s? 2 m T« LÍ¿á"l¿! H "9 "" * ' íüttíJMMI ■ M1 J I 11 > i ■ i ni i letnik 25, številka 10/11 201S KNJIŽNIČARSKE NOVICE ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Martina Rozman Salobir Odgovorna urednica: Mojca Trtnik (e-pošta: mojca.trtnik@nuk.uni-lj.si) Tehnični urednik: Jani Pečenko Uredniški odbor: Tomaž Bešter, Janko Klasinc, Meta Kojc, Veronika Potočnik, Gorazd Vodeb, Damjana Vovk Naslovnica: fotografija Mattia Brunello Naklada: 260 izvodov Tisk: COLLEGIUM GRAPHICUM d.o.o. Ljubljana Naročila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižničarskih novic: knjiznicarske.novice@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-148 Naročnina za leto 2015: 50.00 EUR za tiskano obliko & 1 brezplačen dostop do elektronske oblike, 30.00 EUR za dostop do elektronske oblike Knjižničarske novice, letnik 25, številka 8/9 10 V TEJ ŠTEVILKI Spoštovane bralke in spoštovani bralci, hvala vam, za vse vaše prispevke in misli, odzive in kritike, mnenja in dobrohotna opozorila. Hvala, ker ostajate naši naročniki in nas še vedno berete. Hvala, ker delite svoje zgodbe in skupaj z nami tkete nove vezi. Prva številka je izšla že leta 1991 in bliža se petindvajsetletnica Knjižničarskih novic! To je vedno čas, ko se lahko ozremo nazaj in se spomnimo vseh predhodnikov, ki so tlakovali pot in ustvarjali nove začetke. Je tudi čas, ko se moramo ozreti tudi v prihodnost in se vprašati: Kakšne Knjižničarske novice si želimo? Morda potrebujemo novo vizijo in izzive? Smo dovolj aktualni, dovolj povezovalni, dovolj vidni in strokovni? Upam, da ogovore na vprašanja poiščem skupaj z vami. Vesela bom vsakega vašega predloga, vsake vaše misli ali dobronamerne kritike, ki nas lahko naredi še boljše. Toplo vabljeni k branju nove številke, ki prinaša pestro dogajanje z vseh tipov knjižnic in poglede tokratnega in-tervjuvanca. Z lepimi pozdravi, Mojca Trtnik, odgovorna urednica KAZALO Knjižnice povezujejo 4 Vrednotenje dejavnosti splošnih knjižnic 6 INTERVJU: Digitalna knjižnica Slovenije 7 INELI Balkans: projekt, ki povezuje, izobražuje in spodbuja inovativnost knjižničarjev balkanske regije 10 Po nova znanja za knjižnico, 3. del - v Linz v Avstrijo 12 100 let od smrti bibliotekarja Luke Pintarja (1857-1915) 15 Zaživel je spletni biografski leksikon Spodnjepodravci.si 17 Rastoča knjiga Dolenjske Toplice 18 Prenova Glasbene zbirke NUK 19 OPERA QUE EXTANT OMNIA Dragocena izdaja Platonovih del v knjižnici Prve gimnazije Maribor 21 DEKD 2015 v Mestni knjižnici Izola 22 2. Festival Kamra v Celju 23 Literarno-glasbeni večer s Ferijem Lainščkom v Murski Soboti 23 Dnevi evropske kulturne dediščine v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobot 24 December v letu 2015 na OŠ Prule 25 O spletni reviji Ventilator besed 26 Vrednotenje književnosti v knjižničarstvu in razvoj bralne kulture 27 Iz dnevnega tiska 30 Knjižničarske novice, letnik 25, številka 10/11 POROČILA Knjižnice povezujejo Petek, 20. november - Dan slovenskih splošnih knjižnic - okrogla obletnica - 20 - velik razlog za praznovanje, ki se je letos odvijalo v novomeški knjižnici! Slogan »Knjižnice povezujejo« je dal prireditvi še poseben pečat, saj je bila tematsko vezana na storitve knjižnic, posebej namenjene ranljivim skupinam, ki so del nas, naše družbe, skupnosti! Odločitev, da grem na to prireditev tudi jaz, ni bila težka, saj je bila moja fotografija izbrana za Koledar 2016 »Knjižnice povezujejo«. In prav ta »fotka« pripoveduje zgodbo v pravem pomenu tega slogana! Povezovanje, knjižnica, knjižničarji, ranljive skupine! Ponosna sem nanjo! In tako sva s Sabino Fras Popovič že navsezgodaj odbrzeli proti »Cvičkariji«! No, v začetku nič ne kaže, da bova sploh kam prispeli, saj avto nekako ni in ni za akcijo, ampak uspe! Juhu, in že se peljeva z eno tečno babo (ne mislim Sabine, op.p., da ne bo pomote), ki vsakih nekaj trenutkov naklada, kako in kje morava voziti. Skratka, skoraj celo pot poslušava glasno, levo usmerjeno Lady Garmin, ki ji pri bogu milem ne ustreza prav nič. Ne cesta in ne vožnja! Med sproščenim pogovorom se mirno peljeva po lepi ravni avtocesti, ko me nenadoma spreleti srh! Predirljiv, cvileč krik, vreden Jamesa Camerona, me skoraj zabriše s sedeža! Pogledam Sabino, vendar ni ona, saj se reži na vsa usta! V avtu je sigurno Osmi potnik! »Sabina, ustavi, jaz hočem ven! Jaz grem v Novo mesto peš, ti pa kakor hočeš!« Mah, vseeno ostanem do samega konca poti, kjer se vsa stvar dogaja! Ministrica za kulturo, mag. Julijana Bizjak Mlakar, v svojem uvodnem nagovoru vsem zaposlenim v knjižnicah čestita ter posebej poudari, da je povezovalna vloga le-teh izrednega pomena! Župan MO Novo mesto Gregor Macedoni poudari, da je ponosen na njihovo knjižnico (neverjetno, v svojih govorih so vsi župani ponosni na svoje knjižnice), in upa, da bo Ministrstvo za kulturo z njim našlo skupni jezik v zvezi z nedokončanimi prostori (prevod: skupni jezik - money, money, money!). Slika 1: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto - mesto dogajanja Slika 2: Udarni nagovor mag. Sabine Fras Popovič Končno pozdravni nagovor mag. Sabine Fras Popovič, predsednice ZBDS! Evo, z njo sem prišla v Novo mesto, tako da veste, se ozrem naokoli! Udobno se namestim in željno čakam njene navdihujoče misli in besede! Pozdravi to in tega in te, potem pa: »Knjižnice ne povezujejo!« Zajamem sapo, ostali menda tudi! Čakaj, kaj je zdaj to? Da knjižnice ne povezujejo? Pa kaj govori? Še na steni piše, da povezujejo!!! Potem spet, še huje: »Knjižnice nimajo te sposobnosti! Knjižnice nimajo ne topline in širine!« Na sedežu zlezem proti tlom, pogledam okrog sebe, glejte jaz je ne poznam! Ne vem, od kod prihaja! Jaz nimam nič z njo! Ne mene gledat! Pa jasno je, da knjižnice povezujejo! Ona pa pravi, da ne! Mogoče pa ima prav! Vseeno je moja šefica! Točno! Bo držalo! Knjižnice ne povezujejo! Gospa na levi, dajte se presest, no! Preblizu ste! Sva v knjižnici, ki pa ne povezujejo! Tako pravi predsednica ZBDS, ona že ve! Baje so knjižnice le objekti, ki so pač potrebni za...pač nekaj! Kaj pa jaz vem kaj? Hudiča, pa še mi, slovenski »po-tujočniki« imamo slogan o povezovanju: »Naše poti so vez med ljudmi!« Uh, treba ga je »skenslat«! Sabina Fras Popovič: »Samo odnos knjižničarjev do uresničevanja poslanstva knjižnice naredi iz stavbe knjižnico, ki je neprecenljiv hram spodbujanja demokracije, znanja, kulture in osebne rasti posameznika!!!« 1737 Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4/12 POROČILA Čakaj, čakaj, kaj pa to sedaj? Počasi dvignem glavo, tako za malenkost, da ne vidijo! Pogledam naokrog, vsi tiho poslušajo, moj sosed dvigne palec! Zakaj že? Sabina Fras Popovič: »Danes je znanje vrednota enega klika. Knjižničarji skrbijo, da se ob tem kliku ne izgubijo vse tiste vrednote, ki jih ta pomešan svet tako hitro odnese stran od tistih, ki potrebujejo spodbudo za znanje in branje. Branje je znanje, to vemo vsi. Branje je tudi odnos. In danes, ko živimo v času obrnjenih vrednost in ljubimo stvari ter uporabljamo ljudi, je prav, da so knjižničarji tisti, ki nenehno povezujejo. Stopajo iz cone strokovnega udobja in z vplivom, ki ga imajo v okolju, pokažejo, zakaj so potrebni in pomembni. Včasih rabijo le kakšna angelska krila, da jim pri tem ne zmanjka energije. Včasih so to tudi oblikovalci državnega in ali občinskega proračuna, ki so skriti strastni bralci in vedo, da brez knjižnic izgine še eden redkih široko demokratično dostopnih stebrov kulture, znanja in informiranja. Številke in objekte dajmo na stran, poglejmo zgodbe, ki jih gradijo odnosi. Ti povezujejo in za te nam mora biti mar.« Vsi močno zaploskajo! Tudi jaz! Moj sosed: »Bravo, to je govor! Bravo!« Še bolj zaploskam in mu rečem: »A ne da! Fantastičen govor! Moja šefica ni od muh! Ona že ve, kaj reče!« Vodja projekta Knjižnice povezujejo in direktorica Zavoda, Jara Breda Karun, daje poudarek na nujno prilagajanje knjižničnih storitev trenutnim razmeram v lokalnem okolju. Predvsem sociala je tista, ki še bolj povezuje ranljive skupine pri vklapljanju v skupnost! Dr. Mirjam Milharčič Hladnik, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU, spregovori o trenutno najbolj aktualni temi in ranljivi skupini, to so begunci! Poudarek je na razumevanju migracij ter delovanju ljudi pri pomoči beguncem, ki naj predvsem sodelujejo z njimi, saj z osebnim pristopom naredimo največ. Glasbenik Tomislav Jovanovic Tokac (pevec skupine Dan D) z nami deli izkušnjo begunca. Pove, da je pred časom prišel v Novo mesto, in kako se je spopadal z različnimi situacijami, v katerih se je kot begunec znašel. Predstavnica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, Erika Poljanšek, predstavi projekt Učenje slovenščine za tujce. Erika je sprva pri programu sodelovala kot prostovoljka, sedaj je mentorica, in pravi, da je poznavanje jezika pogoj za kvalitetno vključevanje v družbo! Sledi še podelitev nagrad Združenja splošnih knjižnic. S področja storitev za uporabnike, nagrado prejmeta osrednja knjižnica Srečka Viharja Koper in goriška knjižnica Franceta Bevka, za vzpostavitev spletnega portala s priporočilno kakovostno literaturo Dobreknjige.si. Nagrado za projekt Kamniške pravljične poti dobi Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, nagrado za strokovno delo pa prejme mestna knjižnica Ljubljana za avtomatizirano objavljanje podatkov o novem knjižničnem gradivu. Pot domov je prav tako nekaj posebnega, spet po zaslugi Lady Garmin ter seveda Sabine, ki v vsakem BW-ju vidi kanto na cesti! Prečkava tudi »cono somraka«, saj v nekem kraju, bogu za hrbtom, termometer na steni ene izmed zgradb kaže, reci in piši 84 stopinj. Preživiva jih ter varno prispeva v Maribor z mislijo: »Bil je en zelo DOBER dan!« Slika 3: Podelitev nagrad Sledijo še pozdravni govori predsednice sekcije za splošne knjižnice Urške Lobnikar Paunovic ter direktorja novomeške knjižnice Boruta Novaka, ki se oba strinjata, da so knjižnice in knjižničarji pomembni za okolja v katerih delujejo. Sledi okrogla miza, ki jo povezuje ga. Alenka Murgelj iz knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Martina Vuk z Ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti poudari, da je pri ranljivih skupinah ljudi pomembno, da s svojim delom ter dejavnostmi poskrbimo, da se kvaliteta njihovega življenja dviguje, in da je primerljiva z življenjem ostalih ljudi! Predstavi tudi enega izmed projektov ministrstva, in sicer sodelovanje z Romi (romska gostilna v Mariboru). Besedilo in fotografije Ksenija Trs, Mariborska knjižnica, Potujoča knjižnica 1737 Knjižničarske novice, letnik 24, številka 5/12 POROČILA Vrednotenje dejavnosti splošnih knjižnic 10. savjetovanje za narodne knjižnice u Republici Hrvatskoj Tuhelj, Tuheljske toplice 30. 9. - 2. 10. 2015 Organizator: Narodna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu; soorganizatorji: Hrvaško knjižničarsko društvo - sekcija za splošne knjižnice, Mestna knjižnica Krapina. Cilj konference je bila razprava o teoretičnih in praktičnih vprašanjih v zvezi z glavno temo in drugimi temami posvetovanja, pokazati primere dobrih praks iz države in sveta za dostop ter uporabo hrvaški strokovni knjižničarski javnosti in določiti parametre za vrednotenje splošnih knjižnic. Posvetovanje je v prvem večeru potekalo v predstavitvi vabljenih referatov, drugi dan so bili na vrsti prijavljeni referati in predstavitve dobrih praks (Pecha Kucha). Teme desetega posvetovanja so bile določene na zaključku predhodnega posvetovanja v Zadru 2013. Obravnavane so bile različne teme: vrednotenje zadovoljstva uporabnikov, vpliv splošnih knjižnic v manjših skupnostih, analize zadovoljstva uporabnikov s katalogi in primeri vrednotenja knjižničnih storitev. Pokazala se je velika potreba po sistematičnem vrednotenju knjižničnih storitev in vzpostavitvi parametrov za ocenjevanje splošnih knjižnic. Ključnega pomena za nadaljnji razvoj in napredek splošne knjižnice je namreč določitev parametrov za merjenje učinka splošnih knjižnic v skupnosti in kazalnikov uspešnosti splošne knjižnice. Svoje poglede, teorijo in prakso so predstavili hrvaški referenti teoretiki z univerz v Osijeku, Zadru: Kornelija Petr Balog, Martina Dragija Ivanovic, Boris Baduri-na, Gordana Dukic, Dunja Marja Gabriel in Jelica Leščic, Marina Mihalic, Radovan Vrana in gostje iz Slovenije Eva Kodrič Dačic, Gorazd Vodeb ter Igor Podbrežnik. Pri tem je bila posebna pozornost namenjena vrednotenju poslovanja splošnih knjižnic, zlasti v zvezi z merjenjem vpliva knjižničnih storitev za uporabnike in izvajanje anket o zadovoljstvu uporabnikov in skupnosti. Različne prakse so predstavili referenti: - Jasmina Milovčic in Kristina Čunovic o vrednotenju storitev knjižnic v Karlovački županiji, - Sanja Bunic, Iva Klak Mršic, Janja Maras in Isabella Mauro o raziskovanju navad in zadovoljstva uporabnikov v mreži zagrebških knjižnic ter še posebej o eni izmed njenih enot - v knjižnici Avgust Cesarec so govorili Višnja Cej, Aleksandra Cvitkovic in Tomislav Silic, - Katarina Todorcev Hlača je vrednotila program in storitve manjšinskih knjižnic. Sledilo je 12 referatov v obliki Pecha Kucha predstavitev, se pravi predstavitev v PowerPointu, ki je omejena na 20 diapozitivov. Vsaka prosojnica poteče samodejno po preteku 20 sekund in skupno trajanje predstavitve je 6 minut in 40 sekund »kot nalašč« za ustvarjalno, jedrnato in hitro predstavitev dobrih praks. Splošne knjižnice imajo ključno vlogo v sodobni družbi, vendar se pojavlja vprašanje, kako ohraniti položaj v skupnosti. Zato so potrebne sistematične raziskave, zbiranje podatkov o vrednosti in uspešnosti knjižnic, njihovem vplivu na skupnost in posameznika ter nenehno predstavljanje pomembnosti knjižnic financer-jem in jih primerjati z delom in učinkovitostjo drugih kulturnih ustanov. Dosedanji način zbiranja statistike knjižnic na Hrvaškem je bil v excelovih obrazcih in zato je že dolgo prisotna želja vseh akterjev v hrvaškem knjižničarstvu po vključitvi knjižnic v elektronsko zbiranje podatkov v javno dostopnem sistemu. Elektronsko sporočanje in obdelava statističnih podatkov za vse vrste knjižnic bo omogočena v letu 2016, kot je določeno v predlogu novega zakona o knjižnicah in knjižnični dejavnosti. Zato je bila zadnji dan posvetovanja predstavljena nova platforma zbiranja statističnih podatkov, ki je v fazi testiranja in zbiranja pripomb ter dopolnitev. Po predstavitvi nove platforme je bila izvedena panelna razprava o normativnih aktih na področju vrednotenja splošnih knjižnic ter uskladitvi zbiranja statističnih podatkov na podlagi standardov ISO (ISO 2789 in ISO 11620) za elektronsko zbiranje, obdelavo/analizo in predstavitev statističnih podatkov o poslovanju splošnih knjižnic, na kateri so sodelovali predstavniki Ministrstva za kulturo RH, predstavnika Hrvaškega knjižničnega sveta, člani projektnega tima „Uporaba hrvaških standardov ISO (ISO 2789 in ISO 11620) za elektronsko zbiranje, obdelavo/analizo in prikaz statističnih podatkov o poslovanju vseh vrst knjižnic". Sodelovala sta tudi predstavnika Narodne in univerzitetne knjižnice/CeZaR iz Ljubljane dr. Eva Kodrič Dačic in mag. Gorazd Vodeb (na sliki). Slika 1: Razprava Oba sta tudi predstavila vabljena referata in sicer je Eva Kodrič-Dačic predstavila referat z naslovom Merjenje razvitosti slovenskih splošnih knjižnic: primer primerjalnega vrednotenja in Gorazd Vodeb dosežke projekta Prostorska analiza knjižnične mreže v Sloveniji. Predstavljen je bil tudi zbornik predhodnega 9. posvetovanja za splošne knjižnice v Republiki Hrvaški z naslovom »Narodne knjižnice kao treci prostor«. Besedilo in fotografije Milena Bon, Center za razvoj knjižnic Narodna in univerzitetna knjižnica 1737 Knjižničarske novice, letnik 24, številka 6/12 INTERVJU INTERVJU: Digitalna knjižnica Slovenije -»Omogočati želimo čim enostavnejši dostop najširšemu krogu uporabnikov.« Digitalna knjižnica Slovenije je še mlada, saj je praznovala svojo prvo deseto obletnico in kot nadobudna mladenka v decembru prejela tudi Trubarjevo priznanje za posebne dosežke na področju knjižničarstva. Digitalna knjižnica vam v domače udobje prinese rokopise Franceta Prešerna, kjer lahko raziskujete tako po otožnih kot po navihanih kotičkih duše našega največjega poeta, pred vami se lahko razprostrejo vizionarski kolaži mladega Kraševca Srečka Kosovela, ali pa si privoščite zloglasno skodelico kave v strogi družbi Cankarjeve prezence. Raziskovalna žilica Digitalni knjižnici nikoli ne da miru, nudi vam možnost, da se podate v viharni svet medvojnega propagandnega gradiva druge svetovne vojne, pred nas razprostre preteklost, ki ni bila še nikoli tako živa, saj nas duh zgodovine začara skozi najbolj avtentičen pričevalec časa, časopisje. O velikih ambicijah digitalne dame knjižničnega sveta smo se pogovarjali z vodjo Službe za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice v NUK, Jankom Klasincem. Slika 1: Vodja Službe za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice v NUK, Janko Klasinc Kaj Digitalna knjižnica Slovenije sploh je, komu je namenjena in kaj je njeno poslanstvo? Digitalna knjižnica Slovenije je namenjena najširši javnosti. Največ jo uporabljajo raziskovalci, profesorji in študenti. Spletni portal dLib.si vsebuje ogromno raznolikega gradiva, s katerim nagovarja najširši krog uporabnikov, tudi izven meja Slovenije (zamejci, zdomci). Digitalno knjižnico Slovenije uporabljajo pri pouku, ne le na visokošolski ravni. Glavno poslanstvo Digitalne knjižnice pa je trajno ohranjanje digitalne dediščine in tiskane dediščine, ki jo digitaliziramo. Izjemnega pomena je tudi dostopnost. Omogočati želimo čim enostavnejši dostop najširšemu krogu uporabnikov. Digitalna knjižnica je navsezadnje del infrastrukture znanstveno-raziskovalnega procesa v Sloveniji. Stremimo k odprtemu pretoku znanja. Kateri so bili največji izzivi na začetku poti, ko ste vzpostavili portal in ga predstavili širši javnosti? Kakšen je bil razvojni proces? Digitalna knjižnica Slovenije in portal dLib.si sta stara 10 let. V letu 2005, ko je bil portal postavljen, je združil več spletnih mest, kjer je bilo dostopno digitalizirano gradivo NUK. To so bili manjši, digitalizirani korpusi, dostopni vsak zase, ki jih je NUK že prej digitaliziral, saj smo se z digitalizacijo ukvarjali že v devetdesetih. Začetni izziv je bil predvsem razviti dva segmenta, vmesnik in iskalnik. Skupni dve orodji, ki bi se uveljavili znotraj utečenega delokroga v sodelovanju z zunanjimi izvajalci. Začeli smo z malo predhodnega znanja oz. izkušenj. Vzpostaviti smo želeli utečene postopke digitalizacije, na primer, kako določiti ustrezne nabore metapodatkov, da bo gradivo najdljivo na spletu, katero gradivo sploh izbrati za digitalizacijo in seveda kako poiskati prave partnerje. V letu 2007 je bil sprejet projekt Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si, ki je bil financiran prek Norveških finančnih mehanizmov. Tekom projekta smo digitalizirali veliko količino gradiva, s tem pa se je pojavil tudi izziv, kako takšno gradivo primerno shranjevati, ustrezno obdelati, popisati in objaviti na portalu. Norveški mehanizmi so sredstva zagotovili tako za izgradnjo portala, digitalnega repozito-rija oz. skladišča, kot za digitalizacijo gradiva, zaposlene in promocijo. Na začetku je bila ekipa zelo majhna, po zaključku projekta pa smo naloge vključili v redne delovne procese knjižnice. Kdo so bili vzorniki? Katere države imajo najbolj razvite digitalne knjižnice, po katerih se velja zgledovati? Večinoma se zgledujemo po evropskih državah, predvsem zahodnih in severnih. Slovenija je specifična, ker je majhna, zato je relativno enostavneje vzpostaviti enoten portal na nacionalnem nivoju. V tujini je gradivo pogosto razdeljeno na posamezne knjižnice, ki si gradijo lastne digitalne zbirke. Naši vzorniki so denimo British Library in francoska Gallica, pomembna je tudi Europeana, ki je skupen portal vseh evropskih digitalnih knjižnic. Europeana je postavila standarde, kako urediti gradivo, metapodatke, tu smo se zagotovo zgledovali, čeprav je nastala nekoliko kasneje kot Digitalna knjižnica Slovenije. Vseeno pa je treba poudariti, da je bilo razvitega veliko lastnega znanja, pridobili smo izkušnje in vložili veliko lastnih naporov, saj nismo vzeli le tujega vzorca in ga postavili na svoja tla. Kaj vse se dogaja v ozadju portala, da uporabnik sploh lahko vidi končno verzijo gradiva na portalu dLib.si? V ozadju stoji veliko dela, ki ga uporabnik ne vidi. Enostavnost dostopa, ki je prijazna do uporabnika, v sebi nosi ogromno vloženega truda. Knjižničarske novice, letnik 25, številka 10/11 7 INTERVJU Najprej je treba gradivo smiselno izbrati, s čimer nam v NUK pomagajo predvsem posebne zbirke, skrbniki gradiv. Sledi pregled gradiva in ocena njegovega stanja, saj je starejše gradivo velikokrat nujno potrebno restavratorske roke. Vključenih je precej ljudi, ki se sicer ne ukvarjajo neposredno z Digitalno knjižnico, njihovo znanje pa je zanjo dragoceno. Pri tako veliki količini gradiva je pomembno tudi učinkovito vodenje različnih evidenc. Sam postopek digitalizacije je se razlikuje glede na vrsto gradiva. Do zdaj je bila predvsem v domeni zunanjih izvajalcev. Z zmanjševanjem sredstev pa vse več digitalizacije skušamo opraviti sami. Digitalizacija v hiši je zapleten in delovno zahteven proces. Vsak kos gradiva poskeniramo na posebnem ske-nerju, poznati je treba tehnične lastnosti skenerja in ske-nogramov, potrebna so osnovna znanja grafične obdelave ter znanje rokovanja z gradivom. Post-produkcija zahteva, da vse skenograme (poskenirane strani) posamezne knjige ali številke revije združimo v celoto, v en dokument, nato pa naredimo še optično prepoznavo besedila, saj je le tako vsaka beseda najdljiva na portalu. Metapodatke pri zahtevnejšem gradivu vnašamo ročno, pomagamo pa si tudi z zajemom podatkov iz sistema COBISS. Šele ko je vse našteto narejeno, sledi zadnja faza obdelave, objava na spletu, rezultat pa je uporabniku prijazen način iskanja po gradivu. Vsi postopki zahtevajo veliko dela in časa. Digitalna doba obljublja ohranjanje gradiva za prihodnje rodove. Koliko dela predstavlja segment trajnega ohranjanja? Tehnologija se zelo hitro spreminja, kako ohranjati digitalne formate, ki bodo uporabni v prihodnosti? Dlib.si je portal, ki je namenjen končnim uporabnikom, to pa seveda ni celotna Digitalna knjižnica. Za portalom dLib.si stoji celosten sistem servisov za pridobivanje, obdelavo, trajno ohranjanje in objavo gradiva. Za namene trajnega ohranjanja digitalnih vsebin razvijamo in gradimo digitalni repozitorij, skladišče digitalnih vsebin. Vsebuje vse funkcije, procese in entitete, ki jih tovrstno skladišče mora imeti, da je zagotovljeno trajno ohranjanje gradiva. Pri trajnem ohranjanju so problematični predvsem računalniški datotečni formati, ki zastarevajo. Tu gre za precej dela, ki je kontinuirano, ni nekaj, kar se da rešiti enkrat za vselej. Veliko težav je že zdaj, veliko jih še bo s konverzijo aktualnih datotečnih formatov v nove, prihajajoče. Pogosto se dogaja, da izvorno digitalno gradivo, ni v formatu, ki bi bil primeren za trajno ohranjanje. Pri konverziji v arhivske formate lahko pride do sprememb, bodisi oblikovnih, bodisi vsebinskih. Pojavlja se dilema, ali želimo gradivo ohranjati takšno, kot je, se pravi, tudi njegovo vizualno podobo ali pa gre v prvi vrsti za ohranjanje vsebine. Lahko se zgodi, da bomo v prihodnosti dostop do nekaterih datotečnih formatov zagotavljali le preko zastarelih operacijskih sistemov. Tudi v svetu se pojavljajo dileme, ali je naša primarna naloga hranjenje gradiva, reševanje težav z omogočanjem uporabe pa lahko odložimo na prihodnji čas, ali pa je potrebno že pri shranitvi gradiva zagotoviti možnost uporabe v bodočih digitalnih okoljih. Gre za delo, ki se ne bo nikoli končalo, za arhivski segment bomo morali skrbeti ves čas. V prihodnosti bo pomembno ozavestiti širšo javnost in vse, ki ustvarjajo (avtorji, založniki), da že pri prvih korakih priprave publikacije pomislijo o možnostih trajnega hranjenja v digitalni obliki, v priporočenih, zanesljivih formatih. Digitalna knjižnica sodeluje z vse več partnerji, tako s knjižnicami kot z drugimi kulturnimi institucijami. Kako se takšna povezovanja spletajo? Portal je bil že od samega začetka zamišljen kot vseslovenski portal, ne le portal NUK. K sodelovanju so bile povabljene tudi druge knjižnice, saj jih večina nima lastne infrastrukture, da bi svoje gradivo objavljala na spletu v takšni obliki. Knjižnice po lastnih zmožnostih namenjajo sredstva za digitalizacijo svojih lastnih zbirk, tu pa Digitalna knjižnica nastopi kot nekakšen servis za njih. Ni jim treba vlagati v razvoj lastnih sistemov, ker svoje gradivo objavijo na Digitalni knjižnici Slovenije. NUK prednostno digitalizira predvsem sloveniko, nacionalni izbor gradiva, kar je pomembno za celotno Slovenijo oz. Slovence, medtem ko so ostale knjižnice vendarle bolj usmerjene tudi na lokalno, domoznansko gradivo, regionalnega pomena. Zato smo veseli, da sodelujemo saj takšno gradivo lepo dopolnjuje digitalno zbirko NUK. Veliko knjižnic je pristopilo z leti, največ so prispevale na primer Mestna knjižnica Ljubljana, Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, tudi UKM in še mnoge druge. Pridružuje se vse več institucij, ne le knjižnice, predvsem gre za založnike, ki izdajajo znanstvene publikacije. ARRS poročila in večji del slovenske sodobne znanstvene periodike so tako dostopni brezplačno na enem mestu. Pomembno je omeniti tudi obvezni izvod. NUK, kot nacionalna depozitarna knjižnica, zbira obvezni izvod publikacij, kamor spadajo tudi spletne publikacije, ki jih zbiramo od leta 2008. Tako uspešno pridobivamo sodobno produkcijo spletnega gradiva, ki izide le v digitalni obliki, in zagotavljamo ohranitev spletne kulturne ter znanstvene dediščine za prihodnje rodove. Verjamem, da bodo s časom tudi založniki vedno bolj ozaveščeni, da je oddaja obveznih izvodov tudi v njihovem interesu, saj gre v NUK za trajno ohranitev publikacij, za katero sami večinoma ne najdejo zadostnih sredstev in znanja. To je naša naloga in s tem servis, ne le za uporabnike, pač pa tudi za ustvarjalce publikacij. Kako je kriza in konstantno nižanje kulturnega proračuna vplivalo na razvoj Digitalne knjižnice Slovenije? Projektna sredstva v začetni fazi so omogočala precej razvoja in tudi velik dotok digitaliziranega gradiva. Ko je bil projekt zaključen, se je delo integriralo v redne delovne procese NUK. Proračun za digitalizacijo nekoliko usiha, zato se bomo verjetno vse bolj posvečali razvoju kakovosti naših storitev, ne več toliko kvantiteti. Hkrati pa dotok izvorno digitalnega gradiva vseeno ves čas narašča. Na tem področju je zato nujno zagotoviti zadostna sredstva. Premalo je zavedanja, da gre pravzaprav za vzporedno knjižnico, celotni sistem zajema čisto vse korake klasične, fizične knjižnice. To seveda ne more funkcionirati brez ustrezne podpore. Knjižničarske novice, letnik 25, številka 10/11 8 INTERVJU Bi po desetih letih delovanja lahko rekli, da ste začetne zastavljene cilje uresničili? Zastavljeni cilji so bili izpolnjeni, portal je bil postavljen, večkrat prenovljen, v teh desetih letih se je tudi precej spremenil. Ravno zdaj poteka prenova portala, ki bo Digitalno knjižnico popeljal na višji nivo, kar se tiče uporabe. Vzpostavljen je bil portal Svarog za pridobivanje gradiva od založnikov, vzpostavljen je bil servis za trajno ohranjanje, se pravi digitalno skladišče, repozitorij, opravili smo mnoge projekte digitalizacije. Začetni cilji so uresničeni, vendar je še veliko za postoriti. Nekateri cilji so bili precej dolgoročni in v desetih letih ne morejo biti opravljeni, predvsem kar se tiče trajnega ohranjanja, kot že rečeno, gre za kontinuirani proces. Slika 2: Skener Digitalna knjižnica Slovenije je pred kratkim prejela Trubarjevo priznanje za posebne dosežke v knjižničarstvu. Ali lahko rečemo, da je tudi sama postala vzor drugim institucijam? Zagotovo, tako kot se mi učimo od drugih, se tudi drugi od nas. Vsaka knjižnica nima zadostnih virov, da bi razvila takšen sistem, zato smo referenca, na katero se obračajo, tako glede ustreznih postopkov digitalizacije kot avtor-skopravnih vprašanj. Skušamo biti v pomoč ostalim. Naša Digitalna knjižnica se lahko postavi ob bok tudi razvitim knjižnicam po Evropi in svetu. V nekaterih pogledih smo celo boljši, v drugih pa tudi nismo bistveno slabši. Vsekakor smo po količini in raznolikosti gradiva primerljivi z drugimi. Precej sodelujemo tudi z državami nekdanje Jugoslavije, ki gradijo lastne digitalne knjižnice z nekoliko zamika. Zanima jih, kako smo se takšnega dela lotili mi. Sodelujemo, imamo stike in jim skušamo pomagati pri njihovem razvoju, saj nas precej stvari povezuje. Problematična sfera je nezaupanje digitalni obliki, saj njen pretok težko nadzorujemo. Kako rešujete avtorsko in sorodne pravice ter željo po čim večjem pretoku informacij? Eden od temeljnih izzivov je tudi dostopnost oz. kako jo zagotavljati. Današnja družba je navajena, da je vse dostopno prosto in zelo hitro. Pravni vidik pa narekuje določene omejitve. Gre za dve plati. Po eni strani zastopamo javni interes prostega dostopa do informacij, do znanja, ki naj bi bil čim širši za vse, po drugi strani pa moramo ščititi interese nosilcev avtorskih pravic. Tu bo vedno prihajalo do trenja in prav je, da ne zanemarimo ne enega ne drugega. Knjižnice nosimo vmesno vlogo. Seveda je smisel knjižnice omogočiti čim boljšo dostopnost do vsega, kar hranimo, komurkoli, od koderkoli. Po drugi strani pa smo tudi skrbniki kulturne dediščine, kamor spada tudi to, da moramo preprečiti kakršnokoli zlorabo gradiva. Področje je nekoliko delikatno, a hkrati dinamično, saj se zakonodaja konstantno spreminja, tako na nacionalnem kot evropskem nivoju. V znanstveno raziskovalni sferi se vse bolj uporabljajo CC (Creative Commons) licence, s katerimi avtorji omogočajo prosti dostop do svojih del, vedno pa bodo tudi komercialni interesi, kar moramo prav tako upoštevati. Za konec pa pogled v prihodnost. Kakšne so ambicije za naprej? Trajno ohranjanje potrebuje še precej pozornosti tudi v prihodnje. Veliko smo delali predvsem na omogočanju dostopa in postopkih pridobivanja gradiva. Na ta račun je bilo trajno ohranjanje nekoliko zanemarjeno. Pomembna točka za naprej je tudi razvoj portala dLib.si, kar se mi zdi ključno. Uporabnike želimo nagovoriti še bolj učinkovito, vlagali bomo v razvoj orodji ravno za njih. Želim si, da Digitalna knjižnica ne bi bila le pasivna zbirka gradiva, ampak bo uporabnikom omogočala individualno urejanje gradiva po lastnih željah, zanimanjih in preferencah. Želimo, da bi imeli uporabniki možnost ustvarjanja lastnih zbirk, dodajanja notacij in komentarjev, skupne uporabe gradiva in da bi Digitalna knjižnica postala delovno okolje, ki bo omogočalo več kot zgolj iskanje in branje. Kar se tiče ozadja, pa želimo postopke obdelave gradiva čim bolj avtomatizirati in s tem prihraniti čim več časa, ki je v obdobju vsesplošnega varčevanja vedno bolj dragocen. intervju: Manja Gatalo fotografije: Milan Štupar, Narodna in univerzitetna knjižnica Knjižničarske novice, letnik 25, številka 10/11 9 KNJIŽNIČARSKA POTEPANJA INELI Balkans: projekt, ki povezuje, izobražuje in spodbuja inovativnost knjižničarjev balkanske regije Knjižnica je prostor, ki odslikava in aktivno sooblikuje sodobno družbo ter ustvarja in spodbuja državljansko in kulturno zavest. Je pomembna za ekonomski in kulturni razvoj družbe. Ker se danes vse več knjižnic sooča z zmanjševanjem sredstev, kar močno vpliva na trajno in nemoteno delovanje knjižnične dejavnosti, postaja prostor za razvijanje inovativnih idej, postopkov in izdelkov. Le-ti, poleg tega, da znižujejo stroške, prinašajo večjo uporabnost storitve in zadovoljujejo določene potrebe okolja. Pomena inovativnih pristopov v knjižničarstvu se dobro zavedajo zaposleni v organizaciji Future Library iz Grčije, saj nenehno iščejo nove načine, kako okrepiti vlogo splošne knjižnice v lokalnem okolju in posledično vplivati na kvalitetno življenje posameznika v družbi. Future Library je neprofitna organizacija in je bila ustanovljena leta 2011. Njen prvotni cilj je bil povezati splošne knjižnice po vsej državi z namenom ozaveščanja pomena splošnih knjižnic kot centrov učenja, navdiha, srečevanja in ustvarjalnosti. Je živa organizacija, ki trenutno šteje 140 splošnih knjižnic in 7.000 članov. Da bi razširili mrežo povezovanja splošnih knjižnic in knjižničarjev na področje balkanske regije, je organizacija prejela finančno podporo fundacije Billa in Melinde Gates in na podlagi že obstoječega, globalnega programa INELI razvila program INELI Balkans. Kaj je INELI Balkans? INELI (International Network of Emerging Library Innovators) je mednarodna mreža 35 knjižničarjev, inovatorjev iz 12 držav balkanske regije (Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Makedonija, Kosovo, Črna Gora, Romunija, Srbija, Turčija, Grčija in Slovenija), izbranih na podlagi javnega razpisa, ki ga je objavila organizacija Future Library. Zagotovo je tudi mnogo več kot izmenjava izkušenj, saj hkrati nudi izobraževalni okvir za inova-tivne knjižničarje in možnost realizacije projekta, ki bo v tem procesu nastal. Program je zamišljen kot edinstvena platforma, ki preko e-izobraževanja motivira in povezuje izbrano skupino in jo spodbuja, da eksperimentira z novimi idejami. Izbranim inovatorjem bodo v pomoč ambasadorji (iz vsake države po eden) in pet mentorjev, ki nas bodo spodbujali, usmerjali in vodili skozi proces pridobivanja novih znanj in kompetenc. Katere so glavne aktivnosti programa? Cilji izobraževalnega programa so omogočiti izbranim, perspektivnim knjižničarjem, da razvijejo in vzdržujejo mrežo povezanih splošnih knjižnic v državah balkanske regije, in spodbujati izmenjavo pridobljenega znanja ter eksperimentiranje z novimi idejami. Na temeljih inova-tivnega potenciala izbranih kandidatov in pripravljenega izobraževalnega modela bo INELI Balkans služil kot neke vrste inkubator, ki bo spodbujal inovativnost in razvoj splošnih knjižnic balkanske regije. Program sestavljajo tri glavne aktivnosti, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo: 1. 2. 3. Izobraževanje knjižničarjev na področjih, ki pokrivajo sodobne trende v splošnih knjižnicah. Izobraževanje bo potekalo pretežno on-line in preko zaprte platforme, kjer bomo imeli inovatorji dostop do učnega gradiva, foruma za izmenjavo znanj in idej, nalog in aktivnosti, ki bodo okrepile naše sodelovalne spretnosti, ter do metod, ki nam bodo pomagale razviti projektne načrte za nove knjižnične storitve. Pred nami je 14 mesecev e-izobraževanja, sedem v sezoni 2015/2016 in sedem v sezoni 2016/2017. Izobraževanje bo potekalo še na treh letnih srečanjih, skozi celoten proces pa nas bodo vodili izbrani učitelji, mentorji in ambasadorji. Nagrada za inovativne projekte. V drugem letu bomo lahko udeleženci predlagali inovativne projekte za svoje knjižnice in izbrane bomo s pomočjo strokovnjakov tudi izvedli. Mreženje: izobraževanja, študijski obiski, medsebojna pomoč in podpora ter povezovanje, katerih namen je, da se nadaljujejo tudi po zaključku projekta. Future Library Slika 1: INELI Balkans 10 Knjižničarske novice, letnik 25, številka 10/11 KNJIŽNIČARSKA POTEPANJA .'l'es' . rra^^^^^Hnr^Hrv^KE^ Unit 1 - Introduction to the training program overall E-Learning PHASE 1 itmfi , rnaj a i ¿jl