je bil rezultat še naprej tesen, z minimalno prednostjo Slovana, ki je npr. v 40. minuti vodil le z dvema zadetkoma prednosti - 22:20. Sledila je izključitev Petka, ki so jo domačini dodobra izkoristili in z delnim izidom 7:1 odločili zmagovalca tega srečanja. Gostom se do konca ni več uspelo »vrniti v igro« in tako je ostalo pri zasluženi zmagi Ljubljančanov.
Danilo Klajnšek
PRVALIGA
REZULTATI 18. KROGA:
Maribor - Aluminij 2:1 (2:0); strelci: Ploj 10., Komazec 42.; Bingo 92.; Gorica - Rudar 0:4 (0:2); strelci: Radujko 2., Berko 16., Bratanovič 86., Čonka 89.; rdeči karton: Gregorič (Gorica) 49.;
Mura 05 - Domžale 1:2 (0:1); strelca: Eterovič 72.; Vuk 23., 54.; Celje - Luka Koper 0:1 (0:1); strelec Bukič 20.; rdeči karton: Brada-schia (Luka Koper) 54.;
Olimpija - Triglav 5:1 (3:0); strelci: Zorc 18., Nikezič 26., 45. z 11 m, Lovrečič 70., Valenčič 87.; Burkovič 56.; rdeči karton: Roškar (Triglav) 89.
1. MARIBOR	16	12	2	2	32:10	38
2. OLIMPIJA	18	11	2	5	37:18	35
3. LUKA KOPER	18	9	4	5	24:18	31
4. DOMŽALE	17	9	1	7	17:15	28
5. CELJE	18	6	7	5	16:16	25
6. RUDAR	16	5	4	7	15:24	19
7. GORICA	18	5	4	9	23:23	19
8. ALUMINIJ	17	6	1	10	18:29	19
9. TRIGLAV	17	5	3	9	16:21	18
10. MURA 05	17	3	2	12	21:35	11
NAJ STRELCI: 8 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij); 7 zadetkov: Dejan Žigon (Gorica), Enis Burkovič (Triglav); 6 zadetkov: Alen Ploj, Marcos Tava-res (oba Maribor), Nikola Nikezič (Olimpija); 5 zadetkov: Goran Cvijanovič (Maribor), Nusmir Fajič, Damjan Bohar (oba Mura 05), Andraž Šporar (Olimpija), Dragan Čadikovski, Ivan Brečevič (oba Luka Koper) ...
Rokomet • 1. B SRL (m)
Prvi par točk končno tudi za Nedeljane
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje Carerra Optyl so v 6. krogu veselili prve zmage v tem prvenstvu (na fotografiji Dejan Ivančič).
Nogomet • 2. slovenska liga, 15. krog
Zavrčani z zmago do naslova jesenskega prvaka
Zavrč - Bela krajina 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Avguštin (13.), 2:0 Golubar (76.), 3:0 Matjašič (87.), 3:1 Bordon (89.)
ZAVRČ: Fink, Gabrovec, S. Čeh, Murko, Kokol (od 54. Dugolin), Kuserbanj, Golubar (od 81. Kraus), Avguštin, (od 69. Murat), A. Čeh, Lenart, Matjašič. Trener: Zlat-ko Gabor
BELA KRAJINA: Vidergar, Rustemi, M. Žugelj (od 81. Spudic), Vrščaj, G. Žugelj, Šuman (od 62. Dekleva), Br-kic, Kočevar, Bordon, Špelic, Kralj (od 62. Sašek). Trener: Miha Gril
Sklepno dejanje tega koledarskega leta je nogometašem Zavrča namenilo ekipo Bele krajine. Domači so slavili brez posebnih težav, pri tem pa jih je s tribun spremljalo manj gledalcev kot običajno, predvsem zaradi katastrofalnih poplav, ki so zajele spodnjepo-dravski konec, od koder prihaja večina navijačev Zavrča. Tisti, ki so se v petek zbrali na tribuni - približno 250 jih je bilo -, so lahko uživali v srečanju, saj so videli štiri zadetke in zmago domače ekipe, ki je s tem osvojila naslov jesenskega prvaka.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so se zasluženo veselili osvojenega naslova jesenskih prvakov; v 15. krogih so zabeležili kar 11 zmag.
Podjetneje so pričeli Čr-nomaljci, pri katerih je takoj na začetku poskusil Špelic. V odličnem tempu za ta rang tekmovanja so v nadaljevanju z enako mero vrnili domačini, toda Sandi Čeh (tokrat je igral v zvezni vrsti) in Matjašič nista bila uspešna. Domači so imeli težave predvsem s Patri-kom Bordonom, toda Lenart in Murko sta ga kot srednja
branilca nekako le uspela zaustaviti. V 13. minuti srečanja se je na stadionu prvič slišala Golica, ki je v Zavrču znak za zadetek domače ekipe. Po prodoru Kokola po levi strani in njegovi asistenci se je Avguštin v kazenskem prostoru lepo otresel Vrščaja in s strelom pod prečko zadel za 1:0. Kmalu za tem so preko agilne-ga Bordona ponovno zapretili
gostje, toda brez uspeha. Tempo igre je nato precej padel, domačini pa so odšli na odmor z minimalnim vodstvom 1:0.
Drugi del igre je bil boljši od prvega, precej zaslug za to pa gre predvsem varovancem Zlatka Gaborja, ki so v tem delu igre dodali plin in gostujočo vrsto povsem potisnili na njihovo polovico. Prilo-
žnosti belih so se kar vrstile, neuspešni pa so bili Sandi in Aleš Čeh, Gabrovec in Matja-šič. Oslabljeni domačini, nastopili so brez kaznovanega Sambolca in poškodovanega Kelenca, so se povišanja vodstva razveselili v 76. minuti, ko so po minutah popolne prevlade preko Golubarja po-vedli z 2:0. Kuserbanj je lepo izigral gostujočo obrambo, s podajo zaposlil hrvaškega nogometaša, ki mu iz bližine ni bilo težko zadeti gola. Takoj zatem sta poskušala še Murat in Matjašič, toda odlični Vi-dergar se ni dal ukaniti. Vratar Bele krajine pa je bil brez moči znova v 87. minuti, ko je zadnji zadetek za domače dosegel Matjašič, po tem ko mu je podal Aleš Čeh. V sami končnici srečanja so se prebudili tudi Belokranjci in v prvem nevarnejšem napadu v drugem polčasu dosegli častni zadetek. Bordon, ki je nekaj časa nastopal tudi za ptujsko Dravo, je s pravim pro-jektilom s 25 metrov postavil končni izid srečanja 3:1.
Enajsta zmaga Zavrča v tej sezoni je bila dovolj za jesenski naslov. Zavrču za vrat dihata ekipi Doba in Krke, s prvo se bo Zavrč pomeril v drugem spomladanskem krogu na svojem terenu. Prvenstvo se bo sicer nadaljevalo šele 10. marca naslednje leto, pred
Rokomet • 2. SRL (m)
Prvi poraz Drave
Loka 2012 - Drava Ptuj 26:22 (12:7)
DRAVA PTUJ: Grm, Draučba-her, Žuran, Ferk, Janžekovič 8, Verdenik 1, Čeh 2, Bezjak 3, Ma-roh 2, Požar 5, Fridrih 1, Sabo, Lesjak, Šalamun. Trener: Tomi Matjašič
Oslabljena zasedba rokome-tašev Drave je v 7. krogu doživela prvi poraz. Sam poraz sicer ni kritičen, saj so Ptujčani klonili proti ekipi Loke 2012, ki je po lanskem kolapsu spet na poti med najboljše.
Gostje, ki so nastopili brez Pukšiča, so se odlično držali in domačinom v uvodu povzročali nemalo težav, saj sta bili ekipi v prvih desetih minutah izenačeni. Po izidu 7:5 pa so Gorenjci naredili delni izid 5:0, kar je pomenilo vodstvo 12:5 in srečanje se je zdelo
2. SRL (m)
REZULTATI 7. KROGA: Loka 2012 - Drava Ptuj 26:22, Nova Gorica - Arcont Radgona 31:26, Črnomelj - Ajdovščina 30:23, Col - Alples Železniki 22:25, Rudar -Mitol Sežana 34:28, Radeče MIK Celje - Brežice 28:26
1.	LOKA 2012 7 6 1 0 13
2.	DRAVA PTUJ 6 5 0 1 10
3.	RUDAR	6 4 119
4.	APLES ŽELEZNIKI 7 4 12 9
5.	RADEČE MIK CELJE 6 4 0 2 8
6.	MITOL SEŽANA 6 3 12 7
7.	BREŽICE	5 3 0 2 6
8.	NOVA GORICA 7 3 0 4 6
9.	COL	7 2 1 4 5
10.	ARCONT RADGONA 7	1 1	5	3
11.	POMURJE 6	1 0	5	2
12.	ČRNOMELJ 6	1 0	5	2
13.	AJDOVŠČINA 6	10	5	2
odločeno. V tem času Štajerci kar deset minut niso zdeli. V sami končnici prvega polčasa so modri zadeli še dvakrat in na odmor odšli z zaostankom petih zadetkov - 12:7.
Pogovor stratega Drave Tomija Matjašiča z igralci je ob polčasu očitno obrodil sadove, saj je v nadaljevanju ptujska barka izgledala povsem drugače. Drava je ustavila napade domačinov, z nekaj lahkimi zadetki pa je bil izid v 36. minuti 13:10, kmalu zatem pa le še 14:13 in srečanje se je spet zdelo odprto. To so bile minute gostov, ki so predvsem na krilih odlično razpoloženega Grma (skupaj kar 21 obramb) najprej izenačili na 16:16, nato pa še dvakrat pove-dli za zadetek. Pri izidu 18:19, kar je bilo za modre sijajno izhodišče pred končnico, pa so se ponovno pričele ponavljati številne napake ptujskih roko-metašev. Po nekaj neizdelanih akcijah in prehitrih metih so tako iniciativo ponovno prevzeli favorizirani domačini in s serijo 4:0 povedli 23:19. To je bil v dvoboju dveh izenačenih ekip tudi ključni del srečanja, saj po tem poti nazaj za Dravo ni bilo več. Že v prvem polčasu je bil namreč izključen Lesjak, v drugem polčasu se je poškodoval še Sabo (zapestje) in več od častnega poraza modri niso mogli iztržiti. Končni izid je bil 26:22 za Loko 2012, naslednjo soboto pa na Ptuj prihaja ekipa Rudarja iz Trbovelj, ki jo je Drava po drami izločila v pokalu.
tp
Košarka • 4. SKL - vzhod (m), 3. krog
Ptujčanom se druga zaporedna zmaga v končnici
KK Ptuj - Nona Lenart 67:61
(19:13, 21:19, 7:22, 20:7)
KK PTUJ: Sevšek 1, A. Kotnik 3, Brkič, Žnidarič 7, Kramberger
2,	Čoh, Drevenšek, Holc 26, M. Kotnik 10, Tratnik 4, Vodušek 12, Pleskonjič 2. Trener Matjaž Damiš
Košarkaški klub Ptuj je v zanimivi tekmi, ki sta jo s svojimi odločitvami preveč krojila sodnika, vpisal drugo zaporedno zmago. Domači igralci so tekmo proti Lenartčanom pričeli zelo dobro, saj so z dobrim obrambnim skokom, solidno obrambo in natančnimi meti prišli ob koncu prvih desetih minut do vodstva 19:13. Podobno uspešno je ptujska ekipa tudi nadaljevala, prav posebej je bil razpoložen Se-bastjan Holc, ki je na koncu dosegel kar 26 točk. Na odmor so Ptujčani odšli s prednostjo plus 8 (40:32), z njihovo igro so lahko bili zadovoljni tud gledalci v Športni dvorani Gimnazije Ptuj - zbralo se jih je več kot sto.
V nadaljevanju pa so ti videli preobrat, saj je Nona dobila
3.	četrtino z izidom kar 22:7. Domačini so igrali premalo zbrano, preslabo so pokrivali goste v obrambi, ki so zadevali v serijah, prav tako pa so sami zgrešili preveč odprtih metov. Tako je bila ptujska ekipa, ki jo vodi trener Matjaž Damiš, pred zadnjimi desetimi mi-
Aleš Čeh, nogometaš Zavrča: »Zmaga je bila pričakovana, morda bi lahko bila izražena še s kakšnim zadetkom več. Razmočeno igrišče danes ni dopuščalo bolj tekoče igre, čeprav smo se trudili vso tekmo. Ob koncu jesenskega dela imamo le dve točki prednosti pred Dobom, temu je v največji meri botroval slab začetek prvenstva. Mislim, da smo v nadaljevanju dokazali, da smo najboljša ekipa v ligi, da si zaslužimo to 1. mesto, na katerem želimo ostati vse do konca prvenstva.«
vodilno ekipo v 2. ligi pa je do zimskih počitnic še kar nekaj treningov.
Tadej Podvršek
KI g
REZULTATI 15. KROGA: Zavrč - Bela krajina 3:1 (1:0), Kalcer Radomlje - Roltek Dob 1:3 (0:1), Dravinja Kostroj - Krško 0:3 (0:2), Šmartno 1928 - Šampion Celje 1:0 (1:0), Krka - Garmin Šenčur 3:1 (1:0)
1 ZAVRČ 15 11 2
2.	ROLTEK DOB 15 10 3
3.	KRKA 15 9 4
4.	GAR. ŠENČUR 14
5.	ŠMARTNO 1928 14
6.	ŠAMPION CELJE 14
7.	KAL. RADOMLJE 15
8.	BELA KRAJINA 15
9.	KRŠKO 14
10.	DRAVINJA K. 15
5	4
6	1 5	1 4	3 4	3 3	5 2	2 11
34:15 22:14 35:13 25:24 18:24 17:20 23:27 16:32 19:24 17:44
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski košarkarji so v prejšnjem krogu doma tesno ugnali ekipo Ivančne Gorice, tokrat je v razburljivi končni klonila še ekipa iz Lenarta. Na fotografiji je Sebastjan Holc (KK Ptuj, beli dres), ki je dosegel kar 26 točk.
nutami v velikem zaostanku. Kljub temu je zadnji del pričela odločno: Matej Kotnik je za-
del dve trojki zapored, a mu je na drugi strani z enako mero natančnosti odgovoril Martin
Gwashavanh. Lenartčane je ohranil pri prednosti sedmih točk, ki pa se je po minuti odmora Damiša do zaključka tekme popolnoma stopila. Sledila je dramatična končnica, v kateri so igralci KK Ptuj odigrali zares odlično v obrambi in potrpežljivo v napadu. Z delnim izidom 11:1 so se odlepili od Lenartčanov, ki v zadnjih štirih minutah niso več zadeli iz igre. Domačini so večino točk v zadnjih minutah dosegli iz prostih metov, v katerih so bili dokaj uspešni. V sami končnici je prevzel odgovornost nase najizkušenejši košarkar Sebastjan Holc, ki je dosegel sedem izmed enajstih odločilnih točk.
Ptujski košarkarji so ne glede na številne čudne sodniške odločitve na koncu zasluženo zmagali in vpisali novi dve točki na prvenstveni lestvici. Po seriji treh zaporednih domačih zmag sledi za ptujske košarkarje v prihodnjem krogu prvo gostovanje v tekmovalni sezoni 2012/13; pomerili se bodo proti zaenkrat neporaženi ekipi Fenomenov.
David Breznik
4. SKL - VZHOD (m)
REZULTATI 3. KROGA: Ptuj - NONA Lenart 67:61, Posavje Sevnica - Ivančna Gorica 52:84, Ruše - Ilirija 80:52, Fenomeni -Posavje Podbočje 64:43
1.	RUŠE	3	3	0	6
2.	FENOMENI	3	3	0	6
3.	PTUJ	3	2	1	5
4.	IVANČNA GORICA	3	1	2	4
5.	NONA LENART	3	1	2	4
6.	ILIRIJA	3	1	2	4
7.	POSAVJE SEVNICA	3	1	2	4
8.	POSAVJE PODBOČJE	3	0	3	3
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
V Martinovem obračunu boljša Gerečja vas
3. SNL - vzhod:
druga zaporedna zmaga Bistričanov
REZULTATI 12. KROGA: Kovinar Štore - AHA EMMI Bistrica 0:1 (0:1), Farmtech Veržej - Šmarje pri Jelšah 0:2 (0:1), Malečnik -Zreče 0:1 (0:0), Čarda Martjanci - Avto Rajh Ljutomer 2:0 (0:0), Rakičan - Grad 2:1 (1:1), Tromej-nik G Sukič - Koroška Dravograd 1:4 (1:2), Odranci - Agroservis Beltinci 1:1 (1:0)
1.	ŠMARJE PRI J. 12 7 3 2 34:15 24
2.	FARM. VERŽEJ 12 8 0 4 30:17 24
3.	K. DRAVOGRAD 12 8 0 4 24:19 24
4.	ČARDA 12 7 2 3 27:21 23
5.	AGRO. BELTINCI 12 6 2 4 28:18 20
6.	ZREČE 12 6 2 4 11:15 20
7.	ODRANCI 12 5 3 4 19:13 18
8.	TROMEJNIK 12 6 0 6 24:25 18
9.	RAJH LJUTOMER 12 4 2 6 13:20 14
10.	A. E. BISTRICA 12 4 1 7 15:20 13
11.	GRAD 12 4 1 7 14:20 13
12.	MALEČNIK 12 3 2 7 12:20 11
13.	RAKIČAN 12 3 2 7 16:30 11
14.	KOV. ŠTORE 12 3 0 9 11:25 9
KOVINAR ŠTORE - AHA EMMI BISTRICA 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 A. Stegne (30.) AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Lukič, Danilovič (od 46. Hru-šman), Korošec, Boškovič, Hren, Modrič, Greifoner, Perger (od 81. Majcen), A. Stegne, Janžič (od 89. Mlakar). Trener: Gorazd Šket.
Nogometaši iz Slovenske Bistrice so v Štorah dosegli zelo pomembno zmago. To je druga zaporedna, ki jim bo veliko pomenila v borbi za obstanek. Gostje so bili prvi polčas boljši tekmec, svojo premoč pa so kronali po 30 minutah igre, ko se je za strel odločil Anže Stegne in zadel v polno. Drugi del srečanja je minil v enakovredni igri, nogometaši obeh moštev pa si niso priigrali pravih priložnosti. Na koncu so roke zmagovalno dvignili nogometaši iz Slovenske Bistrice in tako še enkrat dokazali dobro formo.
Supet liga: gostov ni bilo na Ptuj
REZULTATI 13. ROGA: Središče - Boč Poljčane 3:0, NŠ Drava Ptuj - Oplotnica 3:0 (gostje niso prispeli na tekmo), Carrera Optyl
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Gerečje vasi (beli dres) so še drugič v tej sezoni ugnali sosede iz Hajdine.
Ormož - Stojnci 0:3, Hajdina - 1 A Avto Gerečja vas 1:3, Bukovci -Podvinci Betonarna Kuhar 0:
1.	NŠ DRAVA	13 13	0	0 5
2.	STOJNCI	13 10	0	3 39
3.	1 A GER. VAS	13 9	2	2
4.	PODVINCI B. K.	13 9	0	4
5.	SREDIŠČE	13 5	2	6
6.	BOČ POLJČANE	13 4	2	7
7.	HAJDINA	13 3	1	9
8.	BUKOVCI	13 3	0	9 12
9.	C. O. ORMOŽ	13 1	3	9 6:37
10.	OPLOTNICA	10 2	0	10 9:47
18 31:15 36:13 26:18 13:23 13:30 :29
39 30 29 27 17 14 10 9 6 6
CARRERA OPTYL ORMOŽ - STOJNCI 0:3 (0:0)
STRELCA: 0:1 Horvat (61.), 0:2 Horvat (87.), 0:3 S. Meznarič (89.) CARRERA OPTYL ORMOŽ:
Fijavž, R. Lah, T. Žinko, Plečko, Vrbančič, Kolarič, K. Lah, Srša (Kuhar), Perčič, Perger (Klemen-čič), Toplak (Cimerman). Trener: Aleš Jurčec.
STOJNCI: Zupanič, M, Kokot, S. Kokot, Pernek (S. Meznarič), Korez, Horvat, Štiberc, Pečnik, Zorko, Vinkovič, Klinger. Trener: Boris Klinger.
HAJDINA - 1 A AVTO GEREČJA VAS 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kokot (10.), 0:2
Horvat (60.), 1:2 Flajsinger (61.), 1:3 Leben (76.)
HAJDINA: Lubej, Boštjan Ku-rež, Krajnc (Robar), Vrabl (Benjamin Kurež), Črnko, Pal (Sarkiče-vič), Ficko (Nahberger), Flajsinger, Gaiser, Mlinarič, Štumberger (Jazbec). Trener: Sandi Verlak.
1A AVTO GEREČJA VAS: Ga-vrič, Kancler, Kokot (Leben), Horvat, Debevec, Koren, Šešo (Her-tiš), Vrabl, Lončarič (Sagadin), Rozman, Krajnc (Tominc). Trener: Ivo Ornik.
SREDIŠČE - BOČ POLJČANE 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Zemljič (17.), 2:0 Vočanec (49.), 3:0 Zadravec (57.)
SREDIŠČE: Kocen, Krajnčec (Mlinarič), Nemec (Kirič), Sakel-šek, Zemljič, Panič, Ivanuša (Borko), Klajnčar (Osterc), Zadravec, Lesjak, Vočanec (Rotar). Trener: Boštjan Zemljič.
BOČ POLJČANE: Mlinar, Jer-nejšek, Žnidar, Kralj, Vehovar, Babulč (Hajšek), Grobin, Savski (Čoh), Kuraj, Črnoša, Graf. Trener: Bojan Brodnjak.
BUKOVCI - PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:1
(0:0)
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž), 4. krog
Ptujčanke preveč nihale v igri
ZOK AC Prstec Ptuj - Kostmann Slovenj Gradec 1:3
(-12, -18, 20, -16)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ:
Mohorko,Vidovič, Miličevič T, Mi-ličevič M, Breznik, Kokol, Kosi, Intihar, Stanet, Vindiš, Vahen. Trenerka: Jasna Zajšek
Odbojkarice iz Slovenj Gradca so bile pred dvobojem s Ptujčankam favoritinje in ta sloves so na igrišču tudi potrdile. Skoraj vso tekmo, z izjemo končnice tretjega niza, so imele vse pod kontrolo in so več kot zasluženo zmagale 3:1.
Že takoj v uvodu srečanja so z zbrano igro popolnoma »zmedle« domače igralke, ki so naredile serijo začetniških napak. Uigranim koroškim odbojkaricam je uspevalo praktično vse, medtem ko
so na drugi strani Ptujčanke slabo sprejemale, servirale in tudi igrale v napadu. Vsi ti elementi so bili pri ptujski vrsti na prenizkem nivoju, tako
da ne preseneča velika razlika (25:12) v 1. nizu. Drugi niz je bil nekoliko bolj izenačen, saj so domače odbojkarice dvignile nivo svoje igre. A tudi to ni
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja (na fotografiji Maja Vahen) so bile tokrat poražene v dvoboju s Slovenj Gradcem.
STRELEC: 0:1 Simonič (85.) BUKOVCI: Ferčec, Kokot, Topol-nik, Kramberger, M. Roškar (Mar), T. Meznarič, Habrun, Ostroško, Kosec (Kodrič), Petrovič, Vajda. Trener: Jože Janžekovič.
PODVINCI BETONATNA KUHAR: Rok Osterc (Vesenjak), Toplak, K. Brumen (Lah), Topolo-vec, Marinič, Belšak,R. Petrovič (Simonič), Juršek, Požegar (Šebe-la), D. Petrovič, Robert Osterc (D. Osterc). Trener: Miran Ljubec.
1. liga MNZ Ptuj
PRELOŽENO	SREČANJE 10.
KROGA: Podvinci	Agrocenter Ptuj
-	Apače 0:1
1.	APAČE	10	7	1 2	29:15	22
2.	LOVRENC	10	6	2	2 13:5	20
3.	VIDEM	10	6	0 4	14:12	18
4.	SKORBA	10	5	1 4	19:17	16
5.	TRŽEC	10	4	3	3	12:12	15
6.	ROGOZNICA	10	4	2	4	12:12	14
7.	PODVINCI A. P.	10	3	4	3	13:12	13
8.	DORNAVA V. K.	10	3	1 6	12:21	10
9.	MAJŠPERK	10	3	1 6 9:19	10
10.	GORIŠNICA	10	2	3	5	11:15	9
11.	MARKOVCI	10	2	2	6	14:18	8
PODVINCI AGROCENTER PTUJ
-	APAČE 0:1
STRELEC: 0:1 Šenkiš (56.)
Danilo Klajnšek
pomagalo veliko, saj so si Koro-šice z uspešnimi napadalnimi akcijami in dobrim blokom priigrale neulovljivo prednost 8:16. Članice ŽOK AC Prstec so se po serijah uspešnih začetnih udarcev Sare Vidovič in Nuše Mohorko ter uspešnih zaključkih Maje Vahen in Tine Miličevič sredi drugega niza približale na 14:18, a v končnici so odbojkarice iz Slovenj Gradca ponovno zaigrale bolje in so predvsem zaradi odličnega bloka ter slabega sprejema domačink dokaj gladko osvojile tudi drugi niz (25:18).
Daleč najbolj izenačen in kakovosten del igre je približno 100 gledalcev spremljalo v tretjem setu. Po neverjetni borbenosti gostij v polju so si te priigrale začetno prednost 1:4, vendar so Ptujčanke na krilih Vahnove, Mohorkove in Miličeviče prevzele pobudo v napadalnih akcijah. To se je kazalo skozi pozitiven rezultat, saj so prvič na tekmi povedle -11:10. S serijo štirih uspešnih začetnih udarcev povratnice v domačo ekipo, Špele Breznik,
Nogomet • 1. ženska liga
V Dornavi uspešne novinke
Odigran je bil deveti, predzadnji krog jesenskega dela v prvi slovenski ženski nogometni ligi. Nogometašice Dornave so gostile ekipo Radomlja, ki so novinke v tej konkurenci, vendar zaenkrat nastopajo izjemno uspešno - na sedmih tekmah so zabeležile le en poraz. Domačinke so doživele dokaj visok poraz, čeprav je prednost gostij ob polčasu znašala le dva zadetka. V tem krogu so najvišji poraz doživele nogometašice Slovenj Gradca, ki so na gostovanju v Beltincih prejele kar 16 zadetkov.
REZULTATI 9. KROGA: Dornava - Radomlje 0:6 (0:2), Rudar Škale - Krka 5:1 (2:0), Velesovo Kamen Jerič - Jevnica 3:2 (2:1), Teleing Pomurje - Slovenj Gradec 15:0 (8:0)
Kegljanje
1.	TEL. POMURJE	8 8	0	0	78:9	24
2.	RUDAR - ŠKALE 8 6	0	2	40:11 18
3.	RADOMLJE	7	6	0	1	33:17	18
4.	JEVNICA	8 4	0	4	23:16 12
5.	MARIBOR	8 4	0	4	22:21 12
6.	KRKA	8 3	0	5	20:41 9
7.	VELESOVO K. J.	7	2	0	5	16:38 6
8.	DORNAVA	8 2	0	6	14:25	6
9.	SLOV. GRADEC	8 0	0	8
1:5
DORNAVA - RADOMLJE
0:6 (0:2)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Andreja Pajnkiher, Maja Skaza, Urška Pavlec, Daša Ljubec, Martina Potrč, Nuša Pernat (Gabrijela Milec), Valentina Pernat, Daša Veličkovič (Tjaša Šalamun), Katja Nežmah (Petra Kristovič), Nina Cafuta (Marina Baklan). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Presenetljiva zmaga moške ekipe
Po krajšem odmoru so v prvenstvenih bojih znova nastopili ptujski kegljači in ke-gljavke. Dekleta so gostovala pri Ceršaku in prvič v tem prvenstvu dvoboj izgubila. Tokrat jim keglji niso padali tako, kot so si želele in poraz je bil neizbežen. Ekipa Ceršaka se je tako Ptujčankam približala le na točko zaostanka.
Zato pa so se zmage veselili fantje, ki so dokaj nepričakovano slavili v Slovenskih Konjicah in dosegli drugo zmago v prvenstvu. Dvoboj so odlično pričeli, saj so povedli 0:2. Domačini so rezultat preobrnili na 3:2, v zadnjem paru pa je točko za ptujsko ekipo osvojili Dani Kozoderc in rezultat izenačil na 3:3. Ker so Ptujčani imeli večjo skupno število podrtih kegljev, so na koncu osvojili dve pomembni točki.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 7. KROGA: Ceršak - Drava Deta Center 6:2, Lanteks III - Komcel 5:3, Ruše - Nafta 1:7, Gašper Korotan - Radlje 1:7
1.	DRAVA DETA CENTER7 5 1 1 11
2.	CERŠAK	7 5 0 2 10
3.	LANTEKS III 6 4 0 2 8
4.	RUDAR	6 3 1 2 7
5.	RADLJE	6 3 1 2 7
6.	KOMCEL	6 2 0 4 4
7.	GAŠPER KOROTAN 6 12 3 4
8.	NAFTA	6 1 1 4 3
9.	RUŠE	6 1 0 5 2
CERŠAK - DRAVA DETA CENTER 6:2 (3081 - 3007)
DRAVA DETA CENTER: Fridl
520, Kolar 502, Plajnšek	529,
Kramberger 212, Planinc	221, Bombek 521, Krušič 502
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 7. KROGA: Konjice
-	Drava Deta Center 3:5, Prepo-lje - Krško 6:2, Gašper Korotan
-	Pergola 1:7, Ruše - Rile servis 3:5, Radenska - Ceršak 6:2
1.	PERGOLA	6	6	0 0	12
2.	RADENSKA	7	5	0 2	10
3.	CERŠAK	7	4	0 3	8
4.	KONJICE	7	3	2	2	8
5.	RUŠE	7	4	0 3	8
6.	PREPOLJE	7	2	2	3	6
7.	GAŠPER KOROTAN	6	2	0 5	4
8.	KRŠKO	7	2	0 5	4
9.	DRAVA DETA CEN.	7	2	0 5	4
10.	RILE SERVIS 7 1 2 4 4
KONJICE - DRAVA DETA CENTER 3:5 (3205 - 3248)
DRAVA DETA CENTER: Murko 546, Vogrin 524, Golob 528, Čeh 549, Premzl 540, Kozoderc 561.
Danilo Klajnšek
so si priigrale celo tri točke prednost, ki so jih hitro zapravile in set je bil izenačen do izida 19:19. Takrat so ptujske igralke naredile mini serijo in po odličnih servisih podajalke Maruše Miličevič osvojile set z rezultatom 25:20. V četrtem nizu pa so Korošice spet prevzele vse vajeti igre v svoje roke in pokazale večjo odločnost v napadalnih akcijah. To jim je prineslo visoko prednost, tako da so lahko v končnici igrale sproščeno. V takšnem vzdušju jim je uspevalo dobesedno vse in so na koncu zmagale 25:15.
Igralke AC Prstec so na tekmi proti Kostmannu preveč nihale v svoji igri, da bi lahko računale na pozitiven rezultat. Ptujčanke bodo morale v nadaljevanju prvenstva pokazati bolj konstantno igro; le tako lahko računajo na prvo zmago. To bodo vsekakor napadale
v 5. krogu tekmovanja, ko se bodo v soboto v športni dvorani Gimnazije Ptuj ob 18. uri pomerile z drugo ekipo Nove KBM Branikom iz Maribora.
David Breznik
2. DOL VZHOD (ž)
REZULTATI 4. KROGA: AC Pr-
stec Ptuj - Kostman Slovenj Gradec 1:3, Swati Comet Zreče - Bra-slovče 0:3, Mislinja - Nova KMB Branik II. 0:3, Prevalje - Murska Sobota 3:2, Benedikt - Aliansa II. 3:1
1.	BRASLOVČE	4 4 0 12
2.	BENEDIKT	4 4 0 11
3.	KOSTMAN SLOV. GRADEC 4 3 19
4.	ALIANSA II.	4 3 18
5.	PREVALJE	4 2 2 7
6.	MURSKA SOBOTA 4 2 2 6
7.	NOVA KBM BRANIK II. 4 2 2 5
8.	AC PRSTEC PTUJ 4 0 4 1
9.	SWATI COMET ZREČE 4 0 4 1
10.	MISLINJA	4 0 4 0
Prejeli smo
Šumari v 10. minuti tekme protestno zapustili Ljudski vrt
Navijači NK Aluminij z imenom ŠUMARI, so že v 10. minuti tekme protestno zapustili Ljudski vrt zaradi zahteve uprave NK Maribor, ki je od njih zahtevala odstranitev navijaških trobelj.
V18. krogu 1. SNL je v Mariboru gostoval novinec v 1. ligi NK Aluminij. Obetal se je zgodovinski lokalni derbi in tudi vreme se je zdelo naklonjeno temu dogodku. NK Maribor je bil velik favorit, saj se je z NK Aluminij že srečal v gosteh in ga premagal s 5:1. Šlo naj bi torej za štajerski derbi dveh prijateljskih klubov, katerih dobre odnose pa je na žalost pokvarila nerazumljiva zahteva uprave NK Maribor.
Sporne navijaške troblje
Nekdo iz mariborske uprave je namreč že nekaj minut po začetku tekme ocenil, da ŠUMARI - navijači NK Aluminij, za navijanje uporabljamo vuvuzele (troblje iz SP v Afriki), ki jih je UEFA prepovedala na evropskih nogometnih tekmah. Do tega zaključka omenjeni gospod iz uprave NK Maribor ni prišel z osebnim ogledom trobelj, ampak verjetno kar iz svojega udobnega fotelja, ko je ugotovil, da so ŠUMARI glasnejši od domačih navijačev!
Morda se omenjenemu gospodu zdi Kidričevo provinca, toda tudi pri nas poznamo pravila UEFE in smo s prepovedjo uporabe vuvuzel seznanjeni. Zato bi bilo absurdno sploh kupiti takšen rekvizit, kaj šele, da bi ga uporabil na tekmi. Hkrati pa mu sporočamo, da se naše navijaške troblje uporabljajo v vseh športih po Sloveniji.
Vsem, ki tega morda še ne vedo, želimo povedati, da je na vhodih stadiona Ljudski vrt pritrjenih vsaj 15 tabel z opisom, česar se ne sme vnašati na stadion, in da so nas navijače NK Aluminij, kakor tudi sporne navijaške troblje, pregledali varnostniki neposredno pred vstopom na stadion! A varnostniki niso ugotovili ali prepoznali v naših trobljah prepovedanih vuvuzel!
Povsem enakega mnenja so bili v preteklosti tudi varnostniki in policisti na vseh preostalih slovenskih stadionih, od Murske Sobote do Kopra. Po grobi oceni bi rekli, da je čez 100 uradnih oseb na nogometnih tekmah menilo, da naše troblje v nobenem pogledu niso sporne. Če k temu prištejemo še KZS, ki v paketu nacionalnih navijaških rekvizitov ponuja identično trobljo naši, potem stvar ne bi smela biti sporna. Toda kaj je njihovo mnenje v primerjavi z mnenjem stro-
kovnjaka iz uprave NK Maribor.
Na žalost ga moramo imenovati strokovnjak, ker je bil tako hraber, da svojega imena ni hotel povedati. Zato za uradno velja izjava vodje varnostnikov za naš sektor, da je zahteva po odvzemu trobelj prišla iz uprave NK Maribor. Ta zahteva je bila prenesena navijačem NK Aluminij v 7. minuti tekme, pri čemer je treba povedati, da nas je od 20 navijačev NK Aluminij na tekmi le 5 navijalo s trobljo.
Da uprava NK Maribor misli s svojo zahtevo resno, smo se nekateri navijači lahko prepričali kmalu za tem tudi na svoja ušesa, ko je vodja vseh varnostnikov preko radijske zveze ponovil zahtevo DA ODNESEMO TROBLJE S STADIONA ali pa JIH PREDAMO VARNOSTNIKOM. Na naše vprašanje, kaj bodo storili, če tega ne storimo, smo dobili odgovor DA NAM JIH BODO ODVZELI S SILO.
Omenjeno izjavo vodje varnosti za naš sektor smo navijači sprejeli kot izzivanje in grožnjo. Prav radi bi jim pokazali, da nam NIHČE ne bo jemal naših osebnih stvari, na tekmo smo namreč prišli navijat za svoj klub, ne pa se pretepat. Zato smo storili tisto, kar menimo, da je bilo v danem trenutku najbolj modro. V trenutkih, ko je NK Maribor kronal svojo premoč s 1. golom, je večina nas mirno, dostojanstveno in brez izgredov zapustila stadion. Zakaj smo to storili?!
Zato ker imamo radi nogomet, predvsem pa svoj klub. Zato, ker bi zaradi morebitnega pretepa bil kaznovan naš klub in ker so bili z nami na tekmi tudi otroci. Zato, ker smo se na začetku naše navijaške poti odločili, da ne bomo z nobenim našim dejanjem, gesto ali izjavo škodovali svojemu klubu. Zato, ker smo se odločili, da se bomo vselej spoštljivo obnašali do drugih moštev, igralcev in navijaških skupin. Zato, ker si prav zaradi vsega omenjenega jemljemo pravico izreči na glas, da smo v nogometu najboljša navijaška skupina v Sloveniji! Če menite, da ni tako, si poglejte kaznovane klube in razloge za kaznovanje pri Disciplinski komisiji NZS.
Zato omenjenega incidenta ne moremo razumeti drugače, kot da v Ljudskem vrtu nismo zaželeni. V Maribor nas ne bo več - ne kot navijačev Aluminija in tudi ne kot navijačev NK Maribor v evropskih pokalih.
In to vse zaradi človeka iz uprave, ki verjetno niti ne ve, kako izgleda nogometna žoga, kaj šele vuvuzela. Očitno pa je zanj bolj sprejemljivo razbijanje in kurjenje stolov, prižiganje bakel, pretepi na tekmah in rasistična vzklikanja.
V imenu navijačev NK Aluminij Borut Loboda
Šahovski kotiček
Društveni turnirji v novembru
V začetku novembra se je nadaljeval ciklus hitropoteznih in pospešenih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj.
Na turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo rekordnih 20 igralcev, med katerimi so bili skoraj vsi mladinci društva, ki se pod vodstvom trenerja mednarodnega šahovskega mojstra Danila Po-lajžerja intenzivno pripravljajo za mladinsko svetovno prvenstvo, ki poteka v Mariboru. Na turnirju, ki se je igral po švicarskem sistemu, so bili v 13 krogih doseženi naslednji rezultati: Igor Iljaž 11,5 točke, Branko Orešek in David Murko po 10 točk, Janko Bohak 9 točk, Andraž Šuta 8,5 točke, Leon Selišek in Anton Butolen po 8 točk, Aleksander Podkrižnik 7 točk, Martin Skledar 6,5 točke, Branko Sedlašek, Darko Dominko, Milan Fijan, Ciril Kužner in Ivan Krajnc po 6 točk, Martin Majcenovič, Tomaž Šuta in Klemen Kovačec po 5 točk itd.
Na rednem mesečnem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 15 igralcev, saj večina mladincev sodeluje na svetovnem mladinskem prvenstvu v Mariboru. V 7 krogih so bili doseženi naslednji rezultati: Janko Bohak 5,5 točke, Boris Žlender, Branko Orešek, Martin Majcenovič in Darko Domiko po 4,5 točke, Viktor Napast, Milan Fijan in Ciril Kužner po 4 točke, Samo Vrabič, Aleksander Podkrižnik, Leon Selišek in Bojan Vidovič po 3,5 točke itd.
Janko Bohak
Šah • Svetovno mladinsko prvenstvo
Po štirih kolih še nič odločenega
Foto: Črtomir Goznik
Osem mladih ptujskih šahistov, ki nastopajo v Mariboru: Tomaž Šuta, Andraž Šuta, David Murko, Alja Janžekovič (zgornja vrsta), Klemen Janžekovič, Lara Carli, Klemen Kovačec in David Zagoršek.
Na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu, ki se je ustavilo pri končni številki 1584 šahistk in šahistov iz 91 držav, po odigranih štirih kolih še niti slučajno ni mogoče govoriti o novih svetovnih prvakih. V posameznih starostnih kategorijah so nekateri nižje rangirani tekmovalci presenetili favorite, zato bo vsako naslednje kolo še kako pomembno za tako želene najvišje titule ali vsaj medalje.
Člani slovenske odprave, ki
šteje 148 športnikov, v tej močni svetovni konkurenci nastopajo v skladu s svojimi sposobnostmi, čeprav so tudi tu neka presenečenja. Med te prav gotovo spada Maj Zirkelbach v konkurenci fantov do 14 let, ki je v štirih kolih zbral tri ročke in je na visokem 33. mestu, čeprav je po začetnem ratingu uvrščen na 128. mesto. S tremi točkami je na visokem 16. mestu Žan Tomazini v konkurenci do 18 let, Jakob Brat-kovič pa je v konkurenci do 12
let prav tako s tremi točkami na 18. mestu. Nekoliko skromnejše so slovenske šahistke, saj je najboljša med njimi Monika Rozman v konkurenci deklet do 12 let s tremi točkami na 22. mestu.
In kje so mladi člani ŠD Tehcenter Ptuj? Vsi so uvrščeni nekako v okviru svojih začetnih ratingov, osvojili pa so naslednje število točk: Tomaž Šuta, Andraž Šuta in David Murko po 1,5 točke, Alja Janžekovič in Klemen Janžekovič po 1, Lara
Carli, Klemen Kovačec in David Zagoršek pa po pol točke.
Včeraj sta bili na sporedu dve koli, kar je bilo izredno naporno. Zato bo današnji prost dan še kako dobrodošel pred nadaljevanjem, ko mlade šahiste do nedelje čaka še pet kol. Vsakodnevna analiziranja partij in priprave na naslednja kola mladi Ptujčani opravljajo v pripravljalni bazi gostišča Šegula na Rogozniški cesti, kjer imajo res enkratne pogoje.
Silva Razlag
Strelstvo • 21. Nagrada Pohorja in 5. Memorial Bruna Skodiča
Po maratonskem nastopu Šumaku zlato med mladinci in razstreljevanje za medaljo med člani
V soboto je v športni dvorani v Račah domače SD Franc Lešnik Vuk iz Hotinje vasi znova z odliko izvedlo 21. mednarodno tekmovanje za Nagrado Pohorja in 5. Memorial Bruna Skodiča v streljanju s standardno zračno puško za člane in članice ter mladince in mladinke. Na tekmovanju se je pomerilo 140 strelcev iz šestih držav, po pričakovanju pa so najvidnejšo vlogo odigrali najprepoznav-nejši strelci, nosilci olimpijskih, svetovnih in evropskih odličij, med katerimi izstopajo najbolj znani Rajmond Debevec, Peter Sidi in Snježana Pejčic.
Najprej je na strelno linijo 40-steznega elektronsko opremljenega strelišča Sius Ascor stopil strelski podmladek v kategorijah mladincev in mladink v posamični in ekipni konkurenci. Med mladinci je prepričljivo zmago dosegel ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak, ki je vse dvome v končni razplet tekmovanja odpravil že v kvalifikacijah, kjer si je s 590 krogi, po serijah 99, 97, 97, 99, 98 in 100 priboril kar osem krogov prednosti pred najbližjimi zasledovalci. V finalu je Šumak, 18. na letošnjem EP na Finskem, dosegel znova najboljši rezultat s 101,9 kroga ter slavil prepričljivo zmago z dosežkom 691,9 kroga in prednostjo 10,9 kroga pred zasledovalci. Drugi je bil Ljubljančan Gregor Gotovina s 580 krogi v kvalifikacijah in finalom 101,0 kroga, v finale pa sta se med slovenskimi strelci uvrstila še Jeseničan Tadej Štojs na 6. in Cerkničan Erik Kandare na 8. mestu. Posamični zmagi je nato Šumak dodal še ekipno zmago med mladin-
Foto: Simeon Gonc
Ormoški mladinec Jan Šumak je v Račah uprizoril dva maratonska nastopa z dvema odličnima rezultatoma: med mladinci je slavil s prednostjo 10,9 krogov, pri članih pa mu je Robert Markoja v 11. strelu finala - v t. i. shot-offu - preprečil osvojitev še drugega posamičnega odličja med člani.
ci, kjer je v ekipi severovzhodne regije skupaj z Žalikom in Prajndlom dosegel 1730 krogov in slavil pred ekipo ŠD Črenšovci s 1673 krogi in bo-sansko-hercegovsko ekipo SK Geofon-Teslic RS s 1665 krogi. Med posamezniki je nastopal tudi kidričevski strelec Aleš Pernat in s 573 krogi osvojil 10. mesto ter za finalisti zaostal za tri kroge.
Med mladinkami se je odlično odrezala tudi druga ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik, ki je v kvalifikacijah dosegla šele peti rezultat s 388 krogi, v finalu pa drugega najboljšega s 101,7 kroga ter s skupnimi 489,7 kroga le za 0,6 kroga zaostala za zmagovalko Hrvatico Danijelo Vukadin in tako naredila velik preboj naprej. Mlada Vernikova
pa je bila, podobno kot Šumak, uspešna tudi s svojo ekipo severovzhodne regije s 1162 krogi pred bosansko ekipo SK Geo-fon-Teslic RS s 1127 krogi na 2. mestu. Med članicami je novo odmevno zmago dosegla odlična ljubljanska strelka, olimpijka, Živa Dvoršak, ki je s 397 krogi v kvalifikacijah in najboljšim finalnim dosežkom s 104,1 kroga znova premagala bronasto hrvaško olimpijko iz Pekinga Snje-žano Pejčic, z istim dosežkom 397 krogov in slabšim finalom s 103,3 kroga. Kidričevska strelka Teja Sagadin je tokrat s slabšim dosežkom s 368 krogi tekmovanje končala na 27. mestu.
Maratonsko vzdržljivost pa je po končanem mladinskem nastopu kazal mladi Šumak, ki se je po skoraj dveurnem nastopu
znova podal na strelno linijo, tokrat še v absolutni kategoriji članov. Šumak se je s svojim drugim kvalifikacijskim dosežkom dneva znova dokazal in si s 589 krogi, po serijah 97, 100, 100, 99, 96 in 97, še v drugo priboril finalni nastop. Tokrat je šlo bolj na tesno kot med mladinci, saj si je, v konkurenci petih strelcev z enakim rezultatom, finale zagotovil na račun večjega izplena notranjih dese-tic, t. i. 45 mušev. Manj natančen od Šumaka pa je bil tokrat tudi zlati olimpijec Rajmond Debevec, ki je s 589 krogi in 42 muši tekmovanje končal izven finala na 9. mestu. Po kvalifikacijah je s 597 krogi vodil svetovni prvak Madžar Peter Sidi pred Robertom Markojo s 593 krogi in še enim Madžarom Petrom Somogyijem s 592 krogi. V finalu se je Šumak hrabro zoperstavil svojim bistveno izkušenejšim kolegom in se z drugim najboljšim finalnim dosežkom s 103,1 kroga, boljši je bil le Sidi s 104,4 kroga, povzpel s šestega na četrto mesto, z enakim rezultatom tretje-uvrščenega Roberta Markoje, čemur je sledilo še razstreljeva-nje v shot-offu. V 11. strelu finala je Šumak ustrelil dobrih 10,5 kroga, vendar imel smolo, saj je Markoja s svojim najboljšim strelom v finalu z 10,6 kroga, kljub predhodno poraznemu streljanju, Šumaku speljal še drugo posamično odličje. Kljub vsemu se je mladi Ormožan z dvema zaporednima tekmovanjema in dvema zaporednima finalnima preizkušnjama izkazal za resnično vzdržljivega in hrabrega tekmovalca.
Simeon Gonc
Jurij Gustinčič, starosta slovenskega novinarstva
Ptuj • Gostovanje Jurija Gustinčiča
„Želim si dobro plačane novinarje!"
Jurij Gustinčič, starosta slovenskega novinarstva s kar 70-letnimi izkušnjami v tem poklicu, je minuli teden gostoval na Ptuju. 92-letni Gustinčič je odkrito govoril o marsičem, med drugim tudi o ameriški politiki -zelo dobro jo pozna, saj je bil dolga leta dopisnik iz ZDA - mladih in brezposelnosti, pa tudi o tem, kam drvi današnje novinarstvo.
Da besede Jurija Gustinčiča nikoli niso prazne in da s slehernim stavkom želi povedati nekaj ljudem razumljivega in popolnoma jasnega, je novinar z veliko začetnico dokazal tudi tokrat. Ob gostovanju v Mestnem kinu Ptuj, kjer je po ogledu filma z naslovom Marčeve ide odgovarjal na novinarska vprašanja in vprašanja občinstva, je Gustinčič dokazal, zakaj je tako cenjen in spoštovan.
Da gre za vrhunskega novinarja, ki ga tako rekoč pozna celotna Slovenija, dokazuje tudi nacionalno priznanje, ki ga je prejel od predsednika Danila Turka. Pred nedavnim je namreč dobil odlikovanje reda za zasluge za novinarski prispevek k odprtemu, strpnemu in kulturnemu javnemu dialogu.
V svojih častitljivih 92 letih je še vedno oster komentator dogajanja doma in po svetu. Tudi ob gostovanju v ptujskem kinu s svojimi pripombami ni varčeval, njegova stališča so bila sicer povsem jasno dograjena, a niti v enem trenutku podcenjujoča ali žaljiva. Že izbor Gustinčičevih besed, ki je premišljen in uglajen, da vedeti, da imate opraviti z zelo inteligentnim in razgledanim človekom.
Gre za vprašanje življenja in smrti
Na Ptuju je Gustinčič najprej spregovoril o ameriški politiki, saj se je tudi film, ki je bil predvajan pred srečanjem, nanašal na to tematiko. Kot nekdanji dopisniki iz ZDA, ki dobro pozna za-kulisje tamkajšnje politike, je komentiral rezultat volitev in politične predvolilne igrice, za katere se porabi na milijarde dolarjev.
„Boji politike v Ameriki so zelo burni. Saj so tudi drugje, ampak tukaj gre za vprašanje življenja in smrti - politično gledano," pravi Gustinčič, ki ravno temu pripisuje dejstvo, da se v največji svetovni velesili sredstva za doseganje političnih ciljev ne izbirajo in da se nič ne prepušča naključju.
Ob tem dodaja, da so se nekateri predvolilni „izumi", ki so plod Amerike, prenesli tudi k nam. Takšna naj bi bila televizijska soočenja, ki smo jim bili priča v takšni obliki prvič pred letošnjimi volitvami za predsednika dr-
Gustinčič je prepričan, da mediji v predvolilnem času odigrajo zelo pomembno vlogo in da se v Evropi na tem
področju še učimo. „Politika je zaradi ameriških izkušenj in načinov postala zadeva, v kateri denar igra zelo veliko vlogo," še poudarja starosta slovenskega novinarstva, ki ob tem izpostavlja pomen medijev in ločnico med dobrimi in poštenimi novinarji ter tistimi, ki niso neodvisni. Ravno to je namreč po njegovem mnenju zaradi denarja, ki je v igri, v ZDA težko obdržati. V tem smislu naj bi se situacija glede neodvisnosti novinarstva po njegovih predvidevanjih v Ameriki le še slabšala.
„Mi Obame še nimamo"
Da je bil izid volitev v Ameriki zelo pomemben tako rekoč za cel svet, je še enkrat poudaril tudi Gustinčič. Ob komentarju volitev in zmagi Baracka Obame je dejal, da se je „barva prebivalstva v ZDA zelo spremenila". Strinja se namreč s tem, da so temnopolti in latinskoame-riški volivci pri izbiri Obame odigrali pomembno vlogo, kar je po njegovem neverjeten napredek. Spomnil je, da so še pred 200 leti v največji svetovni velesili poznali suženjstvo, danes pa je črnec predsednik ZDA.
Ne glede na to pa je prepričan, da Obamo čaka trdo in težko delo, saj bo moral v tem mandatu pokazati rezultate in nekaj pustiti za seboj po izteku teh štirih let. „Ima na razpolago še štiri leta, v katerih mora narediti nekaj za zgodovino," pravi starosta slovenskega novinarstva.
O slovenskih volitvah in predvolilni kampanji Gu-stinčič ni kaj veliko govoril. V šali je le dejal: „Mi Obame še nimamo."
Kljub temu da je po Gu-
stinčičevem mnenju Oba-ma velikokrat razočaral, na primer s tem, da ni zaprl Guantanama, pa je naredil pomemben korak za Ameriko z zdravstveno reformo, ki dotlej ni uspela niti enemu ameriškemu predsedniku.
Američani so prav tako zadolženi, pa ne strašijo ljudi
Beseda pa je na tokratnem pogovoru z Gustinčičem tekla tudi o zadolženosti Amerike, ki naj bi bila enor-mna. Eno izmed vprašanj publike se je nanašalo na vzporednico med Ameriko in Slovenijo, kjer naj bi bila izjemno velika razlika v tem, da naši politiki ljudi strašijo, Američani pa močno zadolženi živijo brez kakršnih koli groženj in zastraševanj. „Mi radi jamramo," je enostavno odgovoril Gustinčič, ki pa se v podrobne analize, zakaj je tako in kako politika to izkorišča, ni želel spuščati.
„Želim si dobro plačane novinarje!"
Kot novinar s sedmimi desetletji izkušenj pa je Gustin-čič predstavil tudi svoje videnje novinarstva trenutno in napovedi za prihodnost. „Želim si dobro plačane novinarje," je najprej dejal in
dodal, da pričakuje razvoj novih novinarskih sredstev.
Po njegovem je bila kvaliteta novinarstva, ko je sam začenjal, morda na nekoliko višjem nivoju kot danes. „Tehnika ne ustvari kvalitete direktno," pravi Gustinčič, ki splet in podobne reči vidi po eni strani kot prednost, po drugi pa kot past, pri kateri je treba paziti, kako jo pametno uporabiti, ne da bi postal lenoben. „Če hočete biti dober novinar, morate zelo veliko delati," je še prepričan dolgoletni novinar.
„Mlada generacija se mora ukvarjati s politiko!"
Ena izmed misli Gustin-čiča na tokratnem srečanju, kjer je bilo tudi precej mladih obiskovalcev, je bila tudi, da je mladim treba omogočiti delo. Po njegovem je to ključno, če želimo aktivno mladino. „Mladina bi bila zelo aktivna, če bi ji to omogočili," je prepričan eden najboljših slovenskih novinarjev, ki se zavzema za to, da se mladi začnejo aktivneje ukvarjati tudi s politiko. Po njegovem bi bilo najbolje, če bi vsa pomembna mesta po svetu zavzeli mladi, da to dosežemo, pa moramo spremeniti razpoloženje mladih in jim ponuditi priložnost.
Dženana Kmetec
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04Ï3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
Od tod in tam
Cezanjevci • Prebelili prostore OŠ
Zgradba osnovne šole (OŠ) Janka Ribiča Cezanjevci v ljutomerski občini je po več kot stoletnem obstoju domala povsem dotrajana. Že vrsto let se namenja apel odgovornim na lokalni in državni ravni po pridobitvi nove sta vbe, a bo to v sedanjem obdobju le stežka uresničljivo. Zaradi nujno potrebnih obnovitvenih del, zlasti zidarsko-pleskarskih, je vodstvo OŠ navezalo stike z domačimi obrtniki. Pobudi so se v prvi vrsti odzvali člani Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Ljutomer - predsednik sekcije slikopleskarjev Valter Di anajščak s tremi zaposlenimi délai >ci ter samostojni podjetniki Samo Vagner, Drago Ficko, Miran Kur-nik in Ferdinand Tomažič V štiridnevno dobrodelno akcijo so se vključili tudi OOZ Ptuj (Branko Goričan, Vili Kramberger) in OOZ Murska Sobota (Zvonko Kolmanko, Janez Škraban). Ob prostovoljnem delu krajanov iz Cezanjevcev in Stare ceste ter ljutomerskega gradbenega podjetja Segrap so bila opravljena zidarska in pleskarska dela v dveh učilnicah, sanitarijah, hodniku in stopnišču. Vrednost obnove je ocenjena na okoli 15.000 evrov, ki pa brez pomoči donatorjev (JUB Ljubljana, Kema Puconci, Avto Rajh Ljutomer, Prleški avtodom Ljutomer, Mercator tehnika Ljutomer, podjetji Makoter Cven in Segrap Ljutomer) ne bi bila izvedljiva.
NŠ
Polenšak • Gasilska vaja v šoli
Foto: PGD Polenšak
V petek, 19. oktobra, so se ob 18.45 v telovadnici OŠ Polenšak vžgale blazine, zaradi česar je izbruhnil požar. Ta se je širil po telovadnici in hodniku, dim pa je zajel tudi vse prostore v zgornji etaži. Gasilci so z lestvijo vstopili skozi okno v zgornji etaži in se spuščali po stopnicah do žarišča požara. Na srečo takrat v šoli ni bilo nikogar. Gasilci so s hitro intervencijo in vso razpoložljivo tehniko pokazali, da so pripravljeni, a vendar so vaje potrebne ob vsakem času. Vodja intervencije je bil Danijel Kovačič ml.
Ur
Ljutomer • Likovna sekcija Silvo Prelog
V ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava članov likovne sekcije Silva Preloga, ki deluje v okviru domačega kulturnega društva.
Likovni ustvarjalci Olga Antič, Tone Cimerman, Breda Cimerman, Sanja Perčič, Drago Ficko, Terezija Zadra-vec, Anica Rakuša, Patricija Simonič, Marija Heric, Vida Rajh, Bohumil Ripak in Oto Žnidarič so pripravili 43 upodobitev s številnimi slikarskimi tehnikami. Sicer pa pokojni pedagog in slikar Silvo Prelog (1932-1996) ostaja vzor mnogim mladim likovnim ustvarjalcem. Vrsto let seje dokazoval s kakovostnim umetniškim delovanjem , za kar je prejel dvanajst vidnih nagrad in priznanj. Razstava v Ljutomeru bo odprta do 3. decembra.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • S poti po Makedoniji in Albaniji (14. del)
Nazaj v Skopje
Zadnji dan v Ohridu mi je odpovedal mobilni telefon. Lepa reč. Doma imam sicer drugega, vendar se je dosti lažje dogovoriti za prevoz domov, dogovorjen pa sem bil tudi z novopečenim prijateljem Zlat-kom iz Skopja, da se mu javim na poti nazaj, ker bova rešila nekaj okoli prenočišča. Prevoz do Skopja sem imel ob treh popoldne, do takrat pa se je dalo še marsikaj urediti.
Najprej sem tuhtal, da bi si kupil uro, ker me cene rabljenih telefonov prejšnji dan v Bitoli niso navdušile. Takoj zjutraj sem se odpravil na tržnico. Ustavil sem se pri možakarju, ki je prodajal ure, in si eno poiskal. Cena je bila neverjetnih evro in pol, a sem ga zbarantal na evro, nato pa sem mu 'dobrohotno' poklonil še evro za kavo. Tako je on zaslužil, jaz pa sem si potešil željo po barantanju. Še rezervno baterijo mi je dal zraven ...
Tudi trgovec z mobilno opremo je že zgodaj obratoval in kar na slepo sem se oglasil pri njem. Popravljal je tudi telefone in tako sva pogledala, kaj naj bi bilo na stvari. Po vseh testiranjih je ugotovil, da je ekran kot prvi osumljenec v redu, le da je verjetno zasmo-dilo neki droben čip. Kakšna dva dni bi trajalo, da ga dobi, ker pa nisem imel toliko časa,
sem ga za šalo povprašal, ali ima kakšen telefon naprodaj. Pa ga je imel. Za trideset cekinov sem dobil en mesec star soliden telefon z vso opremo in originalnim pakiranjem. Pa dobro, bom pač imel več telefonov kot Bill Gates ...
Na vsem potovanju si nisem kupil pametnega spominka razen dobre hrane in piva. Že dlje časa pa sem tuhtal, da sem zdaj v deželi, kjer se popije ogromno kave in da prav gotovo nekdo izdeluje ali prodaja tudi bakrene džezve. Ko sem svojega informatorja Ilče-ta malo povprašal o tem, mi je na indijanski način odgovoril, da vsak dan okoli desete 'kod velikog drveta' (torej pri velikem drevesu) pride en starejši možakar in prodaja robo iz bakra. Bilo je res okoli te ure, ko sem uredil zadeve s telefonom, tako da sem šel poiskat to 'veliko drevo'. Šlo je za tisoč let staro že votlo drevo na trgu in z lahko sem ga našel. Tam je res že sedel priletni možakar z bakrenimi pladnji, džezvami in ostalimi posodami. Ko sem se začel smukati tam okrog, me je sprva nejeverno gledal, ko pa sem omenil, da sem Slovenec, pa sva že bila na kavi. Povedal je, da največ proda Slovencem. Imel je celo komplete zelo majhnih posodic ter zelo velike džezve, jaz bi pa res rad
fS* - ,	■ -r ' .
■HÉaáliM'- —

Sv. Jovan Kaneo
Foto: Dani Zorko
Mojster za bakrene izdelke
Foto: Dani Zorko
Upam, da se bo kdaj znašel na našem dvorišču tudi v večji velikosti.
Foto: Dani Zorko
imel nekaj srednjega, za tri do pet kav. Ni problema, je rekel, bom skočil domov to naredit. In res, trgovske posle je prepustil nekemu prijatelju, ki je tja v en dan že ure in ure gledal predse, skočil na kolo in oddir-jal. Dogovorila sva se, da se po eni uri oglasim pri njem.
Medtem sem se končno odpravil tudi pogledat cerkev sv. Jovana Kanea, do katere je bilo kakšnih dvajset minut hoje ob obali. Pot vodi tudi mimo cerkve sv. Zofije, vse cerkve pa premorejo edinstveno arhitekturo in ornamente, s katerimi se močno ločijo od naših cerkva, ki jih najdemo po sloven-skogoriških gričih. Tudi barva, konstrukcija strehe in pa notranjost so močno drugačni. Od cerkve Jovana Kanea lahko užiješ lep razgled na Ohridsko jezero, cerkev pa stoji dokaj na samem, tako da razen nekaj obiskovalcev ni hrupa.
Bilo je še dopoldne in prvič na svojem potovanju sem si vzel nekaj časa prosto kar tako, ne da bi mislil na jutri, in se vrgel v jezero. Vročina je za odtenek popustila, a vseeno je bilo božansko. Privoščil sem si tudi slabo urico ležanja na ležalniku, toliko da me je spet opeklo
kot vsako leto ... Ko sem šel proti centru, sem planiral, da bi se še enkrat ustavil pri kuharskem mojstru iz Leskovca, vendar je imel še vse zaprto. Škoda.
Kot dogovorjeno sem se spet oglasil pri 'velikem drevesu', kjer me je stric že čakal s popolnoma frišno džezvo. Seveda sva še morala na eno kavo, kjer pa sva že sklepala posle za naprej. Nekako sem navezal pogovor na to, da bi potreboval tudi kotel za kuhanje na odprtem ognju. Seveda bakreni. Ni problema, pokazal mi je modelček, nisem pa imel časa iti k njemu domov, da bi si ga ogledal. Hu, čeprav imam doma kotle, ki so sicer emajli-rani, bi bil z bakrenim kotlom glavni na vasi. Sploh, ko mi je mojster razložil, kje nabavlja material in koliko obrtnikov je vključenih zraven.
S težkim srcem sem se poslovil in skočil do bajte, kjer sem imel že vse spakirano. Mojega Ilčeta žal ni bilo, ker je šel z vnukom na plažo, je pa bila tam njegova žena, ista faca, in me hitro nafutrala še z domačim pecivom. Kaj hočemo, to je del potovanja: stokrat rečeš zdravo in stokrat adijo.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Dani Zorko
			
CCjjj^		fililí	
			
	y T : - JM		
	Ktt		
i'ÄL			^¿ifckmlv.' KT*'
Foto: Dani Zorko
Makedonske lubenice - prava stvar
Cerkev sv. Klimenta z drugo najbogatejšo zbirko ikon na svetu
Torek, 13. november Danes goduje Stanislav.
1002 je prišlo do anglosaške šentjernejske noči. Angleški kralj Neod-ločnež ali tudi Nebogljenec je dal pomoriti vse Vikinge, ki so živeli na njegovem območju.
1718 se je rodil britanski politik John Sandwich, po katerem so dobili ime sendviči, s katerimi so mu morali streči, da mu ni bilo treba zaradi kosila ali večerje prenehati kartati.
1789 se je rodil ruski vojskovodja in reformator grof in knez Aleksander Vasiljevič Suvorov.
1813 se je rodil črnogorski razsvetljeni vladika Petar II. Petrovič Njegoš, ki je kot pesnik ustvaril znane pesnitve Luč mikrokozmosa, Gorski venec in Lažni car Štefan Mali.
1850 se je rodil škotski pripovednik Robert Louis Stevenson, avtor priljubljenega romana Otok zakladov, po katerem so posneli več filmov. 1907 se je izdelovalec koles Paul Cornu s plovilom, ki ga je poganjal 24-konjski motor, dvignil navpično dobrih 30 centimetrov. To naj bi bil prvi navpični polet človeštva.
1945 so izvolili voditelja francoskega odporniškega gibanja generala
Charlesa de Gaulla za prvega povojnega francoskega predsednika.
Sreda, 14. november
Danes goduje Nikolaj.
Danes je mednarodni dan sladkorne bolezni.
1576 so katoliški in kalvinistični Nizozemci sklenili gentsko zvezo, to
je sporazum o skupnem nastopu za osamosvojitve proti Špancem.
1716	je umrl nemški filozof in matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz. Rodil se je 1. 7. 1646.
1765 se je rodil ameriški izumitelj Robert Fulton. Izdelal je prvi parnik, ki je začel voziti v javnem prometu leta 1807 na reki Hudson pri New Yorku.
1774 se je rodil italijanski operni skladatelj Gasparo Spontini, avtor
več oper, med katerimi je najbolj uspelaopera Vestalka.
1838 se je rodil hrvaški pisatelj August Šenoa.
1840 se je rodil francoski slikar Claude Monet, osrednja osebnost
impresionizma v slikarstvu.
Četrtek, 15. november
Danes goduje Polde.
1787 je umrl nemški skladatelj Cristopf Willibald Ritter von Gluck. 1889 je bila po odstopu kralja Pedra II. v Braziliji razglašena republika.
1917 je po oktobrski revoluciji v Rusiji izbruhnila na Finskem državljanska vojna. Proruska stran je bila poražena. 1923 se je v Nemčiji končalo obdobje inflacije. Dolar je bil nazadnje vreden dva in pol bilijona papirnatih mark. 1983 so ciprski Turki razglasili ustanovitev neodvisne države Severni Ciper pod predsedstvom Raufa Denktaša. 1810 so Francozi v Ljubljani slovesno odprli vseučilišče. Tako je imela Ljubljana do leta 1813 prvič popolno univerzo. Petek, 16. november. Danes goduje Jerica. Danes je mednarodni dan strpnosti.
1717	se je rodil francoski filozof Jean d'Alembert, ki je skupaj z Dide-rotom izdajal znamenito Enciklopedijo.
1810 se je rodil največji pesnik češke romantike Karel Hynek Macha. 1855 so odkrili v Zambiji Viktorijine slapove. Odkril jih je britanski misijonar in raziskovalec David Livingstone. 1874 se je rodil v Sankt Peterburgu ruski arktični raziskovalec in pomorski častnik Aleksandr Vasiljevič Kolčak, ki ga je protirevolucionar-na bela garda od 1918 do 1920 priznavala za vrhovnega voditelja Rusije.
1894 se je rodil pisatelj in politik, avstrijsko-madžarski grof Richard Coudenhove-Kalergi. Bil je začetnik vseevropskega gibanja. 1914 se je začela znamenita kolubarska bitka, največja in najpomembnejša bitka med Srbi in Avstrijci. Trajala je do 15. decembra, ko so Srbi osvobodili Beograd.
1933 so Združene države Amerike in Sovjetska zveza navezale diplomatske stike.
Sobota, 17. november Danes goduje Gregor.
Danes je svetovni dan študentov in svetovni dan izseljencev.
1796 je umrla v starosti 67 let ruska carica Katarina II. Velika. Vladala je od leta 1762 po državnem udaru zoper moža Petra III. 1869 so odprli Sueški prekop in tako povezali Sredozemsko morje z Rdečim morjem in naprej Tihim oceanom. 1925 se je rodil ameriški filmski igralec Rock Hudson. 1960 je umrl ameriški filmski igralec Clark Gable. 1996 so se začele v srbskih mestih velike demonstracije privržencev opozicije Miloševicu, ker je oblast razveljavila volitve v večjih mestih, med drugimi tudi v Beogradu, kjer je zmagala opozicija. Demonstracije so se končale, ko so priznali rezultate volitev. Nedelja, 18. november Danes goduje Roman.
1626 je bila posvečena Petrova stolnica v Rimu. To se je zgodilo po 120 letih gradnje. To je najpomembnejša cerkev katoliškega krščanstva in največja božja hiša na svetu.
1786	se je rodil skladatelj tvorec nemške romantične opere, pianist in dirigent Carl Maria von Weber.
1787	se je rodil francoski slikar in izumitelj Luis-Jacques-Mande Dagu-erre. Bil je eden izmed izumiteljev fotografije.
1833 so Združene države Amerike sprejele časovne pasove. Od takrat so razdeljene na štiri časovne pasove.
1836 se je rodil italijanski zdravnik Cesare Lambroso, ustanovitelj nove vede - kriminologije.
1901 se je rodil George Gallup, ustanovitelj po vsem svetu znanega inštituta za raziskavo javnega mnenja. Ponedeljek, 19. november Danes goduje Elizabeta.
1600 se je rodil angleški kralj Karel I. Usmrtili so ga 30. 1. 1649, po angleški državljanski vojni, ki je trajala med kraljevimi privrženci in privrženci parlamenta.
1711 se je rodil ruski pesnik, jezikoslovec in učenjak Mihail Vasiljevič Lomonosov, utemeljitev ruskega klasicizma. 1917 se je rodila indijska političarka Indira Gandhi. Umorjena je bila 31. oktobra 1984 v New Delhiju.
1969 je brazilski nogometaš Pele, star 28 let, dosegel svoj tisoči gol v karieri.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Vreme se je zneslo na SV Slovenijo
Zal je vreme spet pokazalo svojo moč, najbolj pa se je zneslo ravno nad SV Slovenijo. Seveda so zdaj najprej v prvem planu reševanje premoženja, popravljane domov, iskanje hrane. Kljub temu pa bo treba poskrbeti tudi za sanacijo zemlje, njiv in tudi vrtov. Kako se torej lotiti tega dela?
Seveda je vse skupaj odvisno od tega, kakšna škoda je nastala. Nekaterim je rodovitno zemljo povsem odneslo, drugod je voda le stala na vrto-
Najbolj pomembno je tako na vrtovih kakor na njivah, da počakate, da se vse skupaj dovolj posuši. Samo upam lahko danes, ko pišem, da se ta ujma ni ponovila še v ponedeljek, saj je vremenska napoved zelo slaba, predvsem pa, da bo pred zimo še dovolj suhega vremena. Zemlja je primerno suha šele, ko se ne oprijema več orodja in obutve. Z vsem, kar boste na njivah in vrtovih počeli prej, boste škodo samo povečali. Edino, kar je smiselno narediti, pa še to previdno in s čim manj hoje, je, da odstranite vse naneseno vejevje, koruznico ... z rastlin, ki so še na vrtu. Tam, kjer se je v bližini izlilo olje ali so bile zalite gnojne jame, greznice in podobno, vse, kar je na vrtu preživelo, seveda ni užitno. Ponekod pa se je voda samo znesla nad rastlinami in odtekla. Ker je bila količina vode precej velika, bodo rastline spomladi še primerne za uživanje, ni nujno, da ravno vse zavržete. Čim imajo vrt, njiva, zemlja, neprijeten vonj po gnilem, olju, nafti,vemo, da je treba začeti znova.
Tam, kjer ni bilo tako hudo, je smiselno za bakrenimi listnimi gnojili, kot so labiCuper (dovoljen tudi v certificirani ekološki pridelavi 0,3-0,4 %), coptrel 500 (0,5 l/ha oz. 0,05 %) ali protifert baker (0,1%), rastlinam pomagati, da prebrodijo stres. Po njihovi uporabi pa počakamo vsaj teden dni, preden jih pospravimo, kar pa je tako dobro
Foto: Miša Pušenjak
Teksturo zemlje prepoznamo, ko jo mokro zvije-mo v svaljek: če se le-ta sprime, a poka, imamo opravka z meljasto, ilovnato zemljo z več ali manj peska.
tudi sicer. Če je kje zelje še primerno za rezanje, kisanje, potem je treba počakati vsaj tri tedne (žal), da uporaba teh listnih gnojil ne bo vplivala na ki-sanje.
Pri nekaterih se bo pojavilo vprašanje, ali navo-ziti novo zemljo ali poskusiti oživiti to, ki je ostala. Sama naj povem svoje izkušnje, da se navažanje nove zemlje pogosto ne izkaže za najboljše. Zemlja je namreč živ organizem in navažanje nove zemlje pomeni podobno kakor prišitje roke ali prsta, zahteva čas, da se zemlja oziroma njen živi svet spet prilagodi na nove razmere. Pogosto pa je ta čas enako dolg, kakor bi trajalo, če boste preostalo zemljo ponovno oživili z organskimi gnojili, rastlinami za zeleni podor, skratka s tem, kar naredi drugod sama narava. Sam mulj je po navadi celo
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 17.
Jabolko je sadež jablane (lat. Ma lus domestica), ene najstarejših kultiviranih sort sadnega drevja. Izvira iz Azije, od koder se je po različnih trgovskih poteh razširila po vsem svetu. Danes je jabolko najbolj razširjen sadež na našem planetu. Kot simbol ga poznamo že iz davnih časov - Evino jabolko v raju. Močan simbolni pomen ima tudi danes kot blagovna znamka računalnikov Apple (angl. jabolko). Sadež so poznali že Rimljani in stari Grki in ga uporabljali tudi za zdravilne namene.
Jabolka so v vsakdanji prehrani zelo priljubljen sadež pri različnih narodih na vseh koncih sveta. Poznanih je več tisoč sort jabolk. Največ jih pridelajo v Združenih državah Amerike. Različne države so vzele za »svoje« različne sorte. V Sloveniji imamo tri avtohtone sorte: gorenjsko in dolenjsko vo-ščenko in goriško sevko. Med stare, priljubljene in nekoliko zanemarjene sorte pa štejemo kosmače, carjeviče, mošanclje ter bobovce. Največ jabolk pojemo svežih, kot sadje. Na ta način zaužijemo polno »dozo zdravja«, ki nam jo sadež ponuja. Poznamo tudi veliko načinov konzerviranja: posušeni krhlji, sokovi, kompoti, marmelade, čežane, kis. Jabolka so izvrstna surovina za številne sladice,
sadne in zelenjavne solate, podajo pa se tudi k mesu, sveža ali predelana - pečena ali dušena. Nekatere kulinarične specialitete iz jabolk so neločljivo povezane s posamezno državo, na primer jabolčna pita z Ameriko, jabolčni sir z Veliko Britanijo, kalvados s Francijo in jabolčni zavitek ali po domače »štrudelj« z večino držav Srednje Evrope. Tudi v Sloveniji ga imamo za svojega kot tradicionalno, domačo, slovensko sladico.
In kaj je tisto, kar ima jabolko, zaradi česar velja pregovor »Jabolko na dan prežene zdravnika stran«? Največ koristnih snovi se skriva v jabolčni lupini. V sodobni pridelavi na žalost ta vsebuje tudi ostanke pesticidov. Zato večina ljudi jabolka, kupljena na trgu, pred uporabo olupi. Jabolk, pridelanih doma ali na ekološki način, brez uporabe kemičnih sredstev, raje ne lupimo. Velika količina vode v sadežu prijetno odžeja, zaradi nje pa je sadež tudi nizkokalo-ričen in primerna izbira v številnih shujševalnih dietah. Je bogat vir vitaminov in mineralov. Največ je vitamina C, ta je predvsem okoli peščišča. Od mineralov je predvsem pomemben kalij, ki uravnava vodni režim v telesu, prenaša signale po živčevju in možgane oskrbuje s kisikom. Visok delež vlaknin in pektina v jabolku spodbuja delovanje prebavnega trakta in pospešuje prebavo. Sadne kisline opravijo v ustih vlogo naravne zobne ščetke. Antio-ksidanti v jabolku čistijo telo, varujejo celice in stimulirajo imunski sistem, zato jabolko imenujejo tudi sadež mladosti. Tudi jabolčni kisješiroko upora-
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
ben v kulinariki, predvsem kot začimba v solatah. Mnogi ga uporabljajo tudi v zdravstvene namene, saj velja za domače zdravilo za boljšo prebavo, kot pomoč pri hujšanju in za zniževanje holesterola v krvi. Priporočena uporaba je: 1-2 žlički v kozarcu vode zjutraj na tešče. Osebe, ki imajo povečano izločanje želodčne kisline, naj se uživanju jabolčnega kisa izognejo.
Jabolka so našla svoje mesto tudi v prehranskih dopolnilih. Jabolčni pektini so sestavina pripravkov, ki se uporabljajo kot pomoč pri hujšanju. Zelo priljubljene so kapsule z jabolčnim kisom, še posebej tiste, ki jim je dodan med. Pomagajo pri urejanju prebave, pospeševanju razgradnje maščob in razstrupljanju telesa. Naravni kozmetični izdelki, ki so namenjeni ohranjanju vitalnosti kože, pogosto vsebujejo tudi izvlečke iz jabolk.
Namig: privoščite si svojo dozo zdravja vsak dan in začnite dan z jabolkom! Zvečer se mu raje izognite. Telo vam bo hvaležno.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
Foto: Miša Pušenjak
Zemlja, ki se ne sprime, je peščena, od tega, koliko je v njej humusa, pa je odvisno, kako rodovitna je za naše rastline.
hranljiv, saj ga ponekod v svetu (na primer reka Nil nekoč) uporabljajo za gnojenje, težava so lahko samo nečistoče, ki so se lahko v našem času v njem pojavile zaradi civilizacije. Zelo dobro bi bilo, če bi ustrezne službe to preverile in nam glede tega dale ustrezne informacije. Ko bo možno, je torej najbolje, da vrt še pred zimo pognojite z organskimi gnojili. Najhitreje bo zemljo oživil kompost. Kompost je seveda zagotovo tudi odneslo, a prav gotovo ga imajo vaši sorodniki, prijatelji, tudi tako vam lahko pomagajo. Na večini vrtov se namreč enoletni izpad gnojenja z domačim kompostom ne bo poznal, vam pa bo zelo pomagalo. Tokrat ne glede na to, kaj bo naslednje leto raslo na vrtu, lahko uporabite tudi do 4 l komposta na kvadratni meter. Zelo dober kompost se dobi tudi pri našem koncesionarju za odvoz smeti. Mogoče pa bodo tudi oni prisluhnili splošni dobrodelni akciji in bodo pripravljeni z njim pomagati prizadetim območjem. Druga možnost, ki je po večini lažje dosegljiva, je gnoj, lahko je goveji, lahko pa tudi gnoj drugih živali. Idealno bi bilo, če bi bil čim bolj star, mogoče celo že kompostiran. Govejega, konjskega in svinjskega gnnoja potresite do 2 l/m2, obvezno ga je zadelati v tla. Če vam bo vreme še dovolilo, posejte še kakšno pšenico, ječmen ali rž po celem vrtu, če vam kdo odstopi nekaj semena, pri tem pa posejte rastline dokaj na gosto. To so žal še edine rastline , ki jih še lahko posejemo čez zimo. zelena odeja bo namreč pomagala tistim nekaj mikroorganizmom, ki so ujmo preživeli.
Zal tam, kjer boste vrt še lahko pripravili na zimo, ni več možno posejati česa uporabnega. Spomladi pa vam lahko tisti, ki niso imeli take smole, že zelo zgodaj odstopijo sadike zimske solate. Tudi motovilec, špinačo, blitvo, bob in grah lahko pose-jete že zelo zgodaj. V rastlinjakih pa se motovilec, špinačo in celo zimsko solato še da posejati, še bolje pa je sadike solate kar presaditi.
Spomladi izjemoma uporabite še kupljena organska gnojila, brikete, ker so ta pripravljena tako, da imajo rastline hranila na razpolago hitreje. Pogosteje uporabljajte v naslednjih nekaj letih tudi listna gnojila tam, kjer boste opazili težave. Tudi rastline za zeleni podor, predvsem križnice, kot so oljna redkev, bela gorjušica, pa tudi kapucinke in facelijo uporabite vsako leto vsaj na eni gredi.
Okrasne gredice oživimo podobno. Preživele gr-movnice in okrasno drevje trenutno samo očistite vse navlake in seveda porežite poškodovane, polomljene veje. Če vam čas dopušča, je zelo dobro večje rane zamazati s cepilno smolo. Sama bi jih pred zimo poškropila še z bakrenimi pripravki, ker pa pri nas nimajo registracije za uporabo za okrasne rastline, nam spet preostanejo samo bakrena listna gnojila.
Za tiste, ki ste imeli več sreče
Ze zadnjič sem pričela s tem, da moramo poznati svojo zemljo, s katero imamo opravka na vrtu, da jo lahko primerno obdelujemo. Analiza zemlje nam pove več o tem, koliko in s čim gnojiti, ne pove pa nam, kako, kdaj in kolikokrat je treba gnojiti. To nam pove tekstura tal - kako veliki mineralni delci sestavljajo našo zemljo.
Peščena tla prepoznamo po tem, da jih v pesti ne moremo oblikovati v kepo, tudi ko so mokra. Kar spolzijo skozi prste. Tudi z lopato jih ne moremo obračati, saj se kar sesujejo. Taka tla se hitro ogrejejo in so idealna spomladi, saj lahko prve spomladanske setve pričnemo izredno zgodaj. Tudi v jeseni lahko nekoliko raztegnemo zadnje roke setve, saj jih vsako jesensko sonce do neke mere ogreje. Težava pa je v suhem in vročem poletju. Taka tla namreč niso sposobna zadrževati vlage, pa tudi hranila za rastline se ne ohranijo v območju korenin. Zato je treba taka tla obogatiti z organsko snovjo, tudi poleti pa rastline večkrat dognojevati s hranili v manjši meri.
Peščena tla obogatimo z organsko snovjo in humusom na več načinov. V tla zakopljemo čim več organske mase. Veliko bogastvo za taka tla predstavljajo metuljnice. Med tiste »uporabne« za nas sodijo vrtne stročnice: fižol, grah, bob, čičerika, soja in leča, med tiste, ki pa jih uporabimo samo kot rastline za zeleno gnojenje, pa sodijo seveda detelje, lupina in lucerna. Metuljnic po spravilu pridelka ne pulimo, ampak samo porežemo. Detelje pokosimo in vso organsko maso zadelamo v tla. Na takih tleh uporabljamo, kolikor se le da organske zastirke. To pomeni, da okoli rastlin vedno kopičimo organsko maso: pokošena trava in slama sta najpogosteje uporabljeni. Vendar uporabljamo tudi koprive, vratič, gabez, belo gorjušice, celo paradižnikovi listi so odlična organska zastirka. Za-stirko pri obdelavi tal zadelamo v zemljo.
Peščenih tal v jeseni ni treba prekopavati. S tem namreč izpostavimo živi svet, ki ga je v teh tleh že po naravi malo, vsem zimskim neprilikam. Pripravimo samo tiste grede, ki bi jih želeli posaditi zelo zgodaj spomladi. Za krompir lahko gredice pognojimo tudi s preperelim hlevskim gnojem. Mnogi ga nimate več na razpolago, zato je ravno za peščena tla zelo primerna tudi uporaba kupljenih naravnih gnojil. Zimskega česna in čebule ne gnojimo. Čem več ostalih gredic pokrijemo z rastlinami za zeleno gnojenje, saj bodo tudi koristne za varovanje zemlje. Spomladi gredice zgodaj prekopljemo, v tla zakopljemo vso premrznjeno ali zeleno maso, nato pa tla grobo poravnamo. Tako ohranimo v tleh največ zimske vlage.
Ilovnata tla so najidealnejša, bogata s humusom in dobro zadržujejo vlago in hranila. Prepoznamo jih tako, da vlažna lahko stisnemo v vlažno, lepljivo kepico, na pol suha ali suha pa razpadejo v manjše kepice, ki se držijo skupaj, a se ne lepijo.
V	takih tleh se dobro počutijo vse vrtnine, vsebujejo zadostno količino humusa. Taka tla preko-pavamo v jeseni ali spomladi. Najbolje je, da vsaj eno ali dve gredici pokrijemo čez zimo z rastlinami za zeleno gnojenje, da bomo ohranili kar največ življenja v tleh. Ostale pa pripravimo za zgodnje spomladanske setve in sajenja. Humus lahko obnavljamo z zakopavanjem organskih snovi ali z gnojenjem z domačim kompostom jeseni ali spomladi, z gnojem obvezno gnojimo v jeseni.
Težka, glinasta tla so za vrtnine najmanj ugodna. Vendar jih po nekaj letih vztrajnega dela lahko spremenimo v dober dom za naše vrtnine. Prepoznamo jih po tem, da jih zelo težko obračamo, se izredno počasi sušijo, suha pa so zbita in spet zelo neprimerna za obdelavo. V pesti jih stisnemo v lepljivo, plastelinu podobno kepo, ki jo lahko oblikujemo. Zelo pomembno je, da jih čim bolj obogatimo z organsko snovjo in tudi nerazpadlimi delci rastlin, ki jih naredijo zračne. Zato sejemo rastline za zeleno gnojenje z globokimi koreninami, kot so bela gorjušica, oljna redkev, lucerna ali krmna ogrščica kadarkoli le moremo. Sejemo tudi kar največ metuljnic. Vse korenine vrtnin puščamo v tleh. Taka tla moramo v jeseni obvezno prekopati, saj jih samo zamrzovanje in odtajevanje spremenita v za rastlinske korenine primerna tla. V jeseni jih prekopljemo, pognojimo s hlevskim gnojem tako, kot je bilo že opisano v eni izmed prejšnjih številk.
V	takih tleh vsaj nekaj let ne gojite česna ali prezimne čebule, razen tiste, ki jo boste pojedli kot zelo mlado. Redno jih tudi poleti rahljajte, po vsakem večjem dežju, da bodo korenine rastlin imele dovolj zraka. Vsako leto vsaj eno gredico namenite deteljici: lucerni ali črni detelji, ki ju posejete septembra in sta na gredici vsaj do junija, še bolje pa je celo leto.
Miša Pušenjak
S svetovne
glasee
scene
Steven Tyler, Joe Perry, Brad Whitford, Tom Hamilton, Joey Kramer, člani legendarne rock zasedbe Aerosmith, so pred dnevi na trgovske police poslali svoj novi glasbeni izdelek. Album z naslovom Music From Another Dimension je že njihov 15. studijski album, na katerem je tudi 15 novih skladb. Napoved o odličnosti novega albuma sta že potrdila prva dva singla: Legendary Child in balada What Could Have Been Love, ki že osvaja radijski eter in glasbene lestvice. Na zgoščenki boste med drugim lahko slišali tudi duet Stevena Tylera in Carrie Underwood v skladbi Can't stop loving you, pri skladbi z naslovom Freedom Fighter pa se v vlogi spremljajočega vokala pojavlja tudi slavni filmski igralec Johny Depp. Album Music From Another Dimension je bil posnet v Los Angelesu, pod produkcijo pa so se podpisali Jack Douglas, Steven Tyler in Joe Perry.
http://squaremadonna.files.wordpress.com
Celine Dion
19. novembra naj bi izšel album z največjimi uspešnicami letos tragično preminule pevke Whitney Houston. Na plošči z naslovom I Will Always Love You: The Best Of Whitney Houston bomo lahko slišali nekatere njene največje hite. Prav tako so na album uvrstili nekatere njene še neobjavljene skladbe iz začetkov njene glasbene kariere. Predhodnica novega album bo skladba z naslovom »Never Give Up, ki jo je produciral znani Jer-maine Dupri in ki naj bi bila namenjena za potrebe njenega zadnjega studijskega izdelka I Look To You, ki pa na žalost nikoli ni bil dokončan.
Po petih letih premora se z novim studijskim albumom na svetovno glasbeno sceno
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	SOME NIGHTS - fun.
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	CANDY - ROBBIE WILLIAMS
2.	BENEATH YOUR BEAUTIFUL - LABRINTH FT. EMELI SANDE
3.	CAN YOU HEAR ME (AYAYAYA) - WILEY / SKEPTA / JME / MS D
NEMČIJA
1.	DIAMONDS - RIHANNA
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	LILA WOLKEN - MARTERIA, YASHA & MISS PLATNUM
vrača popularna kanadska pevka Celine Dion. Na albumu z naslovom Sans Attendre, ki je posnet v francoskem jeziku, je 14 skladb, vključno s prvim singlom Parler R Mon Pčre, ki je že visoko na nekaterih evropskih glasbenih lestvicah. To je za Céline Dion drugi album v francoskem jeziku, prvega
D'elles je izdala leta 2007.
®®®
Kevin Richardson, Nick Carter, Howie Dorough, Brian Littrell in AJ McLean, člani ene izmed najpopularnejših fantovskih skupin v zgodovini popularne glasbe Backstreet Boys, za leto 2013 napovedujejo vrnitev na svetovne glasbene odre. Fantje, ki se še vedno lahko pohvalijo s tem, da so najbolje prodajani boy band v zgodovini, za prihodnje leto prav tako napovedujejo novi studijski album. Pred kratkim pa so že izdali prvi singel, ki bo po vsej verjetnosti osvajal božične glasbene lestvice, saj nosi naslov It's Christmas Time Again.
®@®
Po poročanju glasbene televizije MTV je največja svetovna koncertna agencija Liven Nation pevki Lady Gaga podarila zasebno letalo Boeing 757. Za ta korak se je omenjena agencija odločila zaradi sijajnega uspeha njene aktualne svetovne glasbene turneje Monster Ball, ki je do danes navrgla neverjetnih 227,4 milijona ameriških dolarjev zaslužka. Pevka je omenjeno novico potrdila tudi na Twitterju, kjer je objavila al-
bum fotografij z naslovom My Plane.
®®®
Ce sklepamo po bogati božični glasbeni produkciji, se nam tudi letos obetajo lepi praznični trenutki. Nizu znanih glasbenih imen, ki so že izdali ali pa napovedali božične albume, se je prejšnji teden pridružil tudi legendarni pevec Rod Stewart. Slavni Škot je izdal božični album z naslovom Merry Christmas Baby. Ob nekaterih božičnih klasikah pa na albumu lahko slišimo tudi njegovo prvo avtorsko skladbo po 12 letih z naslovom Beautiful Morning. Omenjena skladba pa obenem najavlja tudi njegov novi studijski album, ki naj bi izšel predvidoma v drugi polovici naslednjega leta. Zadnji album Roda Stewarta Human je izšel leta 2012.
®@®
Ob koncu leta bo izšel album z dueti legendarnega britanskega pevca Engelberta Humperdincka. Hump-erdinck, ki je svetovno slavo požel s skladbo Realese me, je letos zastopal Veliko Britanijo na popevki Evrovizije. Med ostalimi gostujočimi vokali bomo na albumu lahko slišali tudi Eltona Johna, s katerim sta zapela skladbo z naslovom Something About The Way You Look Tonight, ki jo je Elton John posvetil svoji umrli
prijateljici princesi Diani.
®®®
Po poročanju številnih tujih medijev se na glasbeno sceno vrača priljubljena dekliška skupina TLC. Dekleta so bila na vrhuncu svoje slave v 90. letih prejšnjega stoletja in so s 65 milijoni prodanih albumov še vedno na drugem mestu najbolje prodajanih ženskih zasedb v zgodovini (na prvem mestu so Spice Girls). Kot je znano, je članica te zasedbe Lisa "Left Eye" Lopes leta 2002 tragično umrla v prometni nesreči. Deset let zatem sta preostali dve članici skupine Rozonda "Chilli" Thomas in Tionne "T-Boz" Watkins napovedali izid novega albuma.
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Izbira
To je svoboda, mar ne? Izbira ... In ker živimo v sodobnih, svobodnih časih, imamo vse sorte izbir in možnosti; skratka super, duper, mega bombastično svobodni smo. Tako se vsaj zdi.
Trgovinske police še komaj stojijo pod enormno težo vseh sort izdelkov. Petdeset vrst šampo-nov, osemdeset različnih gelov, balzamov, neskončno mil, trije oddelki belega kruha, petinsedemdeset vrst vode v plastenkah ... Izjemna izbira, bi človek pomislil. Tako je baje tudi prav, saj vendar živimo v tržnem kapitalizmu, kjer se nenehno ponavlja konkurenca, konkurenca in še enkrat konkurenca. Ta je namreč gonilo izbire.
Pa vendar dejanska situacija ni tako blazno navdušujoča ... izbira je izključno navidezna. Prave izbire skorajda ali pa sploh ni. Ves kozmetičen oddelek si je recimo povsem identičen, razlike so le v parfumih. "Pa saj imamo vendar to in to ter ono znamko," bi kdo rekel. Že, že ... razlike so v imenih, a tudi to so ponavadi le nalepke. Vse skupaj tako ali tako proizvaja isti multinacionalni konglomerat. Bolj ali manj enako je z vsem. Računalniki, elektroniko, oblekami, hrano .
Tudi nobene prave konkurence ali tekmovalnosti ravno ni na obzorju. Zakaj? Zato, ker se vsaka tekma konča z enim zmagovalcem. Velik požre majhnega in dobimo monopol. Ne vem, kako se počutijo drugi prebivalci tega planeta, ampak sam nočem vseh teh neskončnih izbir in namišljenih svoboščin. Nočem tisoče oglasov, ki me prepričujejo o superiorno-sti njihovih izdelkov, ko pa so vsi enaki in vsi opravijo enako nalogo enako zadovoljivo.
Povsem bi se zadovoljil s skromno izbiro med resnimi vizijami resnih politikov, z izbiro, kaj lahko mislim in česa ne, kaj lahko rečem, napišem, izrazim, z izbiro, ali moja država podpira vojno ali ne. Morda bi se razveselil izbire o prene-katerem zakonu in radodarnih finančnih odločitvah oblasti. Pa mogoče za smrt brez bolečine recimo. A se ne morem. Ker so to drugo-, verjetno celo tretjerazredne teme, ki krat-komalo niso pomembne. V življenju me precej bolj veseli, da se lahko odločam o stvareh, ki so zares, zares pomembne, recimo o zobni pasti A ali pa B ter med računalnikom X in Y. S preostalimi neumnostmi naj se ukvarjajo drugi; jaz sem tu tako ali tako samo na maratonu uspešnega življenja, ki ga tlakujejo drugi.
Osebno bi mnogo raje videl diktatorsko oblast, ki bi mi zapovedala en sam gel za tuširanje, a vsaj pustila umreti na primer z evtanazijo. Zdi pa se mi, kakor da je situacija prezrcaljena. Na voljo imam kup brezpredmetnih do skrajno neumnih izbir, med tem ko vse pomembne odločitve zame sprejemajo kravatarji ...
Matic Hriberšek
1.	CAN:
2.	TRY
l_e s t v i
NAJ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
DY - ROBBIE WILLIAMS PINK
3.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
4.	DIAMONDS - RIHANNA
5.	GANGNAM STYLE - PSY
6.	FEEL AGAIN - ONE REPUBLICK
7.	SOME NIGHTS - fun.
8.	SETTLE DOWN - NO DOUBT
9.	SKYFALL - ADELE
10.	HALL OF FAME - SCRIPT FT WILL I AM
11.	I FOLLOW RIVERS - TRIGGERFINGER
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
az rmesrnñrmñ ccmočtkB
TOREK
juha z mesnimi cmočki*, polnozrnat kruh SREDA
zelenjavna enolončnica, skutne miške, jabolčna
čežana
ČETRTEK
ričet, palačinke
PETEK
ocvrtje ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA
goveji rezanci v voku z zelenjavo, njoki NEDELJA
cvetačna kremna juha, puranji zrezki s paradižnikom
in mocarelo**, riž, solata
PONEDELJEK
gobova juha, pražen krompir
Juha z mesnimi cmočki
Sestavine: 1 pastinak, 1 korenček, pol gomolja zelene, 7-8 vejic peteršilja, 2 žlici začimbne mešanice, rezanci, sol in poper po okusu; cmočki: 100 g mletega mesa, pol čebule, 2 stroka česna, 1 jajce, pest drobtin, malo popra in soli.
Pastinak in korenje narežite na tanke kolobarje, zeleno na kockice. Prilijte 2 litra vode in kuhajte na majhnem ognju. Ko zavre, dodajte sol, poper in začimbno mešanico. Iz mletega mesa, drobno narezane čebule in česna, jajca in drobtin zgnetite maso. Solite in poprajte. Oblikujte manjše cmočke in jih dajte v juho. Deset minut pred koncem kuhanja dodajte nalomljene rezance. Kuhano juho posujte s sesekljanim peteršiljem.
Puranji zrezki s paradižnikom in mocarelo
Sestavine: 2 čebuli, 4 puranji zrezki, sol, poper, origano, 2 sveža paradižnika, mocarela, bazilika, olje; po želji šampinjoni.
Meso operemo, osušimo, začinimo s soljo, poprom in origanom ter popečemo na olju. V namaščen pekač položimo popečeno meso. V ponev, v kateri smo pekli meso, položimo na kolobarje narezano čebulo in jo podušimo. (Poleg čebule lahko podušimo še na majhne koščke narezane šampinjone.) Razporedimo jo po zrezkih. Na meso položimo na rezine narezan paradižnik in mocarelo. Vse skupaj pečemo približno 15 minut pri 180 °C. Jed okrasimo z lističi bazilike. Poleg puranjih zrezkov se prileže pečen krompir, polenta ali riž.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
PSIHIČNA BOLEZEN »Ali je tam reševalna postaja?« »Da.«
»Prosim, povejte mi, ali je človek, ki ob petih zjutraj na ves glas igra trobento in spravi vse pokonci, duševno zdrav?« »Ne, ni.«
»Potem pa pošljite rešilca!« »Na kateri naslov?« »V vojašnico.«
NI MU ZA ŽIVETI »Brez vaše hčerke mi ni za živeti!«
»In kdaj bo pogreb?«
ODLIČNO POČUTJE »Kako se počutite v novih očalih?« vpraša optik svojo stranko.
»Odlično, srečal sem ljudi, ki jih že leta nisem videl!«
ČRTALO ZA USTNICE Mož je veseljačil pozno v noč in se šele proti jutru vrnil domov. Takoj se je slekel in legel v posteljo, žena pa se je odločila, da bo uprizorila povod za prepir. Okoli penisa mu je s čr-talom za ustnice narisala odtis živo rdečega črtala. Mož se je zjutraj prebudil in takoj opazil rdečo barvo okoli penisa. Ves presenečen je ženi dejal: »Da sem bil včeraj zvečer v Eros centru s prijatelji, to še vem. Da pa sem zadel prvo nagrado, tega se pa ne spominjam!«
PREKINITEV
»Dovolj mi je tega, da sem zaročena s skopuhom! Tukaj imaš svoj prstan!« »Kje je pa škatlica?«
NOVO STANOVANJE Srečali so se trije policisti, ki so pred kratkim dobili nova stanovanja.
Prvi: »Madona, kako sem garal. Pomislite, stanovanje je bilo še povito v papir, po vseh stenah v stanovanju so mi ga nalepili. Tri dni sem ga trgal dol in belil kot nor!«
Drugi: »To še ni nič! Da bi videla, kako so v mojem stanovanju položili deske. Vse cikcak. Štiri dni sem garal, da sem jih zložil, kot je treba.« Tretji: »Kaj bi to! Jaz sem dobil stanovanje v 15. nadstropju. Dvigalo je samo za štiri osebe in tako moram vsako jutro buditi tri sosede, da se lahko peljem dol.«
SESTAVIL
EDI KLASINC
MUHARSKA UM. MUHA
ODRGNINA
SKRINJA ZA ŽITO
MADŽARSKI DIRIGENT DORATI
AMERIŠKI VIOLINIST (ISAAC)
ITALIJANSKI FILMSKI REŽISER (SERGIO.)
NADA NUČIN
PREBIVALEC ITALIJE
KUHINJSKA POSODA
HLAP, PARA (STAR.)
OBLAČILO ZA SPANJE
OLGA TRTNIK
KOLESNI TRAKTOR
DEBELA ROGOVILA
MATEMATIČNI POJEM
GLAS OB STRELU
ČRTA SEČNICA
NAV. BOŽJA MILOST
VRTALNI STROJ
KRAJ PRI LJUBNEM OB SAVINJI
BETONSKI LOČNI MOST
ANTON SOVRE
NOVINAR ŽERDIN
MENJAČICA
ZLITINA BAKRA IN KOSITRA
ANGLEŠKA DOLŽ. MERA
ODPRTA KOČIJA
ITALIJANSKI FILOZOF (GIORDANO)
ŽENSKI PEVSKI GLAS
SRBSKA ZALOŽBA V BEOGRADU
BELILO
PTUJSKA PEVKA
GOJITELJ ATLETIKE
TIŠINA, SPOKOJ
INDIJANSKO OROŽJE
EVA TERČELJ
PEVKA ŠTELCL
OJDIPOV OČE
KUB. PESNIK CARPENTER
BRANKO LEBEN
100 m2
RENIJ
HUMORIST MATEVŽ (MARJAN)
LOŠČILEC POSODE
NAŠ KOLESAR (PRIMOŽ)
NASELJE V OBČINI TREBNJE
PETJE ZAČETNIKOV
VISOKA OKRASNA ROŽA
Foto: AŠV
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ALEJO = kubanski pesnik Carpenter, KOBALJA = debelna rogovila, LAJTA = skrinja za žito, MELIŠE = naselje pri Ljubnem ob Savinji, OBAL = slovenski kolesar (Primož, 1990-), ORLAKA = naselje v občini Trebnje, SOPUŠINA = star naziv za hlap, para, TRENEK = ljudsko ime za rastlino navadno božjo milost.
■eue>i 'a>ioeje>i 'e^epo '|eqo
'jaifeiua 'naiqoy 'o[a|v Te~| 'eu|AJ3 '13 'j|w 'jane 'za|aq 'pey 'ne 'ourng 'pjef 'uojq 'sv Isoiu aoih 'espiAi 'ejue^as '^od 'puejado '^jusaio^ 'eiusndos 'H!U|e^!| 'jjejs '^ajfe 'ejuej '}se|d :ouAejopoA DINVZIdM 31 A31IS3d
Govori se ...
... da nismo skoraj nikjer več varni, niti na sicer utrjenempo-etovionskem gradu ne, saj ima nek stanovalec psa, ki ni pripet in občasno napada obiskovalce. Se bo moralo spet komu kaj zgoditi, da se bo lastnik zavedel, da je njegovo početje nesprejemljivo in da je treba krvoločne pse imeti na povodcu?
. da je pravzaprav dobro, ker imajo predsedniške volitve še drugi krog. Tako bo lahko kateri od kandidatov opravil še kako koristno delo. Na avtomobilu ene od naših novinarke, recimo, bi bilo treba namontirati zimske gume.
... da so v šterntalski občini vse bolj naklonjeni rdeči barvi. Župan, ki je sicer popolnoma predan neki drugi barvi, si je po krstu mošta najprej postregel z rdečim vinom, njegova soproga pa je postala rdečelaska.
... da si je novi župan občine pri svetem Urbanu med številnimi prijavljenimi kandidati izbral novo direktorico občin-
ske uprave zato, kot je pojasnil sam, ker je on še povsem nedolžen, izbrana direktorica pa ne. V vodenju občine je seveda mišljeno.
. da so na nekem nedavno izpeljanem otroškem festivalu otroci s pisanjem tekstov pokazali, da tudi sami stvari vidijo črne. Morda bi tudi naše politike veljalo poslati nazaj v šolske klopi.
... da so na drugem mednarodnem balonarskem festivalu na Martinovo nedeljo pole-
tele le tri balonarske posadke. Uradna informacija je bila, da zaradi napovedanega slabega vremena, zakulisna pa, da so nekatere posadke prejšnjo večer malo preveč martinovale.
Vidi se ...
... da so Šterntalčani baje le dokazali, da niso v sorodu s skopušnimi Gorenjci, saj so klobuk kletarja sv. Martina Cirkovškega kmalu napolnili z različnimi darovi.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabi-ralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je Janko Keček ml. poslal posnetek kozarcev, ki so se postavili v vrsto za martinovanje.
{Poíblajií mí na Lüítounm íjilílu!
RADIOPTUJ
tea- ¿jíietu
www.radio-ptuj.si
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 19. 11. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Knjižno nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Teja Šuen, Ivanjkovci.
Iskrice
s
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Foto: Janko Keček ml.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
5	9			3	8			
	8		7					6
				9			3	2
3			1	5	9	7		
7	2	1	8	6		5		9
8	5			4				3
			4	8				7
9	4			7			6	
	3		9	2	1		8	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€	GG
Bk	vvv	©	€€	ggg
Dvojčka	vv	©©	€€€	g
Rai	vv	©	€€	gg
Lev	vvv	©©	€	ggg
Devica	vvv	©	€€	gg
Tehtnica	v	©©	€€€	ggg
Škorpijon	vv	©©©	€€	g
Strelec	vv	©	€	ggg
Kozorog	vvv	©	€€	g
Vodnar	vv	©©©	€	gg
Rbi	v	©©©	€€€	gg
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 13. novembra do 19. novembra 2012. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Čim širši je um, tem bolj trpi zaradi svojih meja.« Jean-
Baptiste Thiaudiere de Boissy
»Nihče ne bo nikoli razvil zmožnosti svojega intelekta, če ne bo preskušal svojega življenja s samoto.« Thomas
de Quincey
»Um je kraj zase in sam po sebi lahko iz Pekla naredi nebesa, iz Nebes pekel.« John Milton
»Intelektualec je človek, čigar razum opazuje samega sebe.« Albert Camus
»Sumi, s katerimi se prevečkrat ukvarjamo, se prehitro uresničijo.« Frances Ridley Havergal
»Ni dejavnosti človeške inteligence brez določene količine znanja.« Karl von Clausewitz
»Možgani so žal samo podnajemnik v glavi.« Žarko Petan
»Inteligenca je sposobnost, ki nam pomaga končno razumeti, da je vse nerazumljivo.« Maurice Maeterlinck
»Nihče ni slučajno pameten.« Seneka
»Misliti pomeni stvari povezovati in se ustaviti, če stvari ni mogoče povezati.« Gilbert Keith Chesterton
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 13. novembra 2012
Kidričevo • Drugo martinovanje Grajena • Tradicionalno martinovanje z izvolitvijo kletarja
Nazdravili z mladim Prijetno druženje ob enem boljših letnikov
vinom
Čeprav je bilo letos nekoliko manj obiskovalcev kot lani, je tudi drugo martinovanje, ki so ga na kidričevski tržnici pripravili na martinovo soboto, 10. novembra, lepo uspelo, saj je mošt krstil sam sveti Martin Cirkovški.
Foto: M. Ozmec
Krst mošta v Kidričevem je ob izdatni pomoči predsednika turističnega društva Davorina Uriha in občinskega kletarja opravil sveti Martin Cirkovški.
Vsekakor velja najprej pohvaliti organizatorje, člane turističnega društva občine Kidričevo, ki so martinovanje pripravili v sodelovanju z občino Kidričevo, saj jim je tudi s to prireditvijo uspelo ponovno animirati stanovalce blokovskega naselja. Kidričevska tržnica je namreč oživela kmalu po 9. uri, ko so svoje kmetijske pridelke in izdelke iz dopolnilnih dejavnosti na stojnicah pričeli ponujali okoliški kmetje, čebelarji in obrtniki. Za pestro zabavno dogajanje pa so poskrbeli člani Zveze kulturnih društev občine Kidričevo, ki so za najmlajše pripravili otroške ustvarjalne delavnice, tako da je bilo dogajanje zanimivo tudi za mlado generacijo. Za prijetno razpoloženje pa so s svojimi nastopi pridno skrbeli člani pihalnega orkestra Talum pod vodstvom Stefana Garko-va, nekaj napitnic in vinskih pesmi so zapeli tudi pevci mo-
škega pevskega zbora Talum pod vodstvom Oliverja Buška, pridružili pa so se jim tudi pevci Fantje treh vasi in skupina ljudskih pevk katoliškega kulturnega društva Zvezdni dol. Vrhunec martinovanja se je zgodil natanko ob 11. uri in 11 minut, ko je beli in rdeči mož krstil in tako v vino spremenil sam sveti Martin Cirkovški, seveda ob izdatni pomoči predsednika turističnega društva Davorina Uriha in občinskega kletarja. Vsi obiskovalci so lahko mlado vino, po želji belo ali rdeče, tudi sami pokušali, člani Turističnega društva občine Kidričevo pa so poskrbeli, da niso pili na prazen želodec, saj so jih pogostili z domačo malico, kruhom in zaseko ter za nameček še s srninim golažem. Veslo martinovanje in prijetno druženje pa so nato nadaljevali ob zvokih ansambla Pepi kru-let.
-OM

PTUJSKA TELEVIZIJA
Tareh 13.11. 6:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik IV Marihor-pon. 9:25 Kuhinjica - por. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika- pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 1:35 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Pomorski tednik^ pon. 13:30 Info kanal 15:35 Kuhimica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 1740 SnortM-ll. oddaia 17:35 Moto scena -15. oddaja 13:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Kultura na dlani ■ 10. oddaja ■ pon. 3:20 Info kanal
9:39 Zemlja in mi-11. oddaja - por. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20Sportno(no)-11, oddaja -20:56 Moto scena-15. oddaja-
21:15 Ptujske odrske'______
21:40 Športni kompas - Slovensko naj
kopališče 2012 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Info kanal Sreda 14.11. ...... okno
^DnevmkTVMaribor-pon. 9:25 Kubinjica-pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:35 Info kanal 11:45 Prodajno okoo 2:00 Info kanal 2:50 Prodajno okno
3J5 Poslanski utrip -10. oddaja - pon. 13:50 Info kanal
14:10 Gostilna pr Francet - 5. oddaja - pon. 15:15 Odpadna embalaža - pon.
pon. -10. oddaja -1
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Info kanal
17:10 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 17:30 Info kanal 13:00 Povabilo na kavo 13:35 Bela celina - dok. film 13:25 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Moto scena -IS. oddaja-pon. 20:40 Povabilo na kavo-pon. 21:15 DelCek sekunde -pon. 21:40 Rosi IV Goriinica 22:40 Info kanal Četrtek 15.11. 6:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TY Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:55 Info kanal 11:45 Procajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 12:55 Info kanal 13:00 Prodajno okno '3:15 Info kanal 5:30 Kuhinjica 6:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00
koi
-pon.
¡porini kompas -Slovensko naj kojiali&e 2012-f" 17:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika-pon. 13:20 Sport(no) -11. oddaja - pon. 18:50 Info kanal 13:15 Delček sekunde-pon. 13:40 Izrabljene gume-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Poslanski utrip -11. oddaja - pon. 21:05 Ptujske odrske deske -10. oddaja - pon. 21:30 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 2L50 Glasbeni predati 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi -11. oddaja - pon. 22:50 Info kanal
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, ki ga vodi Andrej Rebernišek, je tudi letos priredilo dobro obiskano martinovanje, ki je bilo 9. novembra v dvorani Doma krajanov Grajena.
Kulturni program so pripravili v OŠ Grajena in grajenski moški pevski zbor, za pripravo martinovih kulinaričnih dobrot so poskrbele članice Društva kmetic MO Ptuj, blagoslov mošta je opravil p. Mirko Pihler, vsak vinogradnik pa je v skupni vzorec prispeval po liter mošta. Vinski letnik, ki je po kakovosti eden boljših, je predstavil Andrej Rebernišek.
»Klimatske spremembe se vse bolj odražajo v stilu vina, stopnje alkohola so nekoliko višje, čuti se pomanjkanje značilnosti štajerskih vin (svežina, kislina), vendar lahko kljub temu govorimo o lepih vinih. Pomembno je, da trgamo vedno popolnoma zdravo grozdje, pomembno je, da stanje zaradi klimatskih sprememb v vinogradu redno spremljamo in da se pravi čas odločimo za trgatev. Podrobnejšo oceno vinskega letnika 2012 pa bomo lahko podali na društvenem ocenjevanju, ki bo v aprilu 2013,« je med drugim povedal Rebernišek na grajenskem martinovanju.
Izvolili so tudi novega kletarja za leto 2012/2013. To je postal Franc Paternost z Mestnega Vrha 17 e, pred njim je kletaril Milan Herga iz Drste-lje. Prvega kletarja so v društvu izvolili že leta 1997, to je bil Janko Repič. Izvolitev za
Foto: Črtomir Goznik
Za kletarja za leto 2012/2013 so izvolili Franca Paternosta z Mestnega Vrha. Na fotografiji v družbi z nekaterimi dosedanjimi kletarji in predsednikom Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrejem Reberniškom ter ptujsko vinsko kraljico Moniko Rebernišek.
kletarja je za Franca Paterno-sta zelo lepo in hkrati veliko priznanje, ki ga je dobil od UO Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, vseh dosedanjih kletarjev in društva kot celote. Čaka ga precej dela, vendar ima to srečo, da kletarjenje glede na bogastvo sladkorja in sonca, v katerem se je kopal letošnji letnik, ne bo težko. Častno bo zastopal društvo in kar najbo-
lje skrbel za promocijo sloven-skogoriških vin ter tudi skrbel za to, da bo društveni sodček vedno poln, da nobeden izmed obiskovalcev ne bo odšel, ne da bi pokusil njihovo žlahtno kapljico. Prvo trto je Franc Paternost zasadil leta 1980, v zadnjih letih je pridelavo zmanjšal, v najboljših letih je napolnil več kot deset polov-njakov. Danes v manjših količinah prideluje rumeni muškat,
muškat otonel in traminec. Gre za sorte, ki so dobre tudi za zobanje.
Tudi letošnje grajensko mar-tinovanje je napolnilo dvorano Doma krajanov. Veselo vzdušje ob prijetni glasbi in dobri hrani je trajalo pozno v noč. Martinovanje ni samo lep zaključek dela v vinogradu, največji praznik za vinarje, temveč družabni dogodek, ki povezuje ljudi.
MG
Kako postati udeleženec izleta?
Naročniki izrežite kuponček, objavljen na naslovnici, skupaj z vašo naročniško številko (objavljali jih bomo v Štajerskem tedniku med 13. 11. in 30. 11.) ter ga na dopisnici pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj, najkasneje do srede, 5. 12. Med vsemi prispelimi kupončki bomo izžrebali 21 srečnih naročnikov, ki bodo lahko za 36 € na izlet popeljali še sebi ljubo osebo. Naročniki boste o izidu žrebanja obveščeni po pošti, kjer bodo tudi navodila o plačilu izleta.
Obiščimo madžarsko prestolnico v predprazničnem vzdušju. Ogled največjih znamenitosti mesta in možnost ugodnih nakupov.
Odhod avtobusa izpred železniške postaje na Ptuju ob 05.00 uri. Vožnja po pomurski avtocesti v smeri Lendave na Madžarsko: Pot nas bo vodila po avtocesti po južni strani Blatnega jezera. Vmesni postanki. Dopoldanski prihod v madžarsko prestolnico BUDIMPEŠTO.
Najprej postanek ob Elizabetinem mostu, sprehod po mestnem jedru Vaci in obisk pokrite tržnice, kjer bo možnost prvih manjših nakupov, obisk stojnic, .... Krožni ogled mestnih znamenitosti: Nep stadion, Trg herojev, grad Vajdahunyadi, cerkev sv. Štefana, Parlament .. Prosto za kosilo in nakupe v enem izmed nakupovalnih središč ... Za konec pa se pov-zpnemo še do znamenite ribiške utrdbe, Matijeve cerkve in mestne hiše na hribu Buda ob nekdanjem grajskem kompleksu. Povratek nazaj v smeri Blatnega jezera. Prihod v Slovenijo v poznih večernih urah.
IZLET vključuje:
•	prevoz s turističnim avtobusom,
•	cestnine in parkirnine,
•	vse oglede po programu,
•	slovensko vodenje,
•	organizacijo potovanja.
Možna doplačila (po osebi):
•	za panoramsko vožnjo z ladjico po Donavi = cca 11 EUR,
•	za ogled muzejev po želji.
- SERVIS - MONTAŽA
iPoiùiiajts. nai
na iuztounzm ijiktu!
RADIOPTUJ
K<t àfiietcC
www. ra d i o-plu j. $î
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIC Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
CENAe OPR.
RAT SCUDO VAM KOMBI HIRGON 1.S ID	20011
FOfiD RESTA 1.3,3 VRATA	2003
SEAT LEON M S VRAT, SU	2003
FORD KUGA 2 JI TDCI140KM 4X2 - ODLIČNA	2012
F0HD HESTA14 TOČI. 5 VRAT	2007
CHEVROLET LACETT11.6.5 VRAT	2000
FORD RISI0N COMFORT I.Ei, 5VRAT	2000
HMD FOCUS KARAVAN 1.516V	2007
PEUGEOT 207 Ml, 5 VRAT	2010
FORD HESTA TREND 1.4,5 VRAT	2000
FORD HESTA TREND 1,25, S VRAT	2000
RENAULT FLUENCE 1.6 16V,t VRATA	2010
NISSAN NUTE 1.41EV, 5 VRAT	2000
VW TDORAN 2.0 IDI AVTOMADC, 140 KM	2007
BMW M3 SMG COUPE AVIOM.- 0DUÎEN	2002/03
2300,00 M0ÏN.VRACILADDV 2490,110 AIROAG, SERVO V0IAN 1590,00 KUMA,1.IAST.^ERV. KNJIGA 20490,00 lEDAVT.KUMA.TEMP.I.lAST.
5400.00	AVT.KUMA, POTR.SERV.KNiL (40010 IES0.040loiUaiMA^ER.KNJ. 0000,00 ALU PLAT, AVT. KUMA 7.480,00 D0D. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT. 7*100,00 EL PAKET, KUMA, ZELO LEP 1.100,00 IE40.S04kMVT.KUMA..
1.11.01	IE44177MVTJOIMA,.. 10.4904)0 1.IAST,SER.KN4E 21.220 Inn 6.650,00 KUMA.ELPAKET.I.LASTALU.. 11290,00 AVT.KUMA,1MP,ELPAKET... 17490,00 0SNJE, POTR SERV.KNJKA...
OPEČNO RDEČA KOV. MAKOV. KOV. SVETU) SIVA SV. MODRA KOV. KOV.SRERRNA T. SIVA KOV. SREBRNA KOV. SV. MODRA KOV. TANGO ORANGE KOV. ZELENA S0UEEZE KOV. KOV. SREBRNA KOV. SV. MODRA SIVA KOV. 3ATAK0V.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avta.nat/avtamobilipr
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Koncert MePZ Ojstrovec Destmik 9:00 Polka in Majolka 10:00 Utrip iz Ormoža 11:00 Video strani 18:00 Polka Majolka 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Ljudski pevci iz Trnovske vasi 21:00 Gostilna pri Francetu 22:00 Duhovna oaza 23:00 Video strani
ČETRTEK 15.11.
00:00 Video strani 8:00 Koncert ans. Žargon z gosti - 1. del 9:20 Ujemi sanje 11:00 Ptujska kronika 11:20 Duhovna oaza 11:45 Video strani 18:00 ŠKL
19:00 Gostilna pri Francetu 20:00 Martinovanja v občini Domava 21:15 Glasbene novičke z Ingrid 22:00 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Dorna va
00:00 Video strani 8:00 H ajdi na - Praznujmo s pesmijo 9:00 Dan Oš Hajdina 10:00 Igra Cvetje v jeseni 11:30 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani
18:00 Mesečna kronika iz Občine Starše 20:00 Osrednja prireditev Občine Hajdina 21:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 2011 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Gostilna pri Francetu 23:50 Video strani
Z vami že 15 let!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Prireditvenik
Torek, 13. november
18:00
18:00
Maribor, Literarna hiša, Vojašniška ul. 12: literarni večer, Zdenko Kodrič: Od
hudih časov do visoke mode
Oplotnica, KT center: predavanje Janeza Ferjuca
Sreda, 14. november
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Mahmud
Četrtek, 15. november
18:00
Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: srečanje s Tatjano Frumen, avtorico knjige Reiki - energija ljubezni
Petek, 16. november
8:30	Ptuj, Vrtec Ptuj, enota Podlesek, Med vrti 2 a: Dan slovenske hrane
19:00	Ptuj, minoritski samostan: Viktorinov večer
19:30	Ptuj, gim. dvorana: 2. abonmajski koncert Arsane: Big Band HRT & Vox Arsana
20:00	Ptuj, CID: potopisno predavanje Mateje Lapuh, Magične pokrajine Argentine
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 15. november: 19:00 Ime mi je Li. Petek, 16., sobota, 17., in nedelja, 18. november: 16:00 Prava nota; 18:00 Ime mi je Li; 20:00 Dva dni v New Yorku
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
AKCIJA tedna! 11 km iz Ptuja na lepi sončni legi prodam dve parceli za gradnjo v izmeri vsaka 1500 m2, asfalt, voda, elektrika. Cena parcele 15.000,00 €. Telefon 041 206 698.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM visoko kalorične pelete s certifikatom o gorljivosti po ugodni ceni. Tel. 041 723 957._
KUPIM bikce simentalce, stare okrog mesec. Tel. 031 819 927.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
s prilogo
V novembrski številki SADA,
revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, predstavljamo pomen
certificiranih sadik v sadjarstvu, priporočenih sortah oljk in puhalnikih vročega zraka za zaščito pred spomladansko pozebo. Pišemo
tudi o vinskem letniku skrajnosti, gnojenju z različnimi vrstami organskega gnoja v ekološkem vrtu in sanaciji porvšin za vrtninarstvo... Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
PRODAM šest odojkov, 27 do 30 kg, ter svinjo, 200 kg. Gorišnica 97, telefon 051 245 811._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
PRODAM opaž, ladijski pod, bruna ter kamen škrilavec. Telefon 051 890 761.
PIZZERIJA SLONČEK zaposli samostojnega kuharja/-ico za obdobje najmanj enega leta, izobrazba ni pogoj. Kon. št: 031 301 116 ali 031 390 953.
RAZNO
PRODAM 4 zimske gume, dimenzije 185/60-R15, 6 mm profila, odlično ohranjene. Telefon 041 555 698.
buddkcu
89,8 98,2 104,3 Mk
^odluiafte nad tudi na ipietu: v. radio-ptuf. di
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
OSMRTNICA
Umrla je draga mama, babica, prababica in sestra
Marica Eberl
roj. Šuper
IZ STOGOVCEV 6, PTUJSKA GORA
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 13. novembra 2012, ob 13. uri na pokopališču na Ptujski Gori. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v korist cerkve na Ptujski Gori.
Vsi njeni
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 -popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt -B, 57/12 - ZUPUDPP-A) in 31. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) Občina Kidričevo objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za občinski prostorski načrt Občine Kidričevo
1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, ki ga je izdelalo podjetje Geodetski zavod Celje, d. o. o., Ul. XIV Divizije 10, 3000 Celje, pod številko projekta 10D08, z datumom september 2012, dopolnjeno v novembru 2012. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski prostorski načrt uporablja kratica OPN.
Sočasno se razgrne tudi okoljsko poročilo, ki ga je za dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo izdelalo podjetje BOSON, trajnostno načrtovanje, d. o. o., Prule 19, 1000 Ljubljana, pod številko projekta 044/12, v septembru 2012, dopolnjeno v novembru 2012.
2.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN Občine Kidričevo in okoljskega poročila bo v sejni sobi Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo.
Javna razgrnitev bo od srede, 21. 11. 2012, do vključno četrtka, 20. 12. 2012.
3.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila, ki bo v ponedeljek, dne 10. 12. 2012, ob 16. uri, v dvorani X v Osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo, Kajuhova 10, 2325 Kidričevo.
4.
V	času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu za OPN Občine Kidričevo. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali se jih pošlje na naslov Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve.
5.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Kidričevo (http://www.kidricevo.si).
Številka: 3500-29/2007-53 Datum: 9. 11. 2012
Anton LESKOVAR, župan Občine Kidričevo
KRONIKALETA 2012*
Oglaševalci, ne prezrite naše oglasne pitlog^N|d b< 12.000 izvodov 28. decembra 2012 v revialni oBU^i objavite svoja praznična voščila!	* *\\
Prilogo bo lahko prebralo več kot 45.000* bralcev! tednik, saj bodo prilogo prejeli brezplačno ob^alci Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 7. decem
v
Štajerski
I bo izšloiV nakladi Wei, v njej pp lahko
isopisa ŠJajerski pu časopisa.
A 2012.»
RADIOPTUJ
^ 89,8-98,e-ICH3
Za več informacij se obrnite na marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si	*
VSAK ČETRTEK
IL0VEN6KDH POP 1 T® [F
1.	BOŠTJAN KONECNIK - Premlada si deklica
2.	WERNER-Konec je
3.	BOŠTJAN DIRNBEK - To noč si zaspala zraven njega
4.	K0RAD0 & FRANCI & ANITA - Ločenca
5.	ANITA KRALJ & LEJA LEUTGEB - Ko bi jaz
6.	T. ŽAGAR & M. SM0DE - Za naju pomlad bo vedno cvetela
7.	MINUTKA - Je to tisto pravo (rmx)
1®. UIF1
? SLOVENSKIH POLK m VALČKOV
1.	KATRCA-Jodl recept
2.	T0PLAR - V Podčetrtek grem
3.	UNIKAT - Na slivniškem jezeru
4.	MLADIKA - Ljubezen prva je kot sneg
5.	SL0VENSK0G0RIŠKI KVINTET - Fantič moj
6.	RUDI ŠANTL& ZLATA-Abrahamka
7.	FRANČIČ-Sveti Martin
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
-»C.....................
ilLOVi TOKIH POP 7 TOP
Glasujem za:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
Ime in priimek- _ Naslov: Tel, Številka: _
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13, 2288 Hajdina
Hajdina • 14. praznik občine Hajdina
Osebna kronika

Poklon velikemu rojaku Francu Jezi
V občini Hajdina so na martinovo soboto z osrednjo slovesnostjo sklenili letošnje 14. občinsko praznovanje, ki so ga začeli že konec septembra, ter se posameznikom, društvom in organizacijam zahvalili za izstopajoče dosežke. V soboto so izvedli tudi tradicionalno martinovo prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, na kateri je svečano zaprisegel novi kletar občine Hajdina Branko Sitar.
Sedemnajsti kletar občine Hajdina (izbirajo ga na območju fare, ne občine) Branko Sitar je malo drugačen od vseh dosedanjih kletarjev. Širši javnosti je bolj znan kot pevec, ki se predstavlja kot Štajerski Mišo. Ima tudi svojo glasbeno skupino, poimenoval jo je Mišotov bend, in kletarskega pomočnika. To je Viktor Milo-šič iz Vareje, s katerim imata skupno vinsko klet.
Protokolarno spremembo mošta v mlado vino, potekala je v cerkvi sv. Martina, so že po tradiciji pričeli, ko je novi kletar oznanil, da je sodček poln. Še pred tem je hajdinski patron sv. Martin v spremstvu vojakov Hajdinčane pozval, naj se družijo in naj bodo solidarni med seboj.
Na osrednji slovesnosti ob 14. prazniku občine Hajdina, ki je potekala v šotoru pred PSC Hajdina, so se Hajdinča-nom pridružili predstavniki sosednjih lokalnih skupnosti, predstavniki nekaterih podjetij in državni svetnik Rajko Fajt. Župan Stanislav Glažar je ob tej priložnosti spomnil na vse dosežke v občini med dvema praznikoma na infra-strukturnem, društvenem, kulturnem, športnem in drugih področjih. Na rezultate so izjemno ponosni, predstavili so jih tudi v krajšem filmu. Za naložbe so v občini Hajdina letošnjem letu porabili skoraj polovico občinskega proračuna. »Kljub krizi v občini ohranjamo optimizem, predvsem zato, ker poznam naše občane, našo aktivnost, pripravljenost spopasti se s problemi in na drugi strani ustvarjalnost številnih naših društev. Občina, ki ima tako bogastvo, se ne sme bati za svojo prihodnost. Pred nami so novi izzivi, ki jih bomo s skupnimi močmi tudi uresničili,« je med drugim poudaril hajdinski župan v svojem slavnostnem govoru.
Na osrednji slovesnosti so se z občinskimi priznanji za izstopajoče dosežke zahvalili posameznikom, društvom in organizacijam. Z zahvalno
Foto: Črtomir Goznik
Na osrednji slovesnosti ob 14. prazniku občine Hajdina so podelili zahvalno listino in devet priznanj občine Hajdina.
listino so se za večletno delo na področju vaške skupnosti Skorba zahvalili Francu Ter-bulecu iz Skorbe 32, Janko Merc iz Zgornje Hajdine 100 c je prejel priznanje občine Hajdina za večletno uspešno delo na področju gasilstva, priznanje občine Hajdina si je pripel tudi Ivan Lešnik iz Gerečje vasi 103 za vestno in požrtvovalno delo na področju gasilstva in celotne vaške skupnosti, Marija Malinger iz Skorbe 27 c je priznanje prejela za večletno delo na področju vaške skupnosti, Anica Cestnik z Zgornje Hajdine 123 za večletno aktivno delo v DU Hajdina, PGD Hajdina za 100-letno uspešno delovanje društva, DU Hajdina za 60-le-tno uspešno delovanje društva, Perutninarska zadruga Ptuj, ki ima sedež na Spodnji Hajdini, za 20 let uspešnega delovanja, ŠD Nova Hajdina za 10-letno uspešno delovanje društva in mešani pevski zbor Gerečja vas za 10 let uspešnega delovanja.
Franc Jeza -pozabljeni rojak
Naziv častnega občana so letos v občini Hajdina post-humno podelili rojaku Francu Jezi s Spodnje Hajdine, pisatelju, esejistu, etnologu, literarnemu kritiku, mislecu in slovenskemu domoljubu, v čigar čast so letos na Hajdini odkrili spominski kip. Svečane razglasitve sta se udeležila njegova hči Evelina in sin Bogdan. Kljub zaslugam, ki jih ima
Franc Jeza pri zavzemanju za svobodo misli in demokracijo, je bila ob zapostavljenosti, ki so je bili deležni zunaj Slovenije živeči slovenski ljudje, deležna tudi skrbnega tajnega nadzorovanja in obenem javne anonimnosti. Zato je po besedah Borisa Pahorja prav, da ga domača občina, ki mu je posvetila doprsni kip, počasti še z nazivom častnega občana. To dvojno priznanje mora biti napotek za dosego tudi tistega državnega počaščenja, ki si ga Franc Jeza od države zasluži. Jože Pučnik in Franc Jeza sta kot elitna disidenta okusila zapor, begunstvo in težko življenjem na tujem; medtem ko je Jože Pučnik vsaj doživel zadoščenje, da je pomemben soustvarjalec slovenske države, se je Franc Jeza leta 1984 poslovil sredi tržaškega slovenskega občestva z brošuro o čudežu nastanka slovenske države. Načet od dachavske preizkušnje se je razdajal knjižnemu ustvarjanju, v političnih spisih, v raziskavah o izvoru slovenske identitete, vsestranskem kulturnem sodelovanju s primorskimi glasili ter radijskemu sode-
lovanju. Sodeloval je tudi pri večini slovenskih zamejskih in zdomskih revij, v katerih je zagovarjal načela demokracije, pluralizma in slovenske državne neodvisnosti in iz vseh zornih kotov osvetljeval prednosti in nujnosti lastne države v svobodi, med drugim izhaja iz obrazložitve o posthumni podelitvi naziva častnega občana Francu Jezi. Po Viktorju Gojkoviču in Darku Brleku je občina Hajdina razglasila svojega tretjega častnega občana.
V soboto so na osrednji
slovesnosti podelili tudi več priznanj za urejeno okolje in razglasili najboljše v športnih tekmovanjih ob 14. občinskem prazniku. V spremljajočem kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Talum, mali frajtonarji KD Valentina Žumra Hajdoše, skupina Kvinton, duo Proti toči in sopranistka Nina Dominko. V družabnem delu sobotnega praznovanja so za zabavo poskrbeli Ela in Šarmerji ter Manca Špik.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Naziv častnega občana občine Hajdina so posthumno podelili domačinu Francu Jezi, pisatelju, esejistu, etnologu, literarnemu kritiku, mislecu in slovenskemu domoljubu. Svečane razglasitve sta se udeležila sin Bogdan in hčerka Evelina. Na fotografiji z županom občine Hajdina Stanislavom Glažarjem.
Rojstva: Nadja Dobrijeveič, Trubarjeva ul. 9. Ptuj - deklica Iza; Nataša Gabrovec, Dolane 21 d, Cirkulane - deček Aljaž; Janja Kolarič, Ul. Dr. Hrovata 24, Ormož - deček Jure; Sonja Kuhar, Kamenškova ul. 22, Maribor - deklica; Mojca Cekic, Ranca 31 b, Pesnica pri Mariboru - deklica Anuška; Ksenja Žmauc, Zagorci 59 a, Juršinci - deklica Ajda; Alenka Tement, Gajevci 17, Gorišnica -deček Patrik Svit; Mateja Zorec, Podvinci 48 a, Ptuj - deklica Lia; Darja Dornik, Krčevina pri Vurbergu 48, Ptuj - deček Taj; Klementina Resman, Ul. Borisa Kraigherja 3, Kidričevo - deklica Zoja; Nataša Dokl Zmaga, Pekrska c. 116, Maribor - deklica Hana Iza; Saša Hernavs, Spodnje Sečovo 29, Rogaška Slatina - deklica Mia; Suzana Ciglarič, Gajevci 6, Gorišnica -deček Matevž; Irena Topolnik, Hajdoše 58, Hajdina - deklica Nina; Suzana Herak, Ul. 5. prekomorske 2, Ptuj - deklica Ema; Katja Kolarič, Rabelčja vas 33, Ptuj - deklica Ajda; Jelka Kolarič, Ptujska cesta 25 a, Ormož - deček Samo; Jerneja Čeh, Vitomarci 4 a, Vitomarci -deklica Ema; Breda Mojsilovič, Ciril-Metodov drevored 19, Ptuj - deklica Brina; Branka Cmrečnjak, Rogaška cesta 55, Ptuj - deklica Tia; Barbara Bunderla, Toplakova ul. 1, Ptuj
-	deček Saša; Jožica Nemec, Na jasi 12, Ptuj - deklica Lana; Renata Lasecky, Ledinek 42 a, Sv. Ana v Slov. Goricah - deček Gašper.
Umrli so: Janez Mihelič, Mestni Vrh 106, Ptuj, roj. 1933 - umrl 30. oktobra 2012; Jožef Kram-berger, Dornavska c. 22 a, Ptuj, roj. 1944 - umrl 30. oktobra 2012; Bibijana Cene, roj. Ovljač, Na Obrežju 2, Ptuj, roj. 1930 -umrla 2. novembra 2012; Marija Žvegla, roj. Sukačlč, Vičanci 91, roj. 1922 - umrla 3. novembra 2012; Genovefa Lenart, roj. Me-sarec, Vintarovci 55, roj. 1923
-	umrla 31. oktobra 2012; Franc Vek, Zgornja Hajdina 104 b, roj. 1927 - umrl 2. novembra 2012; Miroslav Lebar, Peč 16 b, Grosuplje, roj. 1955 - umrl 3. novembra 2012; Roza Črčnlk, roj. Štopfer,Lovrenc na Dr. polju 100 b, roj. 1936 - umrla 4. novembra 2012; Otlllja Hostnlk, roj. Perger, Majski Vrh 21, roj. 1922 - umrla 4. novembra 2012; Janez Matjašlč, Zagojlčl 21 a, roj. 1942 - umrl 5. novembra 2012; Anton Gol, Ul. Žetalskega Jožeta 6, Ptuj, roj. 1943 - umrl 5. novembra 2012; Alojzija Zorčlč, roj. Črnko, Ločki Vrh 46, roj. 1933 - umrla 4. novembra 2012; Terezija Vesenjak, roj. Plohl, Mezgovci ob Pesnici 42, roj. 1927 - umrla 5. novembra 2012
Napoved vremena za Slovenijo
Listopada južnina, svečana mrzlo.
Foto: Črtomir Goznicu
Novi kletar občine Hajdina je Branko Sitar, ki je svečano zaprisegel na martinovo soboto, prihaja iz Kungote.
Danes bo oblačno, dež bo čez dan povsod ponehal. Popoldne se bo na Primorskem jasnilo, zapihala bo šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 10, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 7 do 10, na Primorskem do 17 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo na Primorskem in v gorah precej jasno, na Primorskem bo pihala šibka burja. Drugod bo večino dneva nizka oblačnost.