t Radoslavu Knafliču, svojemu prvemu slovenskemu učitelju v spomin Sredi zime, ko je vsa pokrajina odeta z belo isneženo odejo, je slovenska obmcjna gruda sprcjela in pokrila posmrtne ostanke vclikega slovenskega sina, učitclja in vzgojitclja nove slovenske obmejne gencracije, g. Radoslava Knafliča. Njegova borbenost, nacionalna trdnost in zavednost, njegov idealizcm tcr njcgov značaj naj bodo nam vsem vzor in stopinje, po katcri naj bi hodili vsi, kajti s temi vrlinami jc pokojni Radoslav Knaflič koval in vzgaja.1, sc boril, ni klonil in končno vcdno zmagal. Krepak po duhu je vedno premagal najtežje ovire, je vcdno prebredcl najtežjc prepadc, ki mu jih jc bodisi usoda, bodisi človek postavil na pot, in končno so njegov duh, njegova volja in njegov »hočem« ustvarili čudeže na vseh poljib, kjcr sc jc uvcljavljal. Kot si.i Slovenskih goric, iz rcvne želaiske rodbine je postal narodni učitelj z vsemi odlikami dobrega ljudskega vzgojitelja in odličnega narodnega barca. Svojih sil ni posvečal samo mladini, ki mu je bila povcrjena v vzgojo, ampak je v tch težkih časih, ko jc bil naš narod brcz pravice in svobodc, posvetil temu zatiranemu narodu vse sile in ga bodril, vzpodbujal vn vzgajal v duhu svobodoljubja in nacionalnega prcporoda. Narodu je bil povsod, kjer je poučeval, pravi oče in po očetovsko je ta narod vzgajal v krcpkcm jugoslovcnskem duhu, da je ostal zvcst tradicijam svojih dcdov in prejšnjih rodov. Vedel je, kaj narod potrebujc, da bo vzdržal v kruti borbi proti nemškutarskemu duhu, ki, je v predvojnih letih zastrupljeval našo zemljo. In tudi tu je zmagal! Za svoje resno narodno vzgojno dclo, ki ga je izvrševal z vsem idealizmom in optimizmom, da bo nckoč bodočnost le naša, jc bilo takoj po izbruhu vojne tudi za njega mcsto v graških vojaških zaporih, kjer jc dclil usodo z mnogimi slovcnskimi in jugoslove.nskimi idcalisti svojega kova. Pokojni Radoslav Knaflič pa ni vzgajal in delal za narod samo z besedo, ampak jc zastavil tudi svoje ostro ošiljeno pero in v klenib besedah in spisih branil narodovc ideale in pravice. Kot učitelj in upravitelj pa je bil tudi prvoboritelj za stanovske pravice, svojim tovarišem je bil iskrcn tovariš, svetovalec in sodnik. Ko sta se sen njegovih vzgojnih načrtov ter njegova edina vroča želja po državni in narodni svobodi uresničila, ga je naša prosvctna oblast postavila na zelo izpostavljeno službeno mesto v Radvanjc pri Mariboru. Tu jc zopet pričel z novim delom, z delom, ki je rodilo pozitivne sadovc. Kraj njcgovcga p.rvega mesta v svobodni domovini jc bil močno ponemčen in treba je bilo orati novo ledino in vzgojiti nov naraščaj v duhu sloveniskih in jugoslovenskih idcoloških smcri, ki jih jc prav v Radvanju močno zabrisala smotrna germanizacija. Trdo je bilo tu njegovo delo, kajti marsikaj, kar je ;s težavo zgradil, so mu prcko nočit porušili nasprotniki. A bil je zopet trden, borbcn do skrajnosti, marljiv kot čebela, ncustrašljiv, zvest svojim idealom in je končno zmagal. Vzgojilje >novo gcnracijo kljub odporom rcncgatov, organiziral jc novo šolo in tako šel v pokoj z zavestjo, da jc vse svoje silc posvctil zatiranemu slovcnskemu narodu in pomagal graditi to lepo domovino. V pokoj je šel -z zadnjega službcnega mesta ponoscn na svojc dclo, saj sta v Radvanju nastopila nov rod in nov duh, saj je po dolgih letih napora in dela slovcnščina prcvladala v kraju. Lcdina je bila zorana, ono, kar so mu vedno Tušili, jc končno zgradil in z lahkim srcem in vcdrim pogledom v bodočnost jc šel v pokoj. Red sv. Save V. stopnje tcr časitno občanstvo abčin Jurkloštra in Kokarjev dokazujeta njcgovo dclo med narodom. Zadnja lcta jc hodil po Mariboru sključcn pod tcžo let, vendar vcdno čil, nasmc.ian in z vsakim se jc rad razgovarjal. Se vcdno je dclal, ni miroval, dokler ni smrt na dan sv. Trch kraljev pretrgala niti njegovega plodonosncga življenja. Scdaj sanja in spi v svoji ljubljcni, svobodni slovenski zemlji, ki jo je tako zvcsto ljubil. Naj mu bo ta sveta zemljica lahka odcja, mi, njegovi bivši učenci, pa bomo prvcga slovenskcga nadučitelja na radvanjski šoli ohranili v večnem, trajnem in svetlcm spominu. Slava mu! Kolar Vilko.