601 00700 Abbtn"*p'ačana v gotovini ~ nAA • letale I gruppo Cena 200 Ilf J(k ..okSKI dnevnik Leto XXXIV. Št. 120 (10.032) TRST, torek, 23. maja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1345, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ °vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. jjtjjP 0 IMENOVANJU PO NJEGOVEM POVRATKU IZ ZDA ANDREOTTI BO OHRANIL NOTRANJE ministrstvo do začetka junija ;°vorijo tudi o možnosti, da bi predsednik vlade funkcijo obdržal, Snoval pa naj bi Zamberlettija za podtajnika, ki naj bi odgo-Varjal za javni red - Včeraj začele delovati nove varnostne službe ftlM Ko jc Cossiga odstopil s položaja notranjega ministra, so njegovo odločitev kot znamenje nekega «novega načina tilu ,Jania» v vrstah krščanske demokracije. To prepričanje pa če-i|| ? >oli splahneva. Potem ko so iz tega ali onega razloga, se pravi "lam1*! *astne nepripravljenosti, ali ker niso bili po godu političnim te I Večine, odpadla imena Plccolija, Scalfara, Martinazzolija, Marčeti),],,. | a^altija, je notranje ministrstvo začasno prevzel in ga doslej ten* pret*scdnik vlade Andreotti, tep^ y krogih predsedstva vla-<*iarjaj0 začasnost nove Andre-ipeojju ^nkcije, je vsa zadeva ije j a nemalo vprašanj. Zasedali |)| 'teljev strank vladne večine, "feni ** mol'ali spopasti z vpraša-»ii|0i.|,Jovega notranjega ministra, so vptJ£1 ,Zil dalj časa. To pereče (o »bodo obravnavali komaj ik^u^nttijevem povratku iz Wa-yl*de na (kier sc bo predsednik >e p U4f,ležil vrha Atlantske zveze) Hjj najbrž prve dni junija. Ko-Hup8*’ skor“i niesec dni po od-Abotf ^ra,K'esea Cossige, bo An-1 Pričel z vrsto dvostranskih ttfo s predstavniki strank, ki tvo-hja ^'no, da bi našli primemo rMSpre9ovorlla vrsta vidnih -avnikov posameznih dr-dov c,anlc Združenih naro-I|(l ’ Prvi pa bo za govornl-h^bber v stekleni palači ob DrS(70rški Vzhodni reki stopil Ajdnik jugoslovanske vla- selin Djuranovič. h ej ., J1 je" 39 zakona o referendumu, Nl boleča^ da se referendum Zr "e ie b’l zakon, ali del ’ 0 katerem bi se morali i-v" ta» 'tonskem glasovanju, med-‘Velja vi jen z odobritvijo no-^^^onskega določila o istem sodišče je’namreč včeraj V*ba »člen 39 zakonika o V^tlu ne daje osrednjemu I), ’ ankasaciiskega sodišča pra-Ai ® jgi prekbče referendum o čle-f|’ *ti g nika Reale o javnem reto1) ;>*a ie razveljavil in zamenjal ,‘akona št. 533 iz leta 1977, to do * -Pre' vzel v Poštev mezno-todiifj* -ie morda potreben refe-AhtL o novem zakonu*. S tem totilog ’e ustavno sodišče sprejeto kvh)i] °bhora za referendum, ter Od0,, sk*eP kasacijskega sodi-uecembra lani, ki je člen 5 zakona Reale, (ki prepoveduje zakrivanje obraza med javnimi manifestacijami) izvzel iz prihodnjega ljudskega glasovanja, ker ga je zamenjal zgoraj navedeni člen 2. Glede bližnjih referendumov o u-stavnosti zakona o javnem financiranju političnih strank in o zakonu Reale, je danes zavzeto stališče tudi socialistično glasilo Avanti, ki vabi prebivalstvo, da se izreče o njihovi veljavnosti. Pri tem naglasa, da so se stranke obvezale, da v doglednem času odobrijo nov zakon o javnem redu. Pri tem velja omeniti, da zaradi obstrukcionizma radikalcev in mi-sovcev ne bi mogli pravočasno odobriti novega zakona, tako da je referendum o zakonu Reale neizbežen. V primeru pa, da bi na referendumu zavrnili zakon Reale, pa bi do odobritve tega novega zakona nastala praznina, ki bi v sedanjem trenutku bila lahko izredno nevarna, saj bi številni prekrški ostali nekaznovani. (db) DE. SISMI se bo ukvarjala z vprašanjem obrambe na vojaški ravni, SISDE z vprašanjem obrambe demokratične ureditve, CESIS pa ki bo odvisna izključno od predsednika vlade, bo imela težavno nalogo, da koordinira delovanje ostalih dveh služb. V rokah Andreottija, tudi po začasnem ali dokončnem prevzemu funkcije notranjega ministra, so se tako koncentrirale mnoge funkcije, ki zadevajo javni red, kar povzroča dokajšnjo zaskrbljenost, vsaj v zvezi z učinkovitostjo in operativnostjo. P i tem gre omeniti, da je ?'>rova ugrabitev sprožila vprašanje javnega reda in terorizma v vsej njegovi politični zapletenosti. Dolgoročna strategija, ki jo zagovarja predsednik vlade, pa ni naletela na pretirano odobravanje levice. Predvsem komunisti so opomnili Andreottija, da je treba izvajati program, o katerem so se domenili, ter pospešiti iskanje rešitve vprašanja, ki je nastalo z odstopom Cossige. Problem imenovanja notranjega ministra je za sedaj obtičal na mrtvem tiru. O njem se bo spet govorilo po 3. juniju. Jutri se bo sestal centralni komite socialistične stranke, ki ima na dnevnem redu razpravo o političnem položaju, oceno linije, ki jo je zastopala stranka glede Morove u-grabitve ter razpravo o volilnih i-zidili 14. maja in o političnih perspektivah, ki izhajajo iz teh volitev. Zasedanje centralnega komiteja bo trajalo do petka, poleg omenjenih točk pa bodo na dnevnem redu tudi vprašanja notranje organizacij stranke tudi v luči sklepov zadnjega strankinega kongresa v Turinu. Menijo. da bodo nekateri člani Man-cove in Mancinijeve struj prestopili v Craxijevo in Signorile;evo skupino. Ob zaključku centralnega ko-miteia bodo morda izvolili vodstvo : janke. ki bo. moralo odracati ®»vo razmerie sil v centralnem’ komiteju. (mf - if) Miimler V. Colombo zaključil enotedenski obisk na Kitajskem PEKING — Včeraj je zaključil sedemdnevni obisk v LR Kitajski italijanski minister za prevoze in trgovinsko mornarico Vittorino Colom-bo. Načeloval je delegacijama za prevoze in pošto oz. telekomunikacije ter odposlanstvu italijansko - kitajskega zavoda za trgovinsko in kulturno izmenjavo. Pred povratkom v domovino se je sestal s podpredsednikom vlade Teng Hsiao-pingom. Razgovarjala sta se o mednarodnih političnih vprašanjih (pretežno o evrokomuniz-mu, kar je gostitelj spretno izkoristil za napad na «sovjetske hegemo-nistične težnje*), zlasti pa seveda o dvostranskem sodelovanju. V SABI OSTANE ZAČASNO TUDI BATALJON BELGIJSKIH VOJAKOV Zaključena izselitev Evropejcev iz Kolvezija Francija še ne namerava odpoklicati padalcev Takoj po izbruhu sovražnosti Mobutu zavrnil poziv osvobodilne fronte k pravočasni evakuaciji belcev Begunca na bruseljskem letališču (Telefoto ANSA) KINŠASA širokopotezna opera cija za izselitev Evropejcev iz Kolvezija v jugovzhodni zairski pokrajini Šahi (bivši Katangi), ki sta jo sprožili Belgija in Francija ob a-meriški, zahodnonemški in britanski pomoči v vojaški opremi, živežu, o-blačilih, zdravilih in denarju — samo ZRN je v ta smoter porabila okrog 14 milijard lir — je v bistvu zaključene. Do 13. ure včeraj po italijanskem času je bito odpeljanih z bojnega prizorišča 2150 oseb, in si cer 1355 v Bruselj, 300 v Pariz, 150 v Lumumbaši južno od Kolvezija itd. Italijanov je bilo evakuiranih 98, vendar gre pri njih tudi za belgijske, francoske in portugalsKe državljane. Določeno število Evropejcev je kljub vsemu ostalo v Šabi. Z namenom zagotoviti jim osebno zašči to pred morebitnimi represalijami, je belgijska vlada sklenila ohraniti v Zairu bataljon padalcev, medtem ko se drugi po izteku predvidenih 72 ur, kolikor bi morala trajati najdlje reševalna akcija v izvedbi belgijskih sil, pripravljajo na povratek v domovino. To je naglasil v parlamc-ntu predsednik bruseljske , vlade Tindemans po sinočnjem zasedanju »kriznega odbora*, ki ga ■iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHtiiiHimiKiMiiiiiMiiiiiiitiiiiHiitmifiiiiiiiiiniiniiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitttiiiiiiioiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiMiiiii P0 PREPOVEDI OBJAVE SOBOTNEGA SPOROČILA BRIGADIST0V Glavno tožilstvo začelo postopek zoper časnikarja Luigija Fossatija Kot odgovorni urednik lista «11 Messaggero» je dovolil objavo letaka - Časnikarski sindikat ocenil sodni ukrep kot nevaren poskus preventivne cenzure in kot omejevanje svobode obveščanja - Sodni krogi solidarni s tožilstvom RIM — Ukrep rimskega tožilca (samovoljna objava dokumentov, ki ’ ’ ^ -- - ■---- zadevajo kazenski postopek) in 650 (nespoštovanje odredb pristojnih o-blasti) kazenskega zakonika.* Glavno tožilstvo — nadaljuje sporočilo — z zadovoljstvom ugotavlja, da je večina občil ravnala udgovor-no in ni objavila vsebine letaka. Tožilstvo se nadalje obvezuje, da bo v kratkem sklicalo sestanek s kvalificiranimi časnikarji, da bi z njimi preučilo možnost zajamčit-' potrebno tajnost kazenskim postopkom ob spoštovanju potreb občil in načela o svobodi tiska.* Guida Guasca, ki je v soboto prepovedal objavo desetega sporočila rdečih brigad in zagrozil z obtožbo vsakomur, ki bi si upal kršiti ukaz, je izzval, kot je bilo pričakovati, val žolčnih polemik. Zlasti še, ker je dr. Guasco po ukrepu, o katerega umestsnosti in osnovanosti je marsikdo podvomil, uresničil grožnjo in začel sodni postopek proti odgovornemu uredniku rimskega lista «11 Messaggero* Luigiju Fossatiju, ki je kljub prepovedi objavil sporočilo v izčrpnem izvlečku. Fossati je sporazumno z uredniškim kolektivom menil, da je sodnikov ukaz le poskus preventivne cenzure in tako v nasprotju s temeljnim načelom u-stave o svobodi obveščanja. Kratko spročilo glavnega tožilstva, ki je izzvalo val polemik in javno razpravo o vprašanju tajnosti v sodnih ter drugih p stopkih, se glasi: «Na osnovi zakona je bilo glavno pravdništvo prisiljeno nastopiti proti odgovornemu uredniku lista «11 Messaggero*, ker je kršil člena 684 Danes zasliševanje Enrica Iriacc Vse kaže, da bodo pre-odkritju dveh skriva- RIM -iskovalci po lišč rdečih brigadislov, aretaciji še stih domnevnih teroristov in zaplembi znatne količine dokaznega gradiva, posvetili prihodnje dni preučevanju in ocenjevanju doseženih rezultatov in dokazov ter izjav obtoženih. V ta namen bodo dam s znova zaslišali tiskarja Enrica Triaco, ki je bil vsaj navidezno lastnik ti- Najodločneje — kot je samoumev _ no — je reagiral uredniški kolektiv skarne v D*- Pi° ^oa- ^ ... ...... I f obrt Krtntfi /4 n rimskega lista, ki je po daljši razpravi odobril dolgo sporočilo, v katerem označuje poseg dr. Guasca kot poskus uvajanja preventivne i cenzure, ki bi lahko ohromila nače-I lo svobode obveščanja. Zaradi tega ! je uredniški kolektiv zadolžil sindikalni odbor, da ukrene vse. kar je potrebno v obrambo novinarske de- NA SKUPNEM SESTANKU V SALZBURGU Nove pobude solidarnostnih komitejev za pravice narodnih manjšin v Avstriji Izdajali bodo časopis v vsedržavnem merilu, ki bo redno poročal o življenju manjšin - Obsodba procesov proti koroškim Slovencem CELOVEC — V Salzburgu je bila konec tedna konferenca Solidarnostnih komitejev za pravice manjšin iz Gradca, Salzburga in Celovca ter iniciativne skupine za pravice manjšin na Dunaju. Ob zaključku konference so delegati izdali naslednje poročilo za tisk: «V Salzburgu je bila 20. in 21. maja konferenca Solidarnostnih komitejev za pravice manjšin, katere so se udeležili tudi opazovalci slovenskih osrednjih organizacij in o-Ijazovalka iz Innsbrucka. Na konferenci so se posvetovali o aktualnem položaju gibanja za pravice narodnih manjšin v Avstriji in o-bravnavali pereča vprašanja tega gibanja. Sklenili so načelen katalog zahtev pod geslom «Popolna e-nakopravnost za narodne manjšine v Avstriji* ,ki določa osnovno u-smeritev dela solidarnostnih komitejev. Nadalje so sklenili, da začnejo izdajati časopis v vseavstrijskem okviru, ki naj bi redno z živim poročanjem o narodnem življenju manjšin in njihovih vsakodnevni diskriminaciji, ustvarjal javno mnenje v prid enakopravnosti manjšin. Prva številka naj bi izšla v začetku julija. V podporo in v zagotovitev izdajanja bo izvedena nabiralna akcija. Za nadaljnje delo v javnosti so sprejeli sklep, da ob aktualnih priložnostih in omejenih temah, npr. o šolstvu, izdajo brošure s temeljnimi in splošnimi informacijami. Konferenca je pokazala, da klic po popolni enakopravnosti narodnih manjšin po sprejetju zakona o narodnih skupinah s pripadajočimi odredbami, ni utihnil. Ponovno so na konferenci podprli manjšinske organizacije, ki zavračajo to proti-manjšinsko zakonodajo in enoglasno določili, da delo komitejev v prvi vrsti usmerijo na odpravo vseh protimanjšinskih ukrepov vlade in upravnih oblasti in na propagiranje in podpiranje pravičnih zahtev manjšin. Posebej so na koferenci obsodili \al procesov proti pripadnikom slovenske manjšine in zahtevali njihovo takojšnjo ukinitev. V ta namen bodo komiteji v naslednjih mesecih okrepljeno podprli zbiralno akcijo slovenskih osrednjih organizacij za pokritje stroškov procesa. V petek, pred konferenco, pa je solidarnostni komite v Salzburgu priredil na salzburški univerzi koncert znanega slovenskega zbora «Danica» iz Št. Vida v Podjuni. Prvo tovrstno prireditev v Salz burgu, ki naj bi tudi salzburški javnosti predstavila kulturno dejavnost slovenske manjšine na koroškem, je zbrano občinstvo navdušeno pozdravilo. V okviru priredi- tve je Harald Irnberger bral svoj monolog «Z rjavim črnilom*, trio «Korotan» pa je zaigral več koroških narodnih pesmi. (Sindok) Podtajnik OZN Guyer dal jamstva Izraelu TEL AVIV — Namestnik tajnika OZN Roberto Gu.yer se je včeraj sestal z izraelskim zunanjim ministrom Mošejem Dajanom, kateremu je zagotovil, da se bodo sile OZN zoperstavile povratku palestinskih gverilcev na libanonsko območje. Kasneje .je Guyer izjavil časnikarjem, cia se bodo modre čelade posiužile tudi orožja, da bi preprečile vdor vsakrše oborožene skupine na območje južnega Libanona Medtem pa je zanimanje telaviv-skepa časopisja osredotočeno na bodočo misijo izraelskega obrambnega ministra Weizmana v ZDA. Na nedeljski seji ministrskega sveta so poleg obsodbe ameriškega sklepa, da proda Saudski Arabiji in Egiptu najsodobnejša letala, sklenil predložiti ZDA nove zahteve po orožju. TOKIO — Tu so sporočili, da se je romunski predsednik Ceausescu včeraj sestal s severnokorejskim državnim poglavarjem Kim D-sungom. Prav tako bosta danes prispela v Rim genovski sodnik Di Noto in karabinjerski polkovnik Lace, ki vodita preiskavo o ugrabitvi ladjarja Piera Coste, da preučita del zbranega gradiva. ’’ot smo poročali so namreč v skrivališču v Ul. Pio Foa našli med drugim del odkupnine za ladjarja in matrice enega od spo-ontologije in se zoperstaviti represiv- a katerim so si teroristi la- ni logiki Guascovega ukrepa. Ured- ( stjl1 °Č2tovstvo ugrabitve, niki so tudi mnenja, da je vprašanje, ali in kako objavljati sporočila teroristov, lahko mogoče rešiti le v okviru svobodnega, avtonomnega in odgovornega odločanja časnikarjev. Podobno stališče je v imenu časnikarskega sindikata FNSI zavzel član vsedržavnega vodstva Alessan dro Cardulli. ki je izrazil svojo solidarnost in solidarnost kolegov prizadetim urednikom. «S svojo poli tično občutljivostjo in s svojo strokovnostjo — je poudaril Cardulli — so italijanski novinarji pri poročanju o zadevi Moro odločilno prispevali k napredku demokracije in svobode v državi.* sestavlja še nekaj ministrov in vrsta visokih častn'ko\. Mobutu je medtem obdolžil bej-gijskega zunanjega ministra Simo-neta, da ni pravočasno posredoval obrambnemu resorju njegove prošnje na pomoč z dne 15, t.m. in tako zakasnil reševalno operacijo oz. povzročil tolikšno število žrtev. Bel gijci so tu brž zanikali, toda zairski diktator je naročil svojim diplomatom .naj do novega ukaza prekinejo vse stike z bruseljskim zunanjim ministrstvom. Njegova poteza lahko seveda izzove ukinitev diplomatskih odnosov mta državama. Medtem ko je poslalo očitno, da bodo francoski padalci z razlika od belgijskih ostali v Šabi za nedoto čen čas, «da napravijo red*, se množijo protesti zaradi »mednarodne človekoljubne akcije*. Ni namreč dvoma, da so zlasti Francozi silno zaostrili položaj v Šabi in Zairu sploh in tako postali skupno z zavezniki tudi sami odgovorni za poboj civilistov, sicer ne le belcev (menda okoli 200), temveč tudi temnopoltih. katerih pa sistematično nihče ne omenja, kot tudi ne pokolov, ki so jih zagrešile Mobutujeve čete. Te izrecno omenjajo številni begunci. Glavno odgovornost za tragedijo pa ima osebno Mobutu. ki je preprečil vodstvu kongoškega osvobodilnega gibanja FNLC, da bi na lastno pobudo in ob proglasitvi začasnega premirja poskrbelo za primerno zaščito civilnega prebivalstva. FNLC je hotelo že prejšnji teden izseliti belce. Agencija TASS očita Atlantski zvezi, da skuša preko francoskih padalcev vsiliti Afričanom lastno politiko, toda o umestnosti vojaškega posega v Šabi se vprašujeta tudi francoski listi. Med drugim pišejo, da Mobutu ne bo vzdržal na obia-sbi ,če se takoj ne loti družbenih reform. Kakšna naj bi bila njegova nadaljnja politika, pa morda kaže zadnja vest iz Bruslja: za posledicami rane, ki mu jo je povzročila v glavi krogla, je izdihnil glavni tajnik kongoškega o po zicijskega gibanja MARC Kanjonga Mobateli. Nekateri omenjajo možnost samomora, vedeti pa je treba, da je bil pokojni lani v Kinšasi obsojen na smrt zarati sodelovanja pri zaroti proti Mobutuju. Mobutu aopotuje danes v P.iriz, kjer se bo udeležil zaključnega zase danja francosko-afriške konference. Včeraj .je Giscard D‘Estaing zagotovil udeležencem trdno podporo Francije afriškim državam »proti napadom in grožnjam od zunaj*. Tik pred zaključkom redakcije jc agencija Tanjug sporočila, da so padalci francoske tujske legije v Kclveziju ustrelili 32-letnega Jugoslovana Jovo Džiniča. To je povedal njegov znanec Jure Karaman, potem ko se je z devetimi rojaki včeraj pripeljal v Bruselj. Padalci so streljali a njun avto misleč, da se v njem vozijo preoblečeni uporniki. (dg) Bivši predsednik ustavnega sodišča Giuseppe Branca pa je v razgo voru z novinarji opozoril, da kazenski zakonik predvideva za kršilce člena 684 le denarno globo, kar jc dokaz da tajnost sodnega postopka ni tako «pomembna dobrina*, da bi jo zakonodajalec hotel ščititi z odločnimi reakcijami sistema. Nadalje se je tudi vprašal, če lahko sploh govorimo o tajnosti, ko je bito besedilo letaka znano veliko ljudem. V imenu socialistov je član vodstva Fabrizio Cicchito poudaril, da je obtožba odgovornega urednika lista «11 Messaggero* za svobodo tiska in obveščanja nevarna pobuda. Predvsem pa bi po njegovem mnenju ne smeli zahtevati, naj tajnost spoštujejo časnikarji pač pa zlasti sodniki in organi javne varnosti. S to oceno je kljub nekaterim razlikam soglašalo tudi glasilo liberalne stranke «L’Opinione». Povsem nasprotnega mnenja pa so v sodnih krogih, kjer poudarjajo, da je bil ukrep dr. Guasca povsem zakonit. Z njimi so potegnili tudi nekateri vidni pravniki, ki pa so ukrep ocenjevali s strogo juridične-ga stališču in so povsem prezrlj po litično plat vprašanja, (vt) RIM — Giovanna Leone je sprejel včeraj popoldne na Kvirinalu pred sednika vlade Andreottija. NA SESTANKU V HAVANI Sprejet predlog SFRJ za mirno reševanje sporov med neuvrščenimi HAVANA — Podpora jugoslovanskemu stališču o mirnem reševanju sporov in konfliktov med neuvrščenimi državami je brez dvoma eden pomembnejših zaključkov šestega sestanka koordinacijskega odbora neuvrščenih držav na ministrski ravni . v Havani. Koordinacijski biro je sprejel predloženo formulacijo. da obstajajo spori med članicami in da je potreben «aktivnej-ši odnos* do tega vprašanja Zato je predložil ministrski konferenci neuvrščenih, ki bo v Beogradu od 25. do 29. julija letos in bo tudi zaključila priprave na šesto konferenco šefov držav ali vlad neuvrščenih držav, naj poišče poti in metode, ki bi prispevale k miroljubnemu reševanju obstoječih in morebitnih novih sporov med neuvrščenimi. Zaključni dokument, ki vsebuie o-snovna stališča o politiki neuvrščenih držav, sprejetih na konferenci v Colombu leta 1976, poudarja potrebo po solidarnosti med neuvr ščenimi, pa tudi budnosti spričo pritiskov od zunaj in poskusov razdvajanja znotraj gibanja ali umikanja s temeljnih smeri v boju proti imperializmu in vsem oblikam tu.ie nadvlade. V dokumentu so nadalje poudarili da .je treba proces popuščanja napetosti razširiti na vse dele sveta, zato ga ni mogoče krojiti na osnovi ravnotežja sil in z biokovsko politiko. Poseben poudarek so dali nekaterim težnjam po obnavljanju hladne vojne ter zaostrovanju po ložaja v nekaterih delih sveta. Pri tem so ostro obsodili francoske vojaške intervencije v Zahodni Sahari ter izraelsko politiko na Bližnjem vzhodu: naglasili so neločljivost palestinskega vprašanja od bližnje-vzhodne krize in pravice palestinskega ljudstva ter potrdili, da je palestinska osvobodilna organizacija edini predstavnik Palestincev. Prvič jo tudi kak forum neuvrščenih naslovil na Vietnam in Kampučijo poziv, naj po mirni poti rešita svoj spor. na podlagi vzajemnega spoštovanja, neodvisnosti, o-ze meljske nedotakljivosti in nevme-šavanja v notranje zadeve ene ali druge od teh držav. Izrazili so tudi zadovoljstvo zaradi sklicanja posebnega zasedanja generalne skupščine OZN, ki bo razpravljala o razorožitvi. Sklicanje pomeni nov uspeh za gibanje neuvrščenih, ki so za to zasedanje pripravile svojo platformo. Prav ta platforma bo, kot je pričakovati, podlaga za svetovno debato o razorožitvi, V sklepnem dokumentu so posebno pozornost posvetili tudi gospodarskim vprašanjem in sodelovanju, ki brez dvoma predstavljajo kohezivni faktor neuvrščenega gibanja in držav v razvoju. Glede g(y spodarskih odnosov, dokument izraža nezadovoljstvo zaradi počasnosti gibanja v smeri nove ureditve v teh odnosih, za kai ie v glavnem kriva vrsta razvitih držav, ki niso pokazale dovolj politične volje za spremembo, .(db) OB VOJNI V SABI POSKUS ZAVIRANJA ZGODOVINE Skoraj dvajset let je minilo, odkar je z um'kom belgijske vojske Kongo - Zatre postal neodvisna in samostojna država, kateri pu so kljub temu v nabolj kočljivih trenutkih s krvjo pisali zgodovino tuji vojaki, po navadi plačanci ali legionarji Položaj v tej drugi največji afriški državi, ki skrita v svojih nedrjih, ogromna naravna bogastva, se ni veliko spremenil od tistega dne. ko ie Moise Čombe s pomočjo tujih plačancev strmoglavil zakonito vlado Patricea Lu-mumbe. Tedaj in danes v deroči kalni vedi skorai čudežno plava na govršiu le bivši narednik in danes general Mobutu Sese Selce, ki je prej za kulisami in nato neposredno prevzel in obdržal o-blast v lastnih rokah Z odločilno tujo pomočjo. Lani so ga rešili Maročani in Francozi, letos pa belgijski in francoski padalci ob odločilni logistični pomoči Združenih držav Amerike, ki so vzpostavile letalski most med Žabo in Evropo. Novice, sicer dokaj fragmentarne in včasih protislovne, ki prihajajo iz Šabe, še zlasti pa poročanje zahodnih sredstev javnega obveščanja, vzbujajo v človeku moralni odpor in občutek, da se .ie tamkaj ura zgodovine ustavila ali vsaj. da se kolesje premika zelo počasi, prepočasi. Kdor je po časopisih, radiu m televiziji sledil razpletu dogodkov, je najbrž opazil, kolikšna je bila zaskrbljenost teh medijev za usodo Evropejcev, ki živijo v Koluzezi-ju, koliko prostora so odmerili razgovorom z begunci, koliko opisu pokolov belopoltih ljudi. Vse to nam je priklicalo v spomin pesem, ki jo je sestavil Ivan Della Mea ob umoru Patricea Lumumbe in ob državljanski vojni, ki ie plamtela v tedaj še Kongu. st”a nazionale, danes na bo os-ednii deželni volilni urad pregledal še volila znaka PDUP in PR. V nrihod-nuh dneh jih bo nato predložil pe- 27. maja, ko bo nastopil orkester folk Piera Ragnija in v ponedeljek, 29. maja, ko bo na sporedu nastop skupine punčk rock »Revolver*. Vse prireditve se bodo pričele ob 21. uri. Nakup 25 novih avtobusov za mestne proge V NEDELJO Z likalno uro nov vozni rod vlakov Konec tega tedna, v ncči med soboto in nedeljo, bo stopila v veljavo legalna ura. V soboto ob 24. uri bo treba premakniti kazalce ure za uro naprej, tako, da se bo nedelja praktično začela ob 1. uri. Z nedeljo bo stopil v veljavo tudi nov vozni red vlakov, ki je že izobe šen na oglasnih deskah železniških postaj, katerega bomo objavili v eni prihodnjih številk našega dnevnika. Včeraj je bila v dvorani tržaškega občinskega sveta izredna seja skupščine konzorcija prevoznih podjetij ACT. Poleg upravnih točk, so na seji obravnavali tudi važnejši točki o nakupu avtobusov za mestne prevoze in o prispevkih okoliških občin konzorciju. S prispevkom, ki ga je dala na razpolago dežela, bodo kupili 25 novih a\ tobusov. Avtobusi bodo oranžne barve, bodo dolgi 12 m in bodo imeli zmogljivost 100 oseb. Značilno je. da bodo potniki lahko vstopali - na avtobuse skoz; zadnja in sprednja vrata, izstopali pa lahko samo po srednjih vratih. Druga novost je v tem, da na avtobusih ne bo avtomatskih razdeljevalcev listkov, ki jih bedo polagoma začeli odstranjevati tudi z drugih avtobusov. Potnikj sj bodo lahko nabavili listke pri pooblaščenih prodajalcih. Na seji so obravnavali tudi določitev denarnih sredstev, lij s-j jih prispevale občine Devin - Nabrežina, Repentabor, Dolina in Zgonik. V ta namen je dala občina Devin -Nabrežina nad 40 milijonov lir, občina Reoentabor okoli 4 milijone, občina Dolina pa 32 milijonov. Treba ie omeniti, da predvideva te prispevke statut konzorcija, po katerem naj občine prispevajo prevozna sredstva in naprave ali pa denarna sredstva. Kaže tudi. da bo progo SAP za Rabujez prevzel konzorcij ACT. • ACEGA sporoča, da bodo zaradi vsedržavne stavke uradi danes od prti samo do 10. ure. • Tržaški župan je odredil začasno uvedbo enosmerne vožnje po Ul. Cristoforo Colombo in po Ul. Ve-spucci. / tim sodiščem v naši deželi (v Trstu, Gorici, Vidmu, Pordenonu in Tolmeču), kjer so bili ustanovljeni okrožni volilni uradi, ki bodo sprejemali kandidatne liste za deželne volitve. O kandidatnih listah posameznih strank se veliko govori,,uradnih po datkov' pa je bolj malo. Večina strank namreč še ni formalno potrdila svojih kandidatov. Danes se bo sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti, ki se bo tokrat prvič predstavila na deželnih volitvah s polno listo kandidatov, to je s šestdesetimi imeni. Zanimivo je tudi dejstvo, da bo v volilnem okrožju Tolmeč, to je v Kanalski dolini, vseh pet kandidatov domačinov, kar si stranka šteje v poseben uspeh. Vse svoje napore bo seveda usmerila predvsem v to, da bi bil ponovno izvoljen v deželni svet dr. Drago Štoka. Slovenska skupnost ob tem meni, da bi bila izguba za slovensko narodnostno skupnost, če bi izpadel njen predstavnik. Manj problemov je za občinske volitve, za katere je nosilec liste prof. Aleš Lokar. Za predložitev te liste pa mora stranka kot druge manjše stranke, ki nimajo svojih parlamentarcev, zbirati podpise. SSk se bo predstavila tudi v vseh okrožiih za izvolitev rajonskih svetov. Pri tem računa na izvolitev po dveh predstavnikov v kraška rajonska sveta ter po enega predstavnika v rajonski svet za Bar-kovlje, Greto in Rojan ter morebiti v rajonska sveta za Skedenj ali Sv. Ivan. Istočasno pa reflektira na predsedniško mesto v enem od kra-ških rajonskih svetov. Na teh volitvah se bo SSk predstavila s številnimi mladimi ljudmi, kar izpričuje določeno pomladitev v njenih vrstah. KPI je, kot znano, že objavila svojo kandidatno listo za občinske volitve. Potrjena je bila tudi lista za deželne volitve, a bodo imena uradno objavili šele v prihodnjih dneh. Znano je vsekakor, da bodo med Slovenci poleg Iskre kandidirali še Miloš Budin, Oskar Vatovec, Ivan Bratina za goriško okrožje in Pavel Patricig za videmsko okrožje. Svoj volilni program bo formalno predstavila na volilnem shodu, ki bo v sredo, 24. maja, in s katerim bo KPI dejansko pričela volilno kampanjo. Na shodu bo govoril član vsedržavnega vodstva Al do Tortorella, predsedoval bo Ros-setti, v slovenščini pa bo govoril Boris Iskra. Shod bo priložnost za ocenitev nedavnih upravnih volitev ter za obrazložitev stališč KPI do referendumov ter predlogov za prihodnost Trsta in dežele. Danes se bo sestal tudi pokra jinski odbor PSI. ki bo odobril kandidatno listo za občinske volitve, v prihodnjih dneh pa bo potrdil tudi imena za deželne volitve. Svojo listo bo danes potrdilo tudi deželno vodstvo KD, kateremu bo predsedoval član vsedržavnega vodstva Marzotto Caotorta. Volilni program bo vodstvo KD odobrilo 29. maja, z volilno kampanjo pa bo stranka deiansko pričela 3. junija, ko bo v Tržiču skupščina članov vodstva ter kandidatov in bo na njenj prisoten posl. Galloni. Sporazum o sodelovanju med univerzama v Trstu in na Dunaju. • Conski odbor sekcij KPI Sv. Jakoba, Pončane in Sv. Magdalene bo priredil od 25. do 29. maja tra dicionalni Festival UnitA in Dela, ki bo na vrtu »Vatikana* v Ul. Mo-lino a Vento. Osrednje točke festivala bodo na sporedu 25. maja, ko bo nastopil pevec Angelo Bertoli, V preteklih dneh je predstavništvo tržaške univerze. Jki so ga .sestavlja* li profesor.}; s privne 'M"dkhn6triskč fakultete in skupina študentov, o-biskalo vseučilišče na Dunaju, kjer so na inštitutu za primerjalno pravo tamkajšnje pravne fakultete poglobili vprašanja novega družinskega prava v Italiji in Avstriji, Ob tej priložnosti sta rektorja tržaške in dunajske univerze podpisala sporazum o trajnem sodelovanju med vseučiliščema, pri čemer sta poudarila, da s tem univerzi razširjata že obstoječe odnose sodelovanja in vzpostavljata neposreden stik na in- stitucionalni ravni, kar je bila dunajska univerza doslej storila samo z Varšavo in Budimpešto. Italijanska stran je naglasila, da sporazum z Dunajem utrjuje politiko mednarodnih odnosov, ki jih je tržaška u-niverza začela pred nekaj leti, zlasti z državami srednjevzhodne E-vrope. Nenavaden konec mladega srnjaka V središču Opčin se je v nedeljo zjutraj nesrečno zaključil neobičajni sprehod mladega srnjaka. Do nenavadnega dogodka je prišlo okrog 8.30. Od Pikelca navzdol je po glavni cesti pridrvel srnjak, ki ga je očitno silno prestrašil vrvež prometa na cesti. V tej zbeganosti se je silovito zaletel z glavo v izložbeno okno lokala «Gastronomica», ki je nasproti Prosvetnega doma, in ga razbil. Nato pa je stekel na drugo stran ceste ter se zaletel v kovinska dvoriščna vrata ter mrtev obležal. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE Sindikat slovenske šole sklicuje za četrtek, 25. ob 17. uri sejo glavnega odbora, ki bo na sedežu v Ul. Filzi 8 (prv0 nadstropje). SINOČI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Gojenci treh zavodov na glasbeni produkciji Nastopili so gojenci glasbenih šol GM Iz Trsta, Zagorja ob Savi in gojenec konservatorija «G. Tartini* v Trst« V Mali dvorani Kulturnega doma je bila sinoči Ul. zaključna produkcija glasbene šole Glasbene matice. Za razliko od prejšnjih so na njej poleg gojencev šole GM nastopili kot gostje tudi gojenci glasbene šole iz Zagorja ob Savi ter gojenec tržaškega konservatorija »G. Tartini» iz Trsta. Ravnatelj šole GM prof. Sveto Grgič je pravilno poudaril v svojem kratkem uvodnem nagovoru, da gre za prvo produkcijo na ravni sodelovanja med različnimi glasbenimi šolami in da je želeti, da bi do podobnih šolskih srečanj še prišlo zlasti med šolo GM in konservatorijem *Tartini». Spored je začel violinist David Pi-ščanc (pripr.), ki je ob klavirski spremljavi Annemarie Rovatti solidno zaigral Machov Concertino. Sledil je mladi gost iz Zagorja Aleš Lipičnik, ki je na klavir lepo zaigral Adamičevo skladbico Spominski list za klavir in za njim še Zagorjanki Tamara Brus (violina) in pianistka Mojca Knap, ki sta zaigrali Tessarinijev Koncert v D-duru (1. stavek) in pokazali dobro uigranost. Alenka Podgornik iz 2. r. sr. je nato na klavir zaigrala najprej Chopinovo Etudo v E-duru št. 3 op. 10 in potem še Debussgjevo Vrtovi v dežju. Obe skladbi zlasti pa Debussgjevo, je podala z občutkom in dobrim tehničnim znanjem. Ob klavirski spremljavi prof. Aleksandra Vodopivca je violinistka Aleksandra Pertot (1. r. sr.) zaigrala Locatelli-jevo Sonato v g-molu in se nato brez not s priznanja vrednim pogumom lotila Beriotovega Bolera, Allegro appassionato. Iztok Kodrič (2. r. sr.) je zaigral Bachovo lil. suito za violončelo solo. Znova je potrdil, da od nastopa do nastopa napreduje tako v tehniki kot lepoti zvoka. V vseh treh stavkih, zlasti pa v drugem in tretjem, je dosegel lepe učinke. Gojenec konservatorija (Tartini* violinist Dario Czervenka je ob klavirski spremljavi Elene Manialdi zaigral Mozartovo Sonato v e-molu KV 304 in pokazal zelo solidno znanje, kar velja v še večji meri za pianistko. Tea Košuta iz 1. r. e. je na klavirju zaključila solistične nastope s Chopinovima skladbama Nokturno v Fis-duru št. 2 op. 15 in Nokturno v e-molu št. 1 op. 72. Obe skladbi je izvajala brez not z znatnim muzikaličnim pristopom in lepim tehničnim znanjem. Produkcijo je zaključil kvintet trobil iz Zagorja (Jože Burkeljc, Borut Markovšek, Zdravko Jesih, Drago in Lovro Brvar), Tri trobente, pozavna in krilni rog so se ujeli v lepo sozvočnost v Wiirzovi skladbi Jutranja glasba. Vsi izvajalci so poželi zaslužen a-plavz, pričakovali pa bi večji odziv občinstva na take spodbudne prireditve. (jk) ODMEVI NA ODLOČITVE OBČINSKIH UPRAVITELJEV Odločna reakcija Opencev na nevarnost novega razlaščanja slovenske zemlje Na včerajšnjem sestanku v Prosvetnem domu vorili za vrsto pobud, ki naj bi preprečile to so se dogo-nevarnost Kot pri Kolonkovcu tako je vest o predlogu tržaškega občinskega odbora o določitvi novih površin za ljudske gradnje, izzvala izredno o-gorčenje tudi med openskim prebivalstvom. Včeraj so se namreč v Prosvetnem domu zbrali številni lastniki zemljišč, ki naj bi jih v ta namen razlastili, ter tudi drugi va- ščani, ki jim je pri srcu usoda slo- di Združenje jusarskih upravičencev, ki je najbolj poklicano, da ščiti interese prebivalstva in se upre vsakršnemu poskusu takšnega ali drugačnega raznarodovanja. Podrobneje bodo laslniki zemljišč in predstavniki krajevnih organizacij razpravljali v četrtek, 25. maja, ob 19.30 in zato pozivajo vse, ki jih u- venske zemlje v tem že tako kom promUj ranem predglu Krasa, ter krep občinske uprave oškoduje, da se gotovo udeležijo tega sestanka, na katerem bodo prisotni tudi stro- ki bi jih bi-. koViijaki. Vse lastnike obenem halo treba sprejeti, da' bi preprečili j prošamo, naj prinesejo s sabo vso nove. £azl*sUt»»ej:i6««a^za ugovore je : potrebno dokumentacijo, na podlagi' mahrfc- rok zapsdtr-štfftnreč že L ju-! katere bodo izdelali ugovore. nija - kljub temu pa bodo lastniki i K . Ončinah nravzanrav ele-zemljišč ukrenili vse potrebno, da ! . Kako na .P01™'1 pravzaprav gie . . '... ^ * f dajo na vso to zadevo? Predel Man- bi pravočasno vložili te ugovore na | drije ki naj bi ga namenili ljud- nesprejemlpvo odločitev občinskih j skjm gra(jnjavn j p0 regulacijskem upraviteljev, ki so med drugim (in j načrtu iz leta že določen 2a to je bilo med včerajšnjim sestan- | gradnjp jn rnarsikai se je na njem kom izrecno Poudarjeno) zelo na hi-, v zadnjih letih že “.gradilo Ne gre trn hrez nredhodmh nn,vPl„v,n, ,n ^ ^ ^ nasprotovanje javnirn tro, brez predhodnih posvetovanj in kar se da na tiho odločili za to no- vo varianto, ki obsega področne načrte za ljudske gradnje. Poleg po- sameznikov pa naj bi v imenu vse openske skupnosti vložilo ugovor tu- MIllllllMIIIIttllMIIIIttlttlMIIItllttlltllllMIIIIIIMIIHIIIHltl lllltllllltlllllllll Ulil II lili MIHI llttlfillttllf >11111 HIIHIt NA UMESTITVENI SEJI POSEBNE KOMISIJE Uvod v razpravo o namembnosti nore bolnišnice no Katinori Služila bo akutnim bolnikom in univerzi - Politični in sindikalni predstavniki, tehniki in upravitelji za preureditev bolnišniških struktur Pretekli petek se je sestala v sejni dvorani glavne bolnišnice na u-mestitvenem sestanku posebna komisija,' sestavljena iz strokovnjakov, upravnikov, političnih in sindikalnih predstavnikov, ki so jo ustanovili z nalogo, da pregleduje programsko usmerjanje preustroja združenih bolnišnic in sanatorija »Santorio*. Prisotni so bili dr. Muran za deželno upravo, pokrajinski odbornik za skrbstvo Pessato, občinski odbornik za zdravstvo Zanini, podrektor prof. Rondini. predsednik zdravstvenega konzorcija prof. Lonzar, dekan medicinske fakultete prof. Feruglio in predstavnik zdravniške zbornice dr. Delneri. Pokrajinska tajništva CG IL, CISL in UIL so predstavljali dr. Pesiri, Magris in Pecol, bolnišniško ustanovo pa so zastopali predsednik odv. Morgera. številni upravitelji, generalni tajnik in njegov namestnik ter zdravstveni nadzornik. Po kratkem uvodu odv. Morgere je nadzornik dr. Bevilacqua orisal bistvene misli i:. poročila rimskih konzulentov in iz svojega referata o preureditvi bolnišniških struktur. Nova bolnišnica na Katinari naj bi služila tako potrebam univerze kot za zdravljenje akutnih bolnikov in z začetkom njenega delovanja naj bi ukinili vsaj eno izmed sedanjih bolnišnic. Sledila je obširna razprava, ki je bila seveda sološnega značaja. ker ’e bil petkov šele prvi sestanek. Razpravo bodo poglobili v prihodnjem mesecu, ko se bo komisija sestala trikrat, in sicer 2. junija pri katinarski bolnici, 16. v sanitoriiu pod Obeliskom in 30. junija v bolnišnici pri Magdaleni. 0 Tržaška občina obvešča, da pri občinski zakladnici v Ul. Nordio 11 izplačujejo civilnim invalidom, slepcem in gluhonemim deželno dopolnilno doklado za dvomesečje marec - april. • Združenje ARCI prireja drevi ob 20 30 s sodelovanjem univerzitetnega glasbenega centra iz Trsta jazz koncert, na katerem bo nastopil »Veliki jazz orkester* iz Vidma. Koncert bo v veliki dvorani tržaške univerze. • Drevi s pričetkom ob 20.30 bodo v Nemškem kulturnem inštitutu predvajali film «Der Lord von Barmbeck*, 1973, režiserja Ottoka-rja Runzeja. Film o gangsterjih bo v originalu s prevodi v francoščini. SINOČI PRI MOŠČENICAH Šoferja mrtva v prevrnjenem tovornjaku Sinoči malo po 18. uri se je približno 1.300 m pred izhodom z avtoceste pri Moščenicah pripetila strahovita prometna nesrečd, pri kateri sta izgubila življenje dve osebi. Tovornjak, z evidenčno tablico VI 169868, ki je proti Trstu prevažal smučarske čevlje, je lz še nepojasnjenih razlogov treščil v zaščitno ograjo, jo prebil ter zgrmel po nasipu v globoko škarpo. Kontejner je pri tem popolnoma zmečkal šofersko kabino, nakar se je vozilo vnelo. Iz zmečkane kabine so s pomočjo tržaških gasilcev s težavo potegnili trupli šoferja Franca Gozzata lz Bassana del Grappa In njegovega sopotnika, katerega še niso identificirali. gradnjam v korist zasebnim, pač pa za načelno vprašanje obrambe slovenske zemlje. Nasprotno bi bilo treba valorizirati kmetijstvo in s tem tradicionalno kraško gospodarsko dejavnost. Poleg ugovorov, ki jih bodo Openci vložili v tem smislu, bodo v kratkem zaprosili za sprejem pri županu, kateremu bodo podrobneje obrazložili svoje potrebe in zahteve. tonejevega brata Enrica, ki stanuje v Ul. S. Pasquale 101 in njegovo prijateljico, 23-letno Anno Parisi por. Fiusco ter za 22-letnega Daria Hel-lerja iz Ul. Catalani 8, kj so jih a-retirali v nedeljo, ter za Bortoneje-vega strica, 51-letnega Francesca Pinta iz Lodija pri Milanu in za 25-letnega Claudia Caina iz Ul. S. Mau-rizio 9. Pinta so aretirali agenti letečega oddelka kvesture iz Milana in ga bodo danes, skupno z Borto-nejem. prepeljali v Trst;-medtem ko so Saina aretirali tržaški karabinjerji in odpeljali v vojašnico v I-strsici ulici, kjer 'je mladenič Izkoristil trenutek nepozornosti karabinjerjev in zaužil sedem uspavalnih praškov. V tržaški bolnišnici se bo moral zdraviti tri dni, seveda pod strogim nadzorstvom karabinjerjev. SKLEPNO TORKOVO SREČANJE SLOVENSKEGA KLUBA Šolske vesti Jakob f OBRAČUN IN NAČRTI! £5“ OB KOZARCU DOMAČEGA Družabni večer bo drevi v gostilni Dolenc v Devinščini • Pro natura carslca prireja drevi ob 19. uri v dvorani naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 predvajanje dveh barvnih dokumentarnih filmov o modrasu. Filma bo komentiral kustos muzeja dr. Sergio Dolce. Drevi bo Slovenski klub v Trstu sklenil svojo sezono na družabnem in tovariškem srečanju v gostilni Dolenc na Proseku oziroma v Devinščini. Člani, sodelavci in prijatelji kluba bodo ob domačem prigrizku in pijači pretehtali letošnjo prireditveno dejavnost in se morda domislili novih pobud za prihodnjo jesen. Vsekakor je minevajočo sezono najbolj zaznamovala selitev v nove prostore v Ulici sv. Frančiška in klub je v njih želel predvsem u-stvariti prijeten družabni ambient, ki naj bi ob večerih, predvsem pa seveda ob tradicionalnih torkih pritegoval naše ljudi. Prizadevanja Slovenskega kluba, da bi v mestu zadostil potrebi po družabnem centru, so slonela pravzaprav na prireditvah. Te so želele biti letos kar najbolj pestre, obenem pa na dovolj kvalitetni strokovni ali umetniški višini: želele so pač načenjati sodobno problematiko in posredovati najbolj aktualna iskanja in dosežke na kulturnih, umetniških in družbenopolitičnih področjih — in pri tem kar najbolj uveljavljati in stimulirati domače ustvarjalne sile. Če preletimo torkove večere, bodo ti imotri kluba še bolj jasni: recimo debatni večeri o slovenskem glasbenem življenju v Trstu, o slovenski mladini in njenih problemih, o racionalnem v umetniškem ustvarjanju, o političnem terorizmu ob primeru Moro. Pa komorne, eksperimentalne ali inovacijske predstave, kakršne so nam jih nudili Maja DimitHjevič, beograjska prvakinja, s Cocteaujem, večer pantomime Andresa Valdesa ali duhovite pridige Janeza Svetokriškega ob nastopu Jožeta Zupana, Župančičev večer v žepni izdaji SSG in neobičajni nastop čarovnika iz Sežane. Zaradi tehničnih težav je bilo samo dvoje večerov posvečenih filmski dejavnosti in sicer predstavitvi dveh nekomercialnih tipov filmske produkcije — amaterskemu in un-derground filmu. Pa še intenzivni in neobičajni potopis v Indijo sežanskih arhitektov Ravnikarja in Garzarolija, sveži nastop vokalnega ansambla Ancilla vocis, makedonski večer ob srečanju s pisateljem Koletom Čašulom. Kulturni pohod v Idrijo na odprtje Černigojeve razstave je že sodil v okvir tiste dejavnosti kluba, ki je skušala ovrednotiti sodobno likovno umetnost pri nas in ji nuditi nekakšno zbirno središče, letos so se zvrstile tako razstave del sledečih ustvarjalcev: Hlavatgja, Luke žiča, Zajca in fotografa Kološe Kljub vsej tej pestrosti in tudi kva-litetnosti pa je Slovenski klub še pred številnimi težavami, predvsem pa pred izbirami, kaj in kako naj vozi naprej, da bo kulturno in družabno ambient v Ulici sv. Frančiška bolj zaživel. O tem naj bi tudi stekla beseda na nocojšnjem tova riškem srečanju na Proseku; seveda pa bo to tudi priložnost, da se člani kluba podprejo in opogumijo za novo sezono s kozarcem domačega, s pesmijo in svroščeno šalo. Vabljeni so tudi prijatelji, predvsem tisti, ki bi radj pristopili k sodelovanju in v dobro družbo. M. K. IIIIIIIIIIItVMIIIIIIItlllllllllllltltMItllllllllllllltlllllllllltlllHillfiiillf IIIIIIIIIIIIttlllltllHllIlMlitiiiiiitif jiiitiiimi Z RAZSTAVO c MORJE MORA ŽIVETI» • Zaradi zamenjave plinske napeljave bo Ul. Beato Angelico od štev. 7 do štev. 37 začasno zaprta za promet. Mladi žrtvi prometnih nesreč Dva mlada Tržačana sta v nedeljo izgubila življenje v dveh prometnih nesrečah. V nočnih urah je pri silovitem trčenju s fiatom 126 v obcestni zid na cesti Trst — Opčine pri priči umrl 2I-letni Riccardo Nussdorfer iz Ul. Costalunga 117, medtem ko se bo morala njegova sopotnica, 19-letna Fiorella Benolich, zdraviti mesec dni na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice. Na oddelku za oživljanje pa je podlegel poškodbam 25-letni Walter Chirichilli iz Ribiškega naselja pri Devinu 119. Mladenič se je z motorjem ponesrečil v soboto popoldne na cesti, ki vodi v sesljanski pristan. Njegov sopotnik, 22 letni Clau-dio Apollonio iz Devina 38 se bo moral verjetno še precej dolgo zdraviti v tržaški bolnišnici, saj so si v soboto zanj zdravniki pridržali prognozo. k pot aretacij zaradi bega iz Koroncja Namestnik državnega pravdnika dr. Roberto Staffa je izdal še pet zapornih nalogov zaradi sodelovanja pri organizaciji bega dveh zapornikov, Maria Bortoneja in Franca Po-lija, iz koronejskih zaporov. Vseh pet oseb so že aretirali; gre za Bor- «A. Vespucci» jutri v Trstu Rezultati ankete o operni sezoni gledališča Verdi Jutri ob 8. uri bo v naše pristanišče priplula iz Benetk šolska ladja «Amerigo Vespucci*, ki je od 9. a prila, ko je odplula iz La Spezie, na ekološkem križarjenju po Sredozemskem morju v okviru koordini- Tržaški velesejem DO NEDELJE, 28. MAJA TRG DE GASPER1 1 (Tel. 040/733201) URNIK: 9.00 — 12.30 in 16.00 — 20.00 (sobota in nedelja 9.00 — 20.00) EXPORAMA 78 ŽIVALSKI STRUP V SLUŽBI ČLOVEKA PREKO 200 ŽIVALI VSEGA SVETA VSTOPNINA; 1 500 lir (znižana 800 lir) rane akcije med italijansko sekcijo WWF (Svetovnega sklada za varstvo narave) in italijansko vojno mornarico, WWF je sprožil letos širšo ekološko akcijo pod geslom »Morje mora živeti*. Akcija, ki je na mednarodni ravni, ima namen opozoriti na vse bolj zaskrbljujoče onesnaževanje morskih voda. To je tudi namen križarjenja ladje »A. Vespucci*. Ladja bo na ogled vsem, predvsem pa šolam, ki si bodo na jadrnici lahko ogledale razstavo o lepotah morja in posledicah onesnaženja. Na isto temo bodo na ladji tudi debate in konference. Ob njenem prihodu bo tudi vrsta prireditev, pri katerih sodelujeta WWF in Miramarski podvodni park. »A. Vespucci*, ki je bila doslej že v raznih sredozemskih pristaniščih, bo odplula iz Trsta 26. maja v smeri proti Anconi. Na pobudo krožka prijateljev opere in krožka za kulturo in umetnost je bilo sinoči v Mali dvorani gledališča Verdi srečanje med predstavniki te tržaške glasbene ustanove in občinstvom. Dirigenti Viozzi, Vidali, Gerbich in umetniški vodja gledališča Verdi Raffaello de Banfield so orisali izide ankete o minuli operni sezoni v Verdiju. Posebne anketne lističe je ob posameznih predstavah izpolnilo nad 2.000 abonentov, ki je na vprašalnice zapisalo svoje mnenje o prikazanem delu. Vodstvo gledališča je anketo porazdelilo na dva dela, in sicer ob prvi polovici sezone, drugi obračun pa so potegnili na koncu. Največji uspeh med občinstvom so požele opere »Luisa Miller», (Iskalci biserov» in »Tu-randot», medtem ko je bilo mnenje o predstavi (Le sette canzonh porazno. Izjemen uspeh je zabeležil tudi Hačaturjanov balet. Med pevci je občinstvo najbolj cenilo Krausa, Nuccija, Riciarellijevo in Tagliavini-ja, med režiserji Menottija in Dia-za, med dirigenti pa Masinija in de Fabritiisa. Sledila je razprava, na kateri so prisotni med drugim vprašali tudi o sporedu prihodnje sezone. Tako smo zvedeli, da bodo prve tri opere v novi sezoni (Fidelius* (Beethoven), (Tosca* (Puccini) in (Cavalleria ru-sticana (Mascagni), za katero bo oskrbel scenografijo znameniti slikar Renato Guttuso. POPRAVEK V članku »Smrt Angele Janove*, objavljenem v nedeljski številki na 6. strani, sta se vrinile tri tiskovne napake. Namesto «malo vrtnic na slovenskih odrih*, bj moralo biti zapisano »malo vrstnic na slovenskih odrih*, namesto «knjig z ljubezenskim posvetilom* pa »knjig z lju-beznivnim posvetilom*. Zgrešena je bila tudi letnica pod sliko, ki ni 1919, pač pa 1909! Izleti Slovensko prosvetno društvo Tabor -Opčine priredi v sredo, 31. maja, e-nodnevni izlet v Breginjski kot. Vpisovanje od 17. do 19. ure. Odhod izpred Prosvetnega doma ob 7.30. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji prir^p ,lKl,.$etrtek. J,.,,Junija t.l„ družabni izlet v Kamnik in Domžale, kjer bo srečanje s tamkajš-njimi upokojenci. Za tržaške elane vpisovanje od danes, 23. t.m., d0 četrtka, 25. t.m., od 10. do 12. ure v Ul. Cicerone 8/b. SPDT prireja v nedeljo, 28. maja, avtobusni izlet na Ratitovec. Hoje bo predvidoma tri ure. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) v dopoldanskih urah. 27. - 28. maja 1978 DVODNEVNI IN ENODNEVNI IZLET NA KOROŠKO z obiskom PLIBERKA O priliki odkritja spomenika padlim za svobodo, ki se ga bo udeležil tudi TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Cena dvodnevnega izleta (27. in 28. maja) 28.000 lir. Cena enodnevnega izleta (28. maja) 13.000 lir. \ Informacije in prijave na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30, tel. 64459. Zjutraj: vsak dan od 10.30 do 12.00 razen ob ponedeljkih in četrtkih. Popoldne: vsak dan od 17.00 do 19.30 razen ob ponedeljkih in sobotah ali vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 16.30 do 17.30. Prispevki Namesto cvetja na grob predrage Pine darujejo nedeljski izletniki iz nabrežinske občine na Gorenjsko 40 tisoč lir za Slovensko skupnost. Ob 7. obletnici smrti prof. Ivana Sosiča darujeta družini Sosič in Čuk 10.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Avguste Radovič daruje družina Dušan Radovič 10.000 lir za PD I. Gruden in 10.00 lir za nabrežinsko godbo. Angela Jan daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Za ureditev prostorov ŠD Adria v Lonjerju daruje Carlo Zocchi 15.000 lir. področja slikanja, risanja, graffljf kiparstva v raznih tehnikah. j, ustvarili pri likovnem tečaju. ^ bil organiziran kot obšolska ^ j,, nost. Na odprtje razstave, “ ^ nes, 23, maja. ob 17. uri v ^ rih Slovenskega kluba, Ul. sV' p čiška 20/11. vabijo svoje $ učitelje, še posebej so vabil® ^, telji vseh slovenskih osnovni Trstu, učenci ter njihovi star • 1 ŠOLA GLASBENE MATICE - TRS* Mali Jutri, 24. maja, ob 20.30 v dvorani Kulturnega doma KLAVIRSKI RECITAL TOMAŽA SIMČIČA a*«« Absolventa šole Glasbene Izvajal bo dela: J. S. Chopina, Liszta, Franck« Ravela. Bach«' i« VLJUDNO VABLJENI!^ ^ Kino Arlston 16.30, 18.20, 20.10. 22.»°! bombo*. Nanni Moretti, Luj® Fabio Traversa. Barvni ^ 'jj# Mi gnan 16.00 »Amore grande. libero». Barvni film. rtigli011* Nazionale 16.30 »Von ®ues p#’ sturmtruppenftihrer*. JacO11 filho. Barvni film. Grattacielo 17.00 »Alasca ghiaccio, una lotta feroce P® immensa conquista». , V Excelsior 16.30 «Marlowe int™ bert Mitchum, Sarah Mil®5, Stewart. Barvni film. jjjc# Fenice 16.30 «L uomo ragno»-Hammond. Barvni film. pij# Eden 17.00 «Betsy*. Laurence ^ Katherine Ross. Prepoved®11 ni pod 14. letom. J® Ritz 17.00 »Duello al sole^r nes, Gregory Pečk, Cristallo 16.00 »La bella ad“ (ili" tata nel bosco*, risanka «11 mio amico Benjaminu*' ^ Filodrammatico 16.00 «R®S bon fiore del sesso*. Pre^° mladini pod 18. letom. Aurora 16.15 «West side st®r} Capitol 16.30 «Quel maledet» blindato*. Barvni film. vjf Modem« 16.30 «11 tesoro ® ,f. cumbe*. Barvni- film. ,, J|, Ideale Danes zaprto. .A'!11 Vittorio Veneto 16.15 «Vla %l>' pubbliche virtii*. Prepoved® ^ dini pod 18. letom. Barviu ^ Astra 16.00 «Pane, burro e j|e mellata*. Enrico Montesan ’ sanna Podesta. Barvni Radio Danes zaprto. Volta Danes zaprto. Včeraj-danes Danes, SREDA, 23. ŽELJKO Sonce vzide ob 4.26 in 19.37 — Dolžina dneva m*i® 15.11'jA na vzide ob 20.38 in zatone Jutri, ČETRTEK, 24. n>8)* CVETKA Vreme včeraj: Najvišja le,1)t>ea, U® 18,8 stopinje, najnižja 15,8, ob J 16,6 stopinje, zračni tlak 1®7_}/® narašča, vlaga 86-odstotna. n j j# pooblačeno, dežja je padlo p? veter 8 km na ur0 jugozahod1"1^ ^ rje rahlo razgibano, temperal® rja 14,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI ^ Dne 22. maja 1978 se je v, ^ rodilo 10 otrok, umrlo pa j® , netiF' RODILI SO SE: Daria Riccardo Rubino, Marinela ^ Jd' Mattia Folla, Andrea Costanco ^ trice Camber, Matteeo Gant, Pizzamei, Leiia Fumis, ^ Boffa. p#’ UMRLI SO: 101-letna Ma«® f 81-letni Mario Ruzzier, 68-1®1 rina Belicek vd. Patrignani, v(irtjtiiSl Aido Belli, 71-letna Vittoria vd. Fiorentino, 65-letna Iol®n tardo por. Di Camillo ib Isabella1 Annoscia. 5KAB* DNEVNA SLUŽBA LE (od 8.30 do 20.30) ^ O1 Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio k„nrv) 1 /, Zorutti 19, Largo Osoppo 1 ,»}#• (od 8.30 do 13. in nd 16. 110 fr>#' Trg Cavana 1, Trg Giotti 1®V' čišek) 1. NOČNA SLUŽBA LEKA^ (od 20.30 dalje) pF Trg Cavana 1, Trg Giotti (®v' , čišek) 1. Mali oglasi CARLI VIRG1LIO sporoča jateljem in znancem, da novo prodajalno vseh vrst ® . S® novih avtomobilov. Na z®/vj V\ 68 72, 850 68, A 112 72. 72, mercedes 200 D 70, 1? ^ t®'1' 68 in^ druge na izbiro. Obiščite n°^ 1 Ion v Ulici Brigata Casale tel. 826084. 1600 74, AR 1300 75. 1500 C 1$< nus 1300 73, 128 71, 124 5® i»' /\T* SLOVENSKI KLUB vabi ob zaključku sezone na DRUŽABNO SREČANJE v gostilni Dolenc Devinščina pri Proseku, danes ob 20. url Domača pijača in jedača, sproščen pogovor, petje in kar še sproti prišlo: gostoljubna gostilna bo odprta posebej za in za vse množice njegovih članov, sodelavcev in prijateljev- ,e tiste, ki ne razpolagajo s svojim prevoznim sredstvom, bo povratka poskrbel klub. ^Morski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 23. maja 1978 V NEDELJO V MARIJINEM DOMU* Upa in živa Župančičeva proslava svetoivanskih osnovnošolskih otrok popili so učenci šole «Oton Župančič», ki so na neposreden način podali pesmi ve-ike9Qslovenskega pesnika - Proslavile sledilo veliko občinstva, predvsem starši otrok It n.a se konec šolskega leta, kar Vseh šolah priložnost za za-Itfcj ^akademije, kjer učenci in di-laa^e-i° staršem svoje «umet-^...»nožnosti in prizadevanja pri-ltje.' Sl kulturne dobrine. Letos so le s 0 s^e, prireditve tesno poveza-ijjj- ^slavami obletnice rojstva ^ Vel>kega pesnika Otona Žuliti r?e^° smo imeli priložnost sle-1 •Maiiu- n* Župančičevi proslavi ki j0 j 'Utiem domu» pri Sv. Ivanu, IjpJ..Poredila osnovna šola «Oton ti pr;.^8- številne starše, sorodnike * tVM e*-ie *vetoivanskih učencev V Dotna pozdravil ravnatelj šo-i(ja' av|etič, ki je orisal lik veli-H crpjSn*'i Sl!la W čimbolj nazorno podkre-[Jilt|]j|® izvajanje. Na odru so se V*mara prav vsi učenci sve-Siw 0sn°vne šole, seveda če Hiti0 tiste, ki niso mogli na-;Varadi bolezni. Župančičeve Ne|j0 i^smi, ki smo jih slišali v ' itj.: So za trenutek popeljale tu-Sj v rosna leta. Tako so pri-If. Enkrat podoživljali Ciciba-* «to«?dameŠa kralja Matjaža, ki % '. Alenčico in se bojeval s S j’n lc*Eli smo celo belokranjski Poslušali pesem o Zelenem 'Sp. ,sais f pilzmo ' -H? Bi-aae Juriju, po odru je krožil medved in iskal medu, regljale so žabe, skratka zelo lep in živahen nastop. Drugi del sporeda je zapolnil otroški pevski zbor šole «Oton Župančič*, ki je pod vodstvom učiteljice Stane Žerjal - Luisa ubrano zapel nekaj pesnikovih pesmi in dostojno zaključil celotno proslavo, ki so jo u-čenci podali tekoče, brez napak in na neposreden način. Za to pa ima zasluge celotno učno osebje, in pa tisti, ki so šoli priskočili na pomoč od zunaj, kar še enkrat dokazuje, da se šola ne sme zapirati med svoje tesne zidove, ampak mora izkoristiti vse tiste poti, ki so ji na razpolao, da dvigne kulturno raven otrok, (mč.) Nabrežinski srednješolci na koncertu pianistke V. Terčelj Srednja šola «Igo Gruden* je priredila 20. t.m. v društveni dvorani «Igo Gruden* koncert bivše učenke pianistke Verenke Terčelj. Mlada, a že uveljavljena umetnica, je občuteno in tehnično brezhibno zaigrala dela J. S. Bacha, L. van Beethovna, F. Chopina in P. Šivica. Ob razlagi M. Terčelj smo učenci z veliko pozornostjo sledili izvajanju zahtevnega programa in odkrivali čustveni svet čudovitih umetnin. Verenko smo nagradili s toplim aplavzom in povabili na kratek razgovor. V sproščenem ozračju in ob prigrizku nam je odgovorila na številna vprašanja. Izmed vseh zanimivih odgovorov si velja dobro zapomniti vsaj enega: da uspeš, je potrebno trdo delo pa tudi volja, discipliniranost in požrtvovalnost. Prijazni in obetajoči umetnici se zahvaljujemo za lep nastop in ji iz srca želimo uspešno pianistično kariero. Tretješolci ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet, št. 732-627. OB PRILIKI VSEDRŽAVNE STAVKE Ravnateljstvo železnic poskrbele za nadomestne avtobusne zveze Postajališča bodo v bližini običajnih želez, niških postaj - V Trstu bo v Ulici Gioia ECAJI VALllT V MILANU r DNE 22. 5. 1978 {S*!* Clarka SfS? Pjntn? 1 diru 872.50 1582.— 435,— 184.50 26,80 v -mm 56;75 --•nii780.— 378,- 150.50 181.— 152.— 22,75 4z;- 43,— Krajevno ravnateljstvo državnih železnic sporoča, da so sindikalne organizacije SFI - SAUFI - SIUF o-klicale državno stavko, ki se bo začela danes ob 21. uri in se bo zaključila jutri zvečer ob 21. uri. V mejah zmogljivosti bo ravnateljstvo železnic poskrbelo za nadomestne prevoze z avtobusi, pr; tem pa opozarja potnike, naj se avtobusov po-služijo le v skrajnih primerih. Prihodi in odhodi avtobusov bodo na trgih v bližini železniških postaj, kjer bodo potniki dobilj vsa pojasnila. V Trstu bodo avtobusi odhajali iz Ul. Flavio Gioia. Ravnateljstvo železnic obvešča, da se bodo avtobusi na progi Trst -Benetke ustavili samo v Tržiču, Cervignanu, Sf 'Giorgiu tli Nogaro, Latisani, Portogruaru, S. Dona in v Mestrah, na krajevnih progali pa se bodo ustavili' na vseh p^štajdiH, kjer so izobešeni urniki prehodov. Zaradi stavke čuvajev bodo zapor- 1tujih valut '..... JUTRI, 24. maja 1978 Odhodi iz Trsta: 6.40 (prihod v Benetke ob 10.10); 7.40 (11.10); 9.40 (13.10) ; 11.40 (15.10); 12.40 (16.10); 14.40 (18.10); 16.40 (20.10); 17.40 (21.10) ; 18.4(1 (22.10). Odhodi iz Benetk: 5.40 (prihod v Trst ob 9.10); 6.40 (10.10); 8.40 v :. 10); 9.40 (13.10); 11.40 (15.10); 12.40 (16.10); 14.40 (18.10); 16.40 (20.10) ; 17.40 (21.10); 18.40 (22.10). Krajevne proge: Proga Trst — Videm DANES, 23. maja 1978 Odhod iz Gorice ob 21.11 — prihod v Videm ob 22.00. Odhod iz Gorice ob 21.25 — prihod v Trst ob 22.40. Odhod iz Vidma ob 23.10 — prihod v Trst , ob 1.20. JUTRI, 24. maja 1978 Odhod iz Trsta: 5.00 (prihod v Videm ob 7.30); 6.25 (8.55); 10.00 (12.30); 12.45 (15.15); 17.50 (20.20). Odhodi iz Vidma: 5.00 (prihod v OBČNI ZBOR BRIŠKEGA VINSKEGA KONZORCIJA Samo s kakovostno proizvodnjo se bomo izognili vinski krizi Blago se v drugih krajih države slabo prodaja zaradi velikih količin ponarejenega vina - Okrepitev propagandne dejavnosti v inozemstvu - Izvolitev novega vodstva V GRADIŠČU JE BIL 14. POKRAJINSKI KONGRES Na rednem letnem občnem zboru konzorcija za zaščito tipičnih briških vin, v katerem je vpisanih o-koli 300 proizvajalcev, med katerimi zavzemajo slovenski vinogradniki vidno mesto, so ugotovili, da je mogoče konkurenco italijanskih vin ter vdor ponarejenih vin premagovati s proizvodnjo takšnih visoko kakovostnih vin, kot jih dajeta briški človek in briška zemlja. Tehnologija se enako hitro razvija ter uvaja v vinogradništvo tako v ravninskem kot v gričevnatem področju. Razlika med nižinsko in briško proizvodnjo je edinole v boljši zemlji in sončni legi briških vinogradov. To je bila ena izmed poglavitnih ugotovitev občnega zbora, ki so ga sklicali v nedeljo v sejni dvorani trgovinske zbornice in na katerem je predsednik upravnega sveta Douglas Attems obširno poročal o lani opravljenem delu ter o načrtih za bodoče leto. Udeležence je. predvsem seznanil z odprtjem novega sedeža v nekdanji kmetijski šoli v Ul. Du-ca d’Aosta, kjer je na voljo parkirni prostor, ki ga pri poprejšnjem sedežu ni bilo. To je lahko razlog več, da bodo člani pogosteje zahajali na sedež. Predsednik je nada lje govoril o udeležbah članov na razstavah v Ljubljani, za veliko nagrado Noe v Gradišču itd. ter o predavanjih o novih določilih SET o vinu. Opisal je pobudo za ustanovitev vsedržavnega vodstva konzorcijev za zaščito tipičnih vin (DOC) ter opisal uveljavitev agroturizma, ki z organizacijo avtobusnih izletov v Brda prinaša gmotne koristi vinskim proizvajalcem. Predsednik Attems je seznanil člane s posegi pri trgovinski zbornici o izdajanju potrdil o grozdju. Ti posegi so imeli za cilj zmanjšanje prispevka, ki so ga vinogradniki plačevali trgovinski zbornici, ter možnost povrnitve denarja tistim, ki so plačali preveč. Attems je v zvezi z vinsko krizo v Italiji, ki sicer naše kraje ni zajela, dejal, da se proizvaja veliko nepristnega vina in da se bo boj proti sleparijam razširil tudi na naše kraje. Vinogradniki se morajo ograditi pred nevarnostmi, ki jih pregledi kleti lahko povzročajo, ter morajo na sode napisati, kakšno vino vsebujejo in tudi količino. Posebno važno je, da ta določila poznajo briški vinogradi, ki pridelujejo več vrst vina. Ko je govoril o kakovosti vina kot edipen}.,,Dl(?ftnWiinačinu konkurira- nice stalno odprte, na kar posebno Trst ob 7,30); 7.35 (10.05); 13.20 opozarjamo avtomobiliste. Urnik nadomestilnih avtobusnih prog: Proga Trst — Benetke DANES, 23. maja 1978 Odhod iz Trsta ob 20.40 (prihod v Benetke ob 0.10); 22.25 (1.25). Odhod iz Benetk ob 21.40 (prihod v Trst ob 1.10). VESTI S KOPRSKEGA ^ndioamaterski pozdrav Predsedniku SFRJ Titu V UKW »lafeti so sodelovali tudi radioamaterji Slovenskega Primorja ski radioamaterji so P° ;;"tv^0ki dan, kot prvemu nosilcu jN v},*56 in posebnega klicnega j. 4t>slj/ - TITO. Sporočili so mu, in^v^110 hodijo po njegovi poti LiVo Sv°ji stroki širijo tehnično Področju elektronike in J WUnilcacij. V brzojavki so se A, )2ahvalili za velika prizadeli'' ^ vlaga za ohranitev mi-,SiCu in za večanje ugleda Ju tj* (ji„y svetovnem dogajanju. štafeti so sodelovali iz \’t,E°ftrlga Prim(>rja radioamaterji S U . Pirana, Sežane, Čavna, Ajdovščine, Ilirske Bi-^Vojskega. l&JUtEK 1' BESEDE fe&hlijt h mestih se je končala J?jh l9 revija mladinskih gleda-(A/TjPin iz raznih krajev Slo-odru se je zvrstilo 17 fiŠni/ skupin, v katerih je na-t) ■ 0* *og 2(t(l mladincev in mlaji <"!>,oligani7-irali so tudi pogovor 3, ^0 mizo, v katerem so pou-s vni3 bo potrebno v prihodnje l3khVei pozornosti mladinski u-s\ti 0*tj in ne samo reproduk-Ai', Udeležence 'e ob koncu A }u
  • |. 9lJPnosti Alojz Ceglar. C^AVE na proslavo V2°vinske t»vLihi6TNICE m tfgac' so ustanovili glavni odbor |c'i° proslav ob 35-letnici 3 ■, Slovenskega Primorja in 'jliA-^stično domovino. Kakor bo it,, (15.50); 18.05 (20.35). Proga Trst, — Portogruaro DANES, 23. maja 1978 Odhod iz Portogruara ob 21.30 — orihod v Trst ob 0.00. JUTRI, 24. maja 1978 Odhodi iz Trsta: 13.45 (prihod v Portogruaro ob 16.15); 18.00 (20.30); 20.30 (23.00). Odhodi iz Portogruara: 5.26 (prihod v Trst ob 7.55); 17.50 (20.20). bo jeseni minilo 35 let, iJš n-j ^Poslanci slovenskega na-A 0 Kočevskem zboru sprejeli ■Na j„združitvi Slovenskega Pri- iAje"' tstre z matično domovino, 1), 6ru ™ so ta sklep potrdili tudi k gem zasedanju AVNOJ v V« °bbor bo vodil predsednik 1,1 Istre" sežanske občinske skupščine Boris Bernetič, razen tega pa so imenovali tudi operativne odbore, ki bodo neposredno delovali v pripravah na proslavo. Dogovorili so se, da bo o-srednja republiška proslava 17. septembra letos v Komnu. Na sporedu bo slavnostni govor, bogat kulturni spored, pripravili pa bodo tudi razstavo o razvoju ljudske oblasti na Primorskem. Menijo, da se bo slovesnosti v Komnu udeležilo okrog 50 tisoč ljudi iz vse Slovenije in iz zamejstva pa tudi iz bližnjih krajev hrvatske Istre. Druga večja prireditev pa bo v septembru v Pazinu, kjer bodo proslavili 35-letnico združitve hrvatske Istre in Kvarnerskih otokov z matično domovino. JUGOSLOVANSKI TELEVIZIJSKI FESTIVAL V PORTOROŽU V nedeljo, ob 9. uri se je v portoroškem avditoriju začel XIII. jugoslovanski televizijski festival. Prikazali bodo 125 izbranih televizijskih programov. Projekcije bodo vsak dan od 8.30 do 15. in od 15. do 19. ure, do 25. maja. Vstop je prost. Zaključek festivala s podelitvijo priznanj bo 25. maja; ob 12. uri. VEČJI KREDITI KOPRSKE BANKE Splošna banka Koper bo letos v okviru uresničevanja srednjeročnega načrta povečala dolgoročna posojila za 28 in kratkoročna posojila za 35 odstotkov, hkrati pa bo tudi povečala potrošniško kreditiranje. Za predvideno 6-odstotno rast družbenega proizvoda bo banka zagotovila šestim občinam južnoprimorske regije 10 milijard 300 milijonov kreditnih sredstev. V prednostni lestvici so zajete predvsem že začete naložbe ter prometna infrastruktura, kmetijska in živilskopredelovalna proizvodnja ter koprska energetska in sežanska industrijska cona. Člane konzorcija so opozorili, naj se obračajo na strokovnjake konzorcija, če sodijo, da so jim priznali prenizko odškodnino. Beseda je tekla tudi o povečanju zanimanja za briška vina s propagandnimi posegi v inozemstvu in z obnovitvijo shoda «bela in bela vina*, ki so ga prirejali na sejmu ES-POMEGO in so ga kasneje opustili. Mušič, namestnika sta Ivan Kurtin in inž. Carlo Antonio Turco. Znana lista KD za tržisko občino Pokrajinski tajnik KD Bruno Lon-go, ki je bil več let občinski sveto- Bela vina so namreč bolj iskana, v vajec v Tri,ifUi ne kandidira ^ tem pa je tudi prednost briške pro izvodnje. Na volitvah so v glavnem potrdili prejšnje odbornike. V upravni svet so bili izvoljeni Douglas Attems, Marco Ferluga, Giovanni Ferlat, Mi-chele Formentini, Marčelo Humar, Aleš Komjanc, Ferdinand Polenčič, Giovanni Scolaria, Giorgio Stavro -Santarosa, Dino Turco, Sigfrid Vi-doz, Giovanni Visintin in Giovanni Ferlat. Na prihodnji seji bodo izvolili predsednika, podpredsednika in druge odgovorne za posamezne naloge. Nadzorniki so Giorgio Zopolat-ti, Giuseppe Toso, Boris Stigheri, namestnika Edino Menotti in Emilio Sfiligoj. Razsodišče sestavljajo inž. Mario Bernardeli, Alojz Bužinel in na volitvah v občinski svet. Prav tako ne kandidira več Ezio Bstte-garo, ki je bil dolgo let občinski svetovalec in pokrajinski odbornik. Na lis.ti demokristjanske stranke za tr-j žiško občino, kj so jo objavili včeraj, pa najdemo ime bivšega neodvisnega svetovalca Mastrangela, ki je bil na prejšnjih volitvah izvoljen v občinski svet na listi socialdemo kratske stranke. V glavnem so na tej listi vsi dosedanji svetovalci potrjeni. • V spodnjem toku Soče je ribič Alfieri Puntin iz Fiumicella ulovil v nedeljo skoro pet kilogramov in pol težko postrv. Organizacija ACLI se zavzema za hitro sindikalno enotnost ACU ne podpirajo nobene politične stranke Okrog sto delegatov, ki so jih iz-1 nje med Jugoslavijo in Italijo in za-volili v številnih krožkih goriške po- radi tega tudi podprla osimski sporazum, ki pa ne sme ostati le na krajine je sodelovalo na sobotnem, štirinajstem pokrajinskem kongresu organizacije krščanskih delegatov ACLI, ki se je vršil v Gorici. V izčrpnem poročilu je predsednik Franco Cecchin analiziral položaj v državi in v naši pokrajini tako na političnem kot socialnem in gospodarskem področju. Velja uvodoma o-meniti, da je Cecchin dejal, da so ACLI danes bolj kot kdajkoli ločene od vseh političnih strank, čeprav hočejo sodelovati in se soočati s strankami. Prav tako ne podpirajo nobene sindikalne centrale, zavzemajo pa se za sindikalno združitev in obsojajo vse tiste pojave, ki sodijo k polemičnemu razbijanju sindikalne enotnosti. ACLI so tudi navezane na katoliško cerkev in s tem ohranjajo uvodni motiv njihove ustanovitve. To povezanost je poudaril tudi goriški nadškof mons. Co-colln, ki se je udeležil kongresa. V svojem poročilu se je Cecchin dotaknil splošnih gospodarskih problemov na Goriškem, se zaustavil ob položaju v tukajšnjih tovarnah, poudaril da je v naši deželi nujno potrebna integracija med Gorico, Trstom in Vidmom. S tem v zvezi je dejal, da je organizacija krščanskih delavcev vedno podpirala zbliževa V DOBERDOBU Pevci v prvi vrsti v ustvarjanju enotnega slovenskega kulturnega prostora Prireditvi je nagajal dež - Poudarjena nujnost doslednega izvajanja osimskih sporazumov in sprejetja zakona o globalni zaščiti papirju. Precej govora je bilo tudi o notranjem življenju v organizaciji in o pobudah socialnega značaja kot je precejšnja podpora akciji za izgradnjo zadružnih stanovanj; stanovanjske zadruge včlanjene v ACLI so najbolj aktivne na tem področju in sc zabeležile že precej uspehov. V diskusijo so posedli tudi prisotni predstavniki PSI, KD in KPI ob zaključku je bil izvoljen nov pokrajinski odbor organizacije. V nedeljo, 28 maja, ob 11. uri bodo na Trgu Cesare Battisti nagradili udeležence natečaja o prometni vzgoji, ki sta ga avtomobil-s' • klub in goriška občinska uprava razpisala za učence osnovnih šol. Ob tej priložnosti bo shod avtomobilistov z vozili. V Trstu film po romanu «Ern«sto» Umbcrta Sabe Znani italijanski filmski režiser Salvatore Samperi namerava posne ti film po romanu tržaškega književnika Umberta Sabe «Ernesto». Del filma, predvsem zunanje scene, naj bi posneli v Trstu, v krajih, o katerih govori Saba v svojem delu, to je na Trgu Verdi, na Ponterošu, v raznih predelih starega mesta, pri Miramaru itd. To željo je izrazil sam režiser in v kratkem bo prispel v naše mesto delegat filmskega pod jetja, ki se bo s tržaškimi predstav niki raznih javnih in zasebnih u-stanov konkretno dogovoril o oblikah sodelovanja pri snemanju. V vidi ku tega srečanja se je deželni od bornik za turizem Bertoli že sestal s predstavniki tržaške občine, po krajinske ustanove za turizem, tržaške letoviščarske in turistične ustanove ter združenja hotelirjev. Na sestanku je bilo rečeno, da pred stavlja snemanje filma priložnost za valorizacijo našega mesta in da gre zato vsestransko podpreti to filmsko pobudo. Visoka obsodba zaradi nasilja nad mladoletnikom Pet let in tri mesece zapora ter dve leti internacije v delovnem taborišču za Maria Bressija, 41-let-nega Tržačana z Grete 15, ki je bil obtožen opolzkih dejanj, nasilja nad mladoletnikom in povzročitve telesnih poškodb. Tako je odločilo tržaško kazensko sodišče pod predsedstvom dr. Visallija, ki je sodilo Bressiju za zaprtimi vrati. Dogodki, ki so privedli Tržačana na zatožno klop, so se pripetili 11. novembra lanskega leta, ko je Bressi zvabil v svoje stanovanje 14-letnega dečka, -češ da mu bo pomagal popraviti e-lektrično napeljavo. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226165: Opčine: tel 211001: Prosek; tel 225141; Božje polje Zgonik; tel. 225 596: Nabrežina: tel 200 121; Se sija n: tel. 209137: žavlje: tel. 213 137, Milje; tel. 271-124. Čeprav je bilo vreme precej muhasto in nenaklonjeno, je prireditev pevskih zborov »Pesem ne pozna meja*, ki so jo letos priredili prosvetni delavci društva »Jezero* v Doberdobu, imela precejšen uspeh. Bil bi še večji, če ne bi dež nagajal in onemogočil številnim ljubiteljem zborovskega petja, da bi prišli na svoj račun. Zares škoda, kajti nastop zborov, ki so bili primorani peti v majhnem prostoru občinske telovadnice, je bil pravi užitek. Vreme je bilo sicer muhasto ves teden,, a take prireditve, v katero so dober dobski prosvetarji vložili 'to- nja,;je dejal, {^kakovogtna „7'^1 -so yalj rrt»ntri -iz raznih krajev-,' ni "bi to moč odložiti. V Soboto zVečfer so prišli v Doberdob plesalci šaleške folklorne skupine iz Velenja in želi s svojim enoinpolurnim nastopom velik uspeh. Vreme je bilo v soboto ves dan naklonjeno in zvečer se je na prireditvenem prostoru zbralo veliko gledalcev, ki so navdušeno sledili izvajanju na odru. Isti večer so v sejni občinski dvorani bili na ogled tudi barvni diapozitivi o Krasu, Doberdobu in Do berdobskem jezeru, ki so jih posneli goriški fotoamaterji Bavcon, Černič, Ferletič, Prinčič, Vogrič, Kuzmin in Zavadlav. Tudi taka prireditev sodi v okvih Modernejših prijemov v prosvetnem delovanju. Dia pozitive si je bilo mpč ogledati tudi naslednji večer (z naše strani svetujemo, da bi jih lahko prenesli tudi na druge praznike, ki bodo na Krasu; kot v drugih krajih - Goriške letos poleti). Nedelja pa je bila posvečena srečanju zborov iž Križa, Trebč, Trbovelj, Prldvora, Branika in Doberdoba. Pevci so prispeli v Doberdob že v prvih popoldanskih urah in si ogledali vas, imeli so skupno vajo na odru na prostem in zatem so se zbrali pred županstvom, odkoder je krenil sp evod po glavni vaški ulici. V sprevodu je bilo več kot dvesto pevcev in pevk, na čelu je igrala godba na pihala «Kras» iz Doberdoba, pred vsakim zborom pa je korakalo doberdobsko dekle s tablico, na kateri je bilo ime zbora. Pevci so se ustavili pred spomenikom padlim v narodnoosvobodilni borbi, kjer so položili vence. Zbranim je spregovoril predsednik krajevne sekcije VZPI-ANPI Karlo Černič, ki je podčrtal bratske vezi, ki so vezale vse Slovence v času NOB in ki jih vežejo še danes. Omenil je tudi borbo proti prevratništvu in proti nasilju v Italiji ter sodelovanje z no tudi . viijfiiceno. Naša naloga je, prepričati-kupo«,"da se bo odločal za kakovostno vino. Kot je pripravljen plačati visoko ceno za francosko vino. tako jo bo plačal tudi za naše. Briška viha so se v Italiji u-veljavila. Možnosti napredovanja niso še izkoriščena, kot, denimo, za piemontska vina, ki so dosegla vrhunec in so se tam ustavila. Seveda obstaja precejšnja konkurenca vinskih kleti iz Veneta, ki prodaja jo vina DOC po precej nižji ceni. Giorgio Zupolatti je prebral lanski obračun in proračun za leto 1978. Obračunsko premoženjsko sta nje je izkazovalo 12 milijonov lir, ekonomski račun pa 26,5 milijona stroškov in prav toliko izdatkov ter je bil uravnovešen. 16 milijonov lir so potrošili za osebne izdatke na meščencev, 2,8 milijona lir za propagando, 1,5 milijona za tiskanje stekleničnih etiket. Člani so prispevali 21,8 milijona lir, od tega 13 milijonov v obliki članarine, 3 milijone za analize vina, 4 milijone za etikete; dežela je lani prispevala 2 milijona lir. Letošnji proračun se bo v ekonomskem računu dvignil na 31 milijonov lir. Sodijo, da bodo s članarinami ka-sirali 15 milijonov, z analizami 4, od dežele pa bodo prejeli 6 milijonov; toliko so njeni predstavniki obljubili v pogovorih s predsednikom. V razpravi je Aleš Komjanc, podpredsednik, opozoril na odprto vprašanje izplačila odškodnine za škodo, ki jo je povzročila toča. O tej, za briške vinogradnike zelo delikatni zadevi, se je razvila živahna razprava. Nekateri so menili, da je prejeta odškodnina nizka, drugi pa so bili z njo zadovoljni. Kakor je izhajalo iz razprave, so vinogradniki lani prejel; 140 milijonov lir odškodnine, .višina zavarovanega pridelka pa je znašala 2,5 milijarde lir. Predsednik prosvetnega društva »Jezero* pozdravlja goste Huda prometna nesreča na Palkišču V videmsko bolnišnico so včeraj popoldne preceliali 40 letnega Uga Pennija iz Tržiča zaradi prebitia lobanje in drugih težkih poškodb. Na kraški cesti na Palkišču se je včeraj ob 13. uri s svojim fiatom 500 zaletel v nasproti prihaiaioči fiat 500. v katerem sta tila 43-letni Enrico Miconi iz Benetk in 47-letni Alfredo Codarin iz Gorice. Ul. Toscanini 8. Omenjena dva sta ostala v goriški bolnišnici, ozdravela bosta v osmih dneh. Druga nesreča se je opoldne pripetila na Placuti. Tam sta se dva mladeniča, 18-letni Enrico Cavic-chioli iz Ulice Sile 22 in 16-'etni Francesco Marino iz Ulice Ascoli 16 zaletela z mopedom v avto. ki ga je šofiral Ennio Tofful iz Ulice Brigata Etna 50, Mladeniča bosta o-zdravela v tednu dni. Možina, zbor »Vesna* iz Križa Frančko Žerjav, zbor »Svoboda* iz Pridvora pa Verjanko Babič. Ob koncu so nekaj pesmi zapeli skupno j pevci vseh zborov pod vodstvom Ignacija Ote. Predstavniki domačega prosvetne gn društva so nastopajočim zborom 1 podarili, v znak priznanja za sode- j lovanje, lepo izdelane plakete. Pevci so se zadržali v Doberdobu še precej časa skupno z domačini, številni ljudje pa so prihajali v vas in žalostni odhajali, ker niso mogli na prireditev zaradi slabega vremena. • Goriški gasilci so na zahtevo goriške policije odprli včeraj popoldne vrata v stanovanje hiše v Raštelu 69, kjer so našli mrtvo 83-letno Jo«i-pino Hvala, ki je tam živela sama. Zdravnik je ugotovil, da je umrla v nedeljo zvečer. Policijo so poklicali stanovalci hiše, ker niso čuli glasu iz stanovanla Gledališča Predvajanje diapozitivov na sedežu v Ul. S. Chiara V prostorih goriškega fotografskega krožka v Ul. S. Chiara 15 bo-[do drevi, v torek prikazali nagrajene diapozitive na razstavi »Dia I Primorska*. Prireditev sodi v okvir italijanskimi demokratičnimi silami. ! sodelovanja med posoškim fotograf-Zatem so pevci in številna publi- skim krožkom ter Foto kino klubom iz Nove Gorice. CI.F.I. vabi svoje člane, naj s svojo udeležbo na večeru izpričajo prijateljske vezi, ki jih ka, ki sc je medtem zbrala, prišli na prireditveni prostor. Tu je bilo vse pripravljeno za koncert, v bifeju je bilo vse pripravljeno, da bi pogostili ne samo pevce, marveč tudi gledalce. Pa je dež prekrižal račune. Ravno ko je-napočil čas za začetek koncerta, je pričelo deževati in pevci ter publika so se morali zateči v bližnjo občinsko telovadnico, kjer pa ni bilo prostora za vse. Najprej so odpeli dve pesmi člani domačega moškega zbora «Jezero» pod vodstvom Ignacija Ote, zatem je predsednik domačega društva in pripravljalnega odbora prireditye Karel Ferletič pozdravil vse prisotne, poudaril važnost teh srečanj in omenil vrsto stikov, ki so tudi izven te prireditve, med prosvetarji šestih krajev. Za njim je pozdrav občine prinesel župan Andrej Jarc, ki je dejal, da si Slovenci v Italiji želimo popolno izvedbo osimskih sporazumov. Tajnik SPZ Marko Waltritsch pa je poudaril važnost enotnega slovenskega kulturnega nastopanja, razumevanje, ki ga danes do nas Slovencev kaže italijanska javnost in tudi izrazil podporo prizadevanjem organizacij in strank, ki zahtevajo globalno zaščito za Slovence v Italiji. Zatem so zbori izvedli vsak svoj program. Zbor »France Zgonik* iz Branika je vodila Boža Birsa - Zgoniko-va, zbor »Svoboda 11* iz Trbovelj Stane Ponikvar, oktet istega društva Jože Drobež, zbor iz Trebč Cezar povezujejo s slovenskimi fotografi. V gledališki dvorani v Solkanu ob 20.15: Novak Novak: »Gugalnik*. A-bonmajska predstava za sindikalni a-bonma S — torek in Izven. Razna obvestila Ženski iniciativni odbor iz Doberdoba prireja 24. t.m. v Prosvetni dvorani predavanje o družinskih posvetovalnicah. Predaval bo deželni svetovalec Clnudio Tonel. Prosveta Drevi ob 20.30 bo v dvorani prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu predvajanje filma in diapozitivov o letošnjem pustnem sprevodu v Doberdobu. Vabljeni. milHIMHIIIIIIMIIMINIIIIIMIIIIIIIMIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllHIIIIUIIIIUIIIIIIIMIIIIM SKUPŠČINA PROMETNEGA KONIORCUA ZA TRST IN GORICO 39 NOVIH AVTOBUSOV ladovoljstvo zaradi priprave splošnega prometnega načrta • Obračun zaključili s pribitkom Na skupščini konzorcija za prometni bazen tržaške in goriške pokrajine, ki so jo pod vodstvom predsednika prof. Osvalda Ferrarija sklicali v Palazzetto Veneto v Tržiču, je prefekturni komisar občinske uprave v Tržiču dr. La Rosa izrekel priznanje vlogi, ki jo konzorcij o-pravlja na področju prometa. Pri tem je predvsem poudaril, da se konzorcij ravna po načelih dobrega gospodarja in da je lanski obračun zaključil z nad 20 milijoni lir pri bitka. Mimohod nad 200 pevcev po glavnih ulicah Doberdoba bitka Predsednik je ob tej priložnosti omenil delovanje konzorcija v deželnem kootdinacijskem odboru za prevoze ter nedavno odobritev zakona v deželnem svetu o nadaljnjem financiranju publicizacije prevozov, o nakupu novih avtobusov s pomočjo sistema liesing, o izvajanju zakona št. 47 ter o uporabi šolskih avtobusov. Predsednik je navzoče seznanil z izdelavo splošnega prevoznega načrta, ki ga pripravlja deželno odbor-ništvo za prevoze in ki bo zaobjel vse vrste prevozov; cestnega, železniškega, zračnega in pomorskega. «Za nas predstavlja izdelava splošnega načrta prevozov zadoščenje,* je dejal Ferrari, »ker smo že pred dvema letoma povedali, da je mogoče samo na takšen način premagati sektaška stališča ter kratkovidnost v prevozniški politiki.* Predsednik Ferrari je seznanil člane glavnega sveta z nakupom 39 avtobusov za potrebe četrtega prevoznega bazena, od katerih jih bodo 27 uporabili v Trstu, 10 v Gorici in dva v Tržiču. Soglasno so odobrili obračun, ki je, kar zadeva izdatke in dohodke, izkazoval okoli 2,2 milijarde lir prometa. Zaključni račun je izkazoval 11 milijonov lir pribitka. Skupno s pribitkom iz leta 1976 ima konzorcij sedaj skoraj 22 milijonov lir aktiva. Ob zaključku so odobrili pravilnik o osebju ter je prilagojen določilom ANGL Izleti Društvo slovenskih upokojencev v Italiji prireja v četrtek, 1. junija t.l.. družabni izlet v Kamnik in v Domžale, kjer bo srečanje s tamkajšnjimi upokojenci. Za goriške člane vpisovanje od danes, 23. t.m., do četrtka, 25. t.m., od 9. do 12. ure v Ul. Malta 2. Kino Gorica VERDI 17.30 — 22.00 »Appuntamento con l'oro», R. Harris in A. Terken. CORSO 17.00-22.00 *Futureworld -2000 anni nel futuro*. P. Fonda, B. Danner. Barvni film. MODERN1SSIMO 17.30 — 22.00 »Fore-play». J. Mostel in S. Parson. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-22.00 »Notti irre-quiete». V. Lanouch in A. Ferreol. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00-22.00 »Disposta a tutto*. E. Giorgi in B. Fehmiu. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »II tesoro di Matecumbe*. EXCELSIOR 16.30—22.00 »Esperienze erotiche di una ragazza di cam-pagna*. Nova Gorica in okolica SVOBODA »Gospodar življenja in smrti*, ameriški film ob 18. in 20. uri DEŽURNA LEKARNA V DORICI Danes ves dan m ponoči bo * Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti 52, teJ. 72701. PRIMORSKI DNEVNIK 4 E PORT ŠPORT ŠPORT 23. maja 1$ Pp NAMIZNI TENIS NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V TRSTU SONJA MILIČEVA LE MORALNA ZMAGOVALKA Z nekoliko več športne sreče bi zasluženo drugič osvojila državni naslov «Ni prav, ni prav!» je bolestno mrmrala Sonja Milič in ni mogla zadržati solz, v katerih je bila vsa grenkoba, pa tudi jeza nad krjvčnim epilogom tekmovanja posamezno v okviru 31. državnega namiznoteniškega prvenstva, ki se je v nedeljo zvečer zaključilo v tržaški športni palači. Krasova igralka je bila nesporna favoritinja za osvojitev absolutnega državnega naslova na osnovi svoje odlične tehnike in tekmovalnih dosežkov skozi celo sezono, saj je bila do nedelje še nepremagana. To svojo vodilno vlogo je Sonja tudi potrdila za zeleno mizo in njena učinkovita igra je dobesedno navdušila številno občinstvo. V normalnih pogojih bi bila tekma z mlado Milančanko Bevilacquo le gola formalnost, kot se je to zgodilo že tolikokrat. V nedeljo pa je Miličeva v vseh kategorijah, v katerih je nastopala, odigrala vodilno vlogo in se je uvrstila v finale v ženskih in mešanih dvojicah ter seveaa med posameznicami. Prav finale za državni naslov posameznic pa je bil zadnji na sporedu, preden je Sonja stopila za zeleno mizo proti Milan-čanki, je že v teku dneva odigrala 31 setov na najvišji ravni, kar je za še tako dobro pripravljenega športnika le preveč. Poleg tega pa je bila še pod močnim psihičnim pritiskom, ker je približno tisočgla-va množica zahtevala njeno zmago za vsako ceno. Pred tem je odigrala že dva finala v igri dvojic in ni i-mela dovolj materialnega časa (in niti moči in zbranosti), da bi se primerno psihično pripravila in se koncentrirala. Za nameček ji je stala nasproti mlada Bevilacqua, zelo nadarjena igralka, kateri je v nedeljo šlo vse kot po olju in je odigrala svojo življenjsko tekmo. Skupek vseh teh negativnih komponent je bistveno vplival na razvoj dogodkov za zeleno mizo. Miličeva je bila napeta, živčna, premalo sproščena in z rahlo meglenimi refleksi, tako da je nismo mogli prepoznati. V prvem setu ji sploh ni uspalo vsiliti svoje običajne napadalne igre in je dovolila tekmici, da pokaže vse svoje znanje. Po izdatnem vodstvu je prvi set zasluženo pripadel Milan-čanki z 21:13. Sonja je tedaj pokazala ves svoj značaj, vso svojo vrednost, stisnila je zobe in odločno jurišala na zmago. Po začetnem vod- stvu Bevilacque v drugem setu, je Miličeva prevzela pobudo, in čeprav njena igra ni bila na običajnem nivoju, je z relativno lahkoto osvojila drugi in tretji niz (na 14 in na 12). Vsi smo bili prepričani, da bo v četrtem setu padla dokončna odločitev. Po izenačenem boju je Miličeva vodila do stanja 17:16, nakar je prepustila set nasprotnici. In v tej fazi je prišla na dan vsa drama slovenske igralke: telesna in psihična utrujenost sta ji odvzeli običajno zanesljivost in pregled nad igro, to pa je rodilo živčnost, ki je bila nato zanjo usodna. V petem nizu je po vodstvu Milančanke z 9:5 Sonja opravila še zadnji napor in povedla kar z 19:15 in celo 20:16! Vendar tu se je ustavilo, kot bi bilo začarano. Sonja je povrhu zgrešila še tri servise (znak živčnosti) in nasprotnica je nanizala šest zaporednih točk. Tako se je Sonji državni naslov dobesedno izmuznil iz rok in je doživela veliko športno krivico, saj je bila tudi letos kot že lani ob državni naslov zaradi enega samega poraza v sezoni, saj je bila dotlej še nepremagana. Vendar pa si upamo trditi, da je prav Sonja Milič moralna zmagovalka državnega naslova in zaradi tega poraza se njena vrednost in priljubljenost prav nič ni zmanjšala. Tudi športna sreča ji je v odločilnem trenutku obrnila hrbet, posebno pri stanju 20:16. V tekmovanju ženskih dvojic se je Krasov par Milič - Blažina nepričakovano uvrstil v finale, kjer pa se ni tnogel upirati premoči para La Gioia - Pascale iz Barija. Vseeno pa je drugo mesto odličen u-speh, saj to priča dejstvo, da sta krasovki v polfinalu premagali lanski prvakinji Cardinalijevo in Sapo-rettijevo. V finalu mešanih dvojic sta Sonja Milič in njen «partner», bivši evropski pionirski prvak Giovanni Bisi, dobesedno navdušila občinstvo. Z izredno igro sta s čistim 3:0 premagala favorita, večkratnega italijanskega prvaka Bosi ja in Pascalejevo. Giovanni Bisi je takoj nato odnesel še en naslov in to v moških dvojicah, kjer sta skupaj z bratom Gui-dom povsem nadigrala lanska zma- ski namizni tenis vedno bolj približuje evropski eliti. V splošnih obrisih so Krasova dekleta doživela na tem državnem prvenstvu pravo zmagoslavje, saj so dosegla enega izmed svojih največjih uspehov. Osvojila so namreč kar pet kolajn, in sicer eno zlato, tri srebrne in eno bronasto. To pa je poplačalo trud njih samih, trenerja Derganca in sploh vodstva namiznoteniškega odseka. Miličeva se je lahko potolažila z naslovom v sntftLt stt&s Es? *.•* • p*“'» • Finale: La Gioia - Pascale (Bari) -Milič - Blažina (Kras) 3:0. Moške dvojice: Polfinale: Bosi - Gionlella p. Bar-gagli - Pellizzola 3:0: Bisi - Bisi p. Costantini Manoni 3:1; Finale: Bisi - Bisi (Medena) p. Bosi - Giontella (Firence - Rim) 3:1. Mešane dvojice: Polfinale: Bisi - Milič p. Cardina-li - Costantini 3:1; Bosi - Pascale p. Saporetti - Manoni 3:1; Finale: Bisi - Milič (Modena - kolajni — je res izreden dosežek. | Vendar pa ji je spodletelo prav v j tekmovanju posameznic, ki ji je bilo najbolj pri srcu. Bari) 3:0. — bs — KONČNI RKZULTATI II. KATEGORIJA Moški posamezno: Polfinale: Tommasone - Sueri 2:0; Ruffolo - Nazzari 2:0; Finale: Ruffolo (Rim) - Tommasone (Neapelj) 2:1. Ženske posamezno: Polfinale: Strino - Santifaller 2:0; Bevilacqua - Monti 2:0. Finale: Strino (Neapelj) - Bevi-lacqua (Milan) - 2:1. Moške dvojice: Polfinale: Lucini -Marone p. Giar-dina - Sueri 1:1; Maietti - Nazzari p. Lonardi - Prev vedi 2:1; Finale: Lucini - Marone (Como) p. Maietti - Nazzari (Como) 2:1. Ženske dvojice: Polfinale: Blažina - Rebula p. Ves-naver - Žigon 2:0; Monti - Stucchi p. Boca)e - Macalli 2:1 Finale: Monti - Stucchi! (Lecco) p. Blažina - Rebula (Kras) 2:1. Mešane dvojice: Polfinale: Ronzoni - Gualfetti p. Ponturo - Lucini 2:0; Ruffolo - De ATLETIKA Konda zmagal v Kumrovcu KUMROVEC — Sarajevčan Sead Kondo je že petič zapored zmagal na tradicionalnem partizanskem maršu. Atleti iz Sarajeva pa so tudi ekipni zmagovalci tega tekmovanja. Na startu letošnjega 26. partizanskega marša se je zbralo 215 tekmovalcev, kar je doslej največja udeležba. Že po dveh kilometrih se je izluščila skupina, ki jo je vodil Kondo, sledili pa so mu Celjan U-kič, Zagrebčan Budija in Varaždi-nec Mavar. Kondo je bil ves čas v ospredju, tako da njegovi najnevarnejši tekmeci v zaključnih kilometrih niso bili nevarni. To je bila obenem peta zaporedna zmaga Konda. Rezultati: 1. Kondo 1.17’44”6. 2. Ukič 1.20’H”6, 3. Budija 1.22’32 '4. AVTOMOBILIZEM Sonja Milič je kljub porazu bila glavni protagonist na 31. državnem namiznoteniškem prvenstvu NOGOMET V 7. JUGOSLOVANSKI$ 0 Zmaga Olimpije v zadnji tekmi dom3 Partizan iz Beograda si je že zagotovil naslov Pr^ El V jugoslovanskem nogometnem prvenstvu 1. zvezne lige je bilo odigrano 33. kolo oziroma predzadnje. Na samegn vrhu je že vse odločeno. Vodeči Partizan se je vrnil z gostovanja v Osijeku s točko in mu je glede na poraz Crvene zvezde doma s Slobodo več kot dovolj za o-svojitev državnega naslova. Nogometaši Partizana si naslov državnega prvaka tudi povsem zaslužijo. Če je odločeno na vrhu je že padla odločitev tudi glede nazadovanja. Novinca 1. lige Trepčo je v Kosovski Mitroviči pi'emagala vse boljša Ri-jeka in tako najhujšega ni bilo mogoče preprečiti. Nogometaši Olimpije so v zadnjem nastopu doma v okviru 32. državnega prvenstva prvič tudi uradno zaigrali pod žarometi. Premiera bi bila nedvomno še slovesnejša, če vreme ne bi skazilo ra- ...........................................................................................................................................................................................................111 ■ 111111 ■ I ■ II BOKS NA BAPS V BEOGRADU Kljub finalnim porazom velik uspeh jugoslovanskega boksa Plavi osvojili šest srebrnih in eno bronasto kolajno ZOLDER (Belgija) — Američan MS„P italijanskega porekla Mario Andret- Finale: Ruffolo - De Martini (Rim) p. Gualfetti - Ronzoni (Firence - Como) 2:0. ABSOLUTNA KATEGORIJA Ženske posamezno: Finale: Bevilacqua (Milan) - Milič (Kras) 3:2. Ženske dvojice: Polfinale: Milič - Blažina p. Cardi- ti je osvojil prvo mesto na VN Belgije in tako prevzel vodstvo na lestvici za svetovni naslov. Andretti je vozil na novem avtomobilu znamke lotus, medtem ko sta ferrari jev-ca Reutemann in Villeneuve delno i razočarala. KONČNA LESTVICA govalca Bosi ja in Giontello. V tem; nali - Saporetti 3:1; La Gioia - Pa-srečanju smo sledili res izvrstnemu j scale p. Clementoni - Mannicci 3:0 pingpongu, kar priča, da se italijan-1 b.b. *iiiMMiiiiiiiiitniiiiiimi»iiiiiiii»iiiiiiii»iii»iii»i»iiM»»iM»iiuminiiii»iiiiiiiniuiiiiiiiiniin»iiiiiiinMi»iiiiiiiii*iiMiiM»iiiiiiiini»ii»niiii iiiiiiiiiihihimiiiihiihiihiiiii NOGOMET PRED SP V ARGENTINI V tretji skupini glavni favorit državna reprezentanca Brazilije To je verjetno najbolj izenačena skupina na SP Nadaljevali bomo s predstavljanjem finalnih skupin na svetovnem prvenstvu v Argentini. Tokrat je na vrsti tretja skupina, kjer nastopajo državne reprezentance Švedske. Avstrije, Brazilije in Španije. Tudi to je izredno izenačena skupina, saj se vse tri ekipe (upoštevajoč Brazilijo že kot prvo v skupini) lahko potegujejo za drugo mesto. Na papirju ifqbena enajsterica nima tako velike prednosti, da bi jo brez težav ie sedaj omenili kot finalistko. AVSTRIJA Avstrijska državna reprezentanca bo po dvajsetih letih zopet nastopila na finalnem oelu SP. Avstrijci so bili zadnjič prisotni na SP na Švedskem leta 1958. kjer sta branila njihove barve Ocvvirek (ki je dolgo časa igral tudi v Italiji) in Stojaspal. Od leta 1920 do 1950 je bila avstrijska nogometna šola ena izmed najbolj znanih na svetu. Značilna je bila igra s kratkimi podajami, torej izrazito neagonistič-na igra. Ko pa se je popolnoma menjala igra, ko so začeli uvajati obrambno igro «na moža* je avstrijski nogomet zgubil besedo v svetovnem in evropskem merilu. Preokret v avstrijskem nogometu se .je začel leta 1976. na predvečer kvalifikacijskih tekem za ' 0 1 Japonska- 0 ' (>•• ,.„4, Južna Koreja 0 0 1 ROKOMET Volani prvak Italijansko rokometno prvenstvo je končano. Po pričakovanjih odhaja državni naslov iz Trsta v Rovereto. Ob koncu prvenstva je razlika med novimi, in starimi prvaki kar sedem točk, kar je glede na realno moč teh dveh velikih tekmecev prevelika. Tržačani so med tednom izgubili še ponovljeno tekmo z Mer-curyjem iz Bologne. Letošnje poslovilno srečanje je ekipa Cividina odigrala v Rimu. Tržačani so premagali Royal Belge brez večjega naprezanja dokaj prepričljivo. IZIDI ZADNJEGA KOLA: Bolzano - Firs 14:19, Mepet Rim -Bressanone 30:20, Royal Belge - Ci-vidin Trst 14:20, Volani Rovereto -Mercury Bologna 18:8, Club Firen-ze - Forze Armate Rim 21:23, Te-ramo - Fippi Rimini 17:12, La Rapi-da - Aceiaierie Tacca 19:24. KONČNA LESTVICA Volani Rovereto 49 točk, Cividin Trst 42, Royal Belge Montesacro Rim 33, Fippi Rimini 32, Mercury Bologna 31, Firs 30. Iz A lige nazadujejo Forze Armate Rim, Club Firenze in Mepet Rim. 1dion)t čunov. Na novoosvetljeni staj--,*, prihitelo le okrog 7000 nogometa. Kljub temu da hladjj 5*5 8 it' ir h. ni privabil večjega števila gl , J ne. je Olimpija izbojevala dve F0 jJ) vjj žarometi, ki dajajo upati p «svetel» slovenski nogomet-zmago pa si je Olimpija tično zagotovila obstanek ies, boljšimi, kar je za novega t (jj, ^ Elsnerja dober uspeh oziro™ ki si ga je zadal pri spomlad8 delu prvenstva. , f(]i Prepričljivi zmagi st-a 'z^fjW; tudi dva člana velike četveric - uk in Dinamo. Spličani SOjvakr>1 Budučnosti kar pet golov. a so bili uspešni tudi gostje-čani so slavili zmago velik® “JL ^ vin zmago .-h v kaže sam izid. Gostje od . j« ti j bili dobesedno brez moči. 'DJf# razočaral Velež, katerega gal Beograd in tako še uPap‘jnii stanek med najboljšimi-, ?*■-Se' rok je ostal tudi Borac. ki f, v Novem Sadu z Vojvodin®-, ^ zadnjem kolu igrata v Zenici J( či Čelik in Beograd in im8 e»' točko več, se mu tako P01'"'*)#' naPreJ>l Teku18 kratna priložnost, da še naPJJj jr ni status prvoligaša. ^ L‘" uila Sarajevom in Zagrebom je® ločena že po prvem delu. y°Ljj# sterici sta bili zadovoljni z re Italijanski pokal ■ jtr V nadaljevanju finalnega 0r lijanskega pokala so v ni segli ta izida: SKUPINA A 0:( Torino — Fiorentina SKUPINA B j;] Milan — Napoli LESTVICA / Hna Skupina A: Inter 5, Fiof®11 Torino 3, Monza 0. Skupina B: Napoli 5, MHaD ranto 2, Juventus 1. RUGBY V nedeljo se je končalo P!v)asl«' 1. lige v rugbyju. Državni je osvojila ekipa Metalcrort viša, ki je končni lestvici P1^# Šanson iz Roviga in Algid® >z IIIIIIIIIIIMIIHIIIIJMIHIIIIHIHIHMIII"*1 JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENST»U 1. ZVEZNA U<3A Jugoslovansko rokometno prven- stvo 1. zvezne lige se nagiba h koncu. V predzadnjem kolu je vrsta Kolinska - Slovan iz Ljubljane doma v športni dvorani na Kodeljevem premagala Medveščak. Vseh dvanajst igralcev je z borbeno in požrtvovalno igro nasprotnika nadigralo in prevelika bojazen pred tem odločilnim nastopom je bila odveč. Tako bodo Ljubljančani še naprej med najboljšimi v Jugoslaviji, kar je nedvomno velik uspeh za novinca iz Kodeljeva. Poleg zmage pa je potrebno to pot omeniti ugodne izide za slovenskega prvoligaša v Banjaluki in Zrenjaninu. IZIDI 25. KOLA Kolinska-Slov. - Medveščak 38:29, Aero-Celje - Dubočica 36:30, Crvena zvezda - Željezničar (S) 25:25, Borac Vardar 36:33, Proleter - Cr-venka 22:26, Kriva ja - Metaloplasti-ka 23:23, Železničar (N) - Partizan 23:29. LESTVICA Željezničar (S) 34, Partizan 33, Krivaja, Železničar (N) in Borac 31, Metaloplastika 26, Aero - Celje 25, Dubočica 24, Crvenka in Medveščak 22, Crvena zvezda 20, Kolinska - Slovan 18, Proleter in Vardar 15. TENIS FIRENCE - 19-letni Argentinec Jose Clerc je presenetljivo zmagal na mednarodnem teniškei turnirju Alitalia Firence. V finalu je gladko premagal Francoza Domingueza s 6:4, 6:2, 6:1. V disciplini dvojic sta bilš prva Italijana Panatta in Ba razzutti. Olimpija - Radnjčki Sarajevo - Zagreb Osijek - Partizan Vojvodina - Borac Trepča - Rijeka C. zvezda - Sloboda Beograd - Velež Dinamo - Čelik Hajduk - Budučnost LESTVICA Partizan 53, C. zvezda r duk 38. Dinamo 37, Rijeka,^ boda 34. Velež 33, Vojv^ Sarajevo 31, Olimpija in Os!Lj " Zagreb, Budučnost in RaC*!JI Borac 28, Beogi ad in Čelik ča 23. m (PRIHODNJE KOLO Radi.ički Hajduk, ElialIye|el Dinamo. Čelik Beograd, Lab' C. zvezda, Sloboda - Trepča. Vojvodina, Borac - Osijek;...,,# »h - zan - Sarajevo, Zagreb ITALIJANSKI .„1 NOGOMETNI PRVEN$J" B LIGA IZIDI 35. KOLA Ascoli - Taranto Bari Catanzaro Brescia - Cagliari Cremonese - Como Modena - Varese Monza - Lecce Palermo - Ternana Pistoiese - Sambenedettese pl Rimini - Avellino l Sampdoria - Cesena . LESTVICA Catanzaro.^ Ascoli 57, 39, Monza, Avellino 38. Lecce 37. Cagliari SaB>% V teše, Ternana 36, Taranto sena. Bari 34, Brescia 33, pi5t/ 32, Rimini 31, Cremonese. ^ se 30, Como 28 in Modena J ^ (PRIHODNJE KOLO, > ; Cagliari - Rimini. Cata' Palermo, Cesena - Brescia. Cremonese. Modena - C®m _ (f1 za - Ascoli, Sambenedettes® ^ lino. Taranto - Sampd®ria'^ na - Bari, Varese - Pist®leS6 C LIGA IZIDI 35. KOLA Udinese - Biellese Padova - Juniorcasale S. Angelo Lod. - Novat'a Bolzano - Pergocrema Audace - Piacenza Omegna - Pro Patria Alessandria - Seregno Lecco - Trento Pro Vercelli - Trevis® Mantova - Triestina LESTVICA Udinese 55. Junior Casj|)fv-(ii* O Piacenza 43, Mantova 42. l' iji Treviso 39. Trento 37. Lefc%,r lese 36. Triestina 35. P 33, Pergocrema, Pro Vert^gok* Angelo Lod-ri> dova 32, S. Angelo Lod’ no, Omegna 30. Pro Audace 24. Seregno 18. , j (PRIHODNJE KOLO. Biellese - Alessandria. le - Triestina, Lecco - gi« , Novara - Bolzano. P®rg®c'® F Seregno, Piacenza Ma®t® Patria - S. Angelo Lod. jjii' ai'°meter pa so kolesarji pre-tudj ulicah in mostovih Benetk. u> 'Mil jarat Je Francesco Moser po-aj Itsai aa ie najb°ljši italijanski koli |l»aiiana1.!{ronometer' sai je v komaj Jj 3!Shh kilometrih odščipnil kar )JrKandi posameznih setov dokazi jT' so bili naši fantje v stal-hv 'n za nasprotnika pravza- it ."^dosegljivi. Dovolj zgovoren %a r ■ zadnji set, v katerem loflL Libertasa ni zbrala niti ene itut^iitvijo dveh točk si je Dom ^retJe mesto na lestvici, Li-Uij.u Pa preti nevarnost izpada \tn° 'lg0- Najboljši na igrišču v ^ ?®hi nastopu je bil Ivo Deve-VfrJ11 je po približno enoletnem H ponovno dokazal, da lah-4lCyMno pozitivno opravi'‘svojo V a * za odbojkarsko mrežo, bj^bodnjem, zadnjem,'"kotu po-% lv dela prvenstva se bo go-Nšni m sPopnjel v Trstu s tam-ko * Aesterko San Luigi. Tekma % ]q. sporedu v soboto, 27. maja v telovadnici stadiona «1. TRINKO: Knez, Lorenzi, Feletig, Baranja, Lavrenčič, Jarc, Orzan, Antoni, Jan, Cotič. Ekipi sta si bili enakovredni v prvih dveh setih. V zadnjem in odločilnem pa so bila prisebnejša slovenska dekleta in so zmagala s 15:9. Odbojka (moški) Trinko — Pascoil 2:1 TRINKO: Pavel ' Alež Markočič, Makuc, Cingarli, Kont, Pahor, Devetak in Feletig. Predstavniki slovenske šole so že od vsega začetka pokazali boljšo igro od nasprotnikov. Drugi set so izgubili le po lastni krivdi. V tretjem pa sn zr igrali učinkoviteje in so si zagotovili končno zmago. Košarka (moški) Pascoli — Trinko 18:16 (8:7) TRINKO: CroseUi, Krulc, Pisk, Danijel in David Uršič, Ferri, Komel, Gergolet in Devetak. V tej panogi so bili- Krminčani boljši in so (kljub enakovredni igri) slavili končno zmago. David Uršič 44,484 km na uro 2. Visentini 3. Saronni 4. Knudsen (Nor.) 5. De Muynck (Bel.) 6. Baronchelli 7. Schuten (Niz.) 8. Fraccaro 9. Sutter (Švi.) 10. Vandi Skupna lestvica: 1. De Muynck (Bel.) 2. Panizza 3. Baronchelli 4. Moser 5. Battaglin 6. Saronni 7. Visentini 8. De Witte (Bel.) 9. Vandi 10. Johansson (Šve.) Jutrišnja, petnajsta ,viso - Canazei 220 km), bo prva dolomitska etapa; kolesarji bodo star-tali ob 8.20, prihod na cilj pa je predviden okoli 15.30 - 15.55. Organizatorji ,«Gira» so sporočili, da bodo potek današnje 15. etape delno spremenili. Zaradi slabih vremenskih razmer sta namreč gorska prelaza Falzarego in Pordoi neprehodna ter tako zaprta za ves promet, ker drvijo z okoliških gora v dolino nevarni plazovi. Novozačrtana proga bo nespremenjena do Ponte delle Alpi. Nato pa se bodo tekmovalci povzpeli na prelaz Rolle, se spustili v Moeno in od tam nadaljevali pot do Canazeia. Mnogi tekmovalci so sprejeli to odločitev z negodovanjem, zlasti Moser, ki se je pripravil za staro progo. Kljub temu pa so nekateri spremembo sprejeli z zadovoljstvom. Med temi sta bila tudi Saronni in Baronchelli. ATLETIKA Trije dobri rezultati Atlet ameriške univerze Mary-land Renald Nehemiah je na včerajšnjem študentskem prvenstvu Z DA dosegel v enem samem dnevu kar tri zelo dobre rezultate: 110 m z ovirami je pretekel v 13”6, 100 m v 10”18, nato pa je še sodeloval v štafeti, ki je pretekla 4x400 m v 3’07”5. ,,,,, Mantova - Triestina 1:1 (1:1) MANTOVA: Zaninelli, Ceccotti, Bianco, Fogolin, Della Bianchina, Facchi, Cappotti, Zarattoni, Frutti, Quadrelli, Tedoldi. TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, Berti, Mitri, Pezzopane (Marcato), Salvadori, Marcolini, Fontana, Dri, Politti, Franca. STRELCA: Dri v 37. min. in Tedoldi v 39. min. SODNIK: Rinaldi (Caserta) KOTI: 5:1 Triestina je v Mantovi dosegla svoj četrti zaporedni pozitiven rezultat, na lestvici pa je razlika nad ostalimi neposrednimi konkurenti o-stala nespremenjena. Tržačani se tako, kljub izredno slabemu poteku povratnega dela prvenstva, počasi, toda vztrajno približujejo končnemu cilju, to je osvojitvi vsaj dvanajstega mesta na končni lestvici. Nedvomno je, da igra Triestina v zadnjih kolih mnogo uspešnejše kot v preteklosti in če pomislimo, da je le še pred dobrim mesecem kazalo na katastrofalen polom tržaškega moštva, moramo priznati, da je to že lep in dokaj nepričakovani napredek. Proti Mantovi se je Tržačanom prvič letos nasmehnila sreča. Domačini so kljub veliki terenski premoči in lepim akcijam zapravili nekaj velikih priložnosti, ko pa so bili lombardski napadalci le bolj prisebni, se jim je odlično upiral tržaški vratar Bartolini ali pa prečka. Že v sedmi minuti je namreč tržaško obrambo rešila vratnica, v drugem polčasu pa je Bartolini z vrhunskim posegom odbil udarec z glavo napadalca Tedoldija, avtorja zadetka za domačine, ki je malo prej izkoristil na enak način podajo iz kota. Približno enak je bil tudi zadetek Drija, ki je tako dosegel že tretji zaporedni gol (skupno 9). so prišli do zadetka. Po tem zadetku so naši fantje prepustili pobudo nasprotniku, ki je nekaj minut pred koncem prvega polčasa zopet premagal domačega vratarja. V nadaljevanju se stanje na igrišču bistveno ni spremenilo, saj so domačini popustili bodisi na sredini igrišča. kot v napadu. Gostje pa so z veliko lahkoto zopet premagali domačega vratarja. Nekaj minut pred koncem je vstop Frandoliča pripomogel k temu, da so naši fantje ustvarili nekaj ugodnih priložnosti za zadetek, a kljub temu se rezultat ni spremenil. D. G. TENIS Panatta presenetil V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Rimu je Italijan Adriano Panatta dokaj nepričako vano izločil Američana Gerulaitisa z rezultatom 7:6, 7:5. Ostali izidi: Posamezniki Borg (Šved.) - Ycaza (Ekv.) 4:6, 6:0, 6:2 Vasselin (Fra.) - Di Domenico (It.) 6:1, 7:5 Molina (Kol.) - Saviano (ZDA) 6:2, 2:0 (odstopil) Deblicker (Fra.) - Lombardi (It.) 6:2, 6:7, 6:2 Moor (ZDA) - Fishback (ZDA) 3:6, 6:1, 6:4 Mc Namee (Avstral.) - Techer (ZDA) 6:4, 4:6, 6:3 Posameznice Eisterlehner (ZRN) - Simmonds (It.) 7:5, 7:5 Newberry (ZDA) Bregovega »Praznika športa* so se udeležili tudi predstavniki pobratenega Kočevja, katere je na dolinskem županstvu sprejel podžupan Marino Pečenik .......................................................................................................... KOLESARSTVO 12. POKAL LONJERJA Marzano (It.) Bonicelli (Uru.) -Anliot (Šve.) Gerulaitis (ZDA) ■ Riedel (ZRN) Napredek tržaške obrambe torej simionescu (Rom.) - Ltl ' a tT/\lilr rt3 ID rio 1 * 'i • / n . \ ni bil zelo velik, važno pa je, da igra Triestina v ključnem delu prvenstva prisebne je in bolj zagrizeno, kar še enkrat potrjuje dobro telesno pripravljenost tržaških nogometašev. A. K. 6:7, 6:1, 6:4 6:3, 6:1 6:4, 6:2 6:1, 6:4 L. Del Bianco iz Čente zmagovalec letošnje dirke Med veterani Adrie je bil najboljši Marušič, ki je osvojil odlično peto mesto STOCKHOLM —- V okviru priprav za nogometno-SP je švedska reprezentanca igrala neodločeno 0:0 s Češkoslovaško. ZAČETNIKI Mladost - Romana 0:3 (0:2) MLADOST: R. Devetak, A. Devetak, Kodež, Lassier. B. Ferfolja, Bruzocchese, M. Ferfolja (Frando-lič), Marušič, Vižintin, Kobal, Rožin (Kosič). Začetniki Mladosti so zopet zapustili poraženi domače igrišče, tokrat so izgubili proti tržiški Romani. Že od vsega začetka so gostje napadali in prav v prvih minutah Mihai (Rom.) Pintevova (ČSSR) - Teeguarden (Avstral.) 6:2, 6:4 Desfor (ZDA) - Colef (VB) 6:7, 1:6, 6:2 HAMBURG - V finalu mednarodnega teniškega turnirja je Argentinec Vilas premagal Poljaka Fibaka s 6:2, 6:4, 6:2. V ženski konkurenci je na tem turnirju zmagala Jugoslovanka Mirna Jaušovec. NOGOMET '4'V't 7^' ■ ..•' > ■> / ri Italijanska nogometna zveza je o-dlcčila, da bodo jutrišnji nogometni tekmi za italijanski pakal-(Tori-Monza in Milan - Taranto) Luigi del Bianco, član kluba Pividori Venier iz Čente je zmagovalec letošnje kolesarske dirke vetera nov za «12. pokal Lonjerja*, ki ga je ob podpori lonjerskega prebival stva priredil domači kolesarski klub Adria. Del Bianco si je zmago zagotovil pri napornem vzponu od Boljunca do Ključa, ko je pustil za seboj nevarne tekmece, kot so Za ramella iz Padove, Bonilauri iz Vi-cenze ter Jurada in Marušič, kot predstavnika tržaških kolesarjev. Nedeljski zmagovalec je v dvanajstletni zgodovini lonierske dirke prvi kolesar iz dežele Furlanije - Julijske krajine, kateremu je uspelo o-svojiti to dirko, ki je po svoji izvedbi ena najstarejših v naši deželi. Zmago pa si je tudi zaslužil, saj se je izkazal za najmočnejšega na odločilnem odseku 68 kilometrov dol ge proge od Bazovice preko Seslja-na in Mavhinj do Proseka ter po trbiški cesti preko naselja Sv. Sergija do Boljunca ter dalje proti Ključu do cilja v bo(]*wju*.Pustil #)*za seboj svoje neposredne nasprotnike, kljub temu, da je bila pn italijansko srednjo Sur Pasco,i» iz Krmina. Po 'tuf. sporedu so bila na vrsti srečanje, na katerih so pre-slovenski dijaki. REZULTATI: "',®d dvema ognjema W. (ženske) C? - Pascoli 2:0 W Komjanc, Lutman, Fer- \ri/eTin, Vescovi, Hlede, Cotič, , V u‘ Maraž, Klaučič. Jtju srečanju so slovenske dija-‘V adko odpravile nasprotnice, ‘negovalkami se je najbolj iz-Sara Komjanc. Odbojka (ženske) Pascoli kovanje ZSŠDI nogomet PRIJATELJSKI STIKI PREKO MEJE Prijetno gostovanje Gaje v Črnučah Domača enajsterica je bila tudi tokrat kondicijsko boljša Bianco Črnuče — Gaja 4:3 (1:2) ČRNUČE: Jevtič, Sonc. Konzel, Trunk, Vidrih, Roblek, Ramovš, štu-lar, Tomas, Miha Štular, Kancilja. Dežman, 12 Rudolf, 13 Glumak, 14 Soštar, 15 Zvindalo. GAJA: Kante (Olivieri), Olenik, Rismondo, Čermelj, Gabrielli, Visin-tin, Zuzich, Maks Grgič, Maiko Kralj, Branko Grgič, Beržan. STRELCI: v 29. min. Beržan (G), v 34. min. Kancilja (Č), v 36. min. Kozel (avtogol), v 47. min. Beržan (G), v 49. min. Kancilja (Č), v 62. min. Zvindalo (Č) in v 72. min. Ra movš (Č). SODNIK: Vogrinc iz Kamnika; stranski, Peceli iz Ljubljane. GLEDALCEV: okoli 200. Gaja je v nedeljo gostovala v Črnučah pri Ljubljani in s tem vrnila obisk črnučanom, ki so v marcu igrali na Padričah. Tudi povratna tekma se je končala z zmago Črnuč. Potem ko so gajevci vodili že s 3:l,|četek igre je pripadal domačinom, so na koncu morali zmago prepustiti ki so začeli z vso silo napadati in telesno bolje pripravljenim domači-, dosegli so tudi gol. Ne premočni nom. Tekma je bila vseskozi zelo ~l“' : Serifu tekmovanja Stmi anps na v?1 tekmi: Wfmiku ob 20.00 H n ~~ Kasta Hlu^Pčinah ob 21.00 Pa - Kras A Revival 78 sporedu naslednji INKA za bližnje re-nastope proti selekci- v'ru priprav * Sin ?n®ne nastop N n! v sredo, 24. t.m., ha Pro-So jiateljsko srečanje med tr-M gorlško reprezentanco ZS a Tržaško je selektor Bruno khp sklical sledeče nogometaše: Klun, Strnad, Sovič in Sl A Branko GrK'č- *ili( Bogateč, Verša ln Miloš ŠKOREC Sr';' h.............. — \. ’ Edvin Kralj Pavel Kralj in Zmagovalec lonjerske dirke veteranov Luigi .............................................................................................. ' """■ .... PRI SV. IVANU V TRSTU ATLETIKA MLADINSKE IGRE Svetovni rekord Iullyja Mauro Kralj L, Mau-Marko Kralj, Boris ^'MORJE: Štoka, Walter Husu, Hasu. Rustja. , Vf, : Ivo Grgič S „r.0r'ško in Metlika, je trener Gianni Mar- v)liv*'Ca' sledeče nogometaše: yvr- S()i;0lnažl® 'n Marvin. i^ili JATINA: Plesničar, Nanut, % -.a. Gomišček, Čcvdck, Dcve- ■ Dužman, Šuligoj in Fran- CORVALLIS — Mike Tully, znani ameriški skakalec s palico, je na študentskem tekmovanju preskočil 571 cm in tako postavil nov svetovni rekord v tej disciplini. Dosedanji rekord je imel njegov rojak Roberts, ki je bil za dva centimetra slabši. Z novim rekordom je Tully tudi obenem prvi skakalec, ki je preskočil višino preko 5,70 m. Na istem tekmovanju je svetovni rekorder v teku na 5.000 m in 3.000 m z zaprekami Kenijec Rono pretekel 19 km v letošnjem najboljšem dosežku na svetu 27'46”5. Napovedi odličnega kenijskega atleta, da bo izboljšal svetovni rekord tudi na tej progi so to pot spodletele. * # « Letošnja otvoritev atletske sezone v Italiji ni bila taka kot je bilo pričakovati. Milansko tekaHšče je bilo ena velika luža, saj je močno deževalo šprinter Mennea je pretekel 200 m v 20’'8 kar je glede na razmere dober rezultat. V teku na 800 m je Plachy premagal Italijana Grippa. Čas zmagovalca je bil 1'49”3. Zelo dober je bil Poljak Po-dlas v teku na 400 m s časom 46'’4. V metu krogle je zmagal Anglež Capes z 19,98 m. V soboto je nastopilo sto trideset učencev Tekmovali so učenci svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva V soboto so se zbrali v telovadnici svetoivanske šole skoraj vsi u-čenci didaktičnega ravnateljstva pri i Sv. Ivanu, da bi se pomerili med seboj v težkem boju za dosego čim-boljšega točkovanja. Ob navijanju in glasni spodbudi mladih gledalcev so se v teku jutranjih ur odvijale tekme in igre s sledečimi rezultati: Poligon 1. razredi 1. Osnovna šola v Barkovljah 2. OŠ pri Sv, Ivanu 3. OŠ v Rojanu 4. OŠ na Katinari 2. razredi 1. OŠ v Rojanu 2. OŠ pri Sv. Ivahu 3. OŠ na Katinari 4. OŠ v Barkovljah 3. razredi 1. OŠ v Rojanu 2. OŠ pri Sv. Ivanu 3. OŠ v Barkovljah 4. OŠ na Katinari 3. razredi 1. OŠ pri Sv. Ivanu 2. OŠ na Katinari 3. OŠ v Rojanu 4. OŠ v Barkovljah 5. razredi 1. O* pri Sv. Ivanu 2. OŠ na Katinari 3. OŠ v Rojanu 4. OŠ v Barkovljah Igra «Menjava» Pri tej igri so bile ekipe sestavljene iz učencev 4. in 5. ali iz sa mih 5. razredov. Sv. Ivan - Rojan (1:2 Barkovlje - Katinara 0:2 Rojan - Sv. Ivan 0:2 Mladinskih iger v telovadnici šole pri Sv. Ivanu se je udeležilo 130 učencev iz svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva. Učenci so i-grali dobro in so se zelo prizadevali za dosego čimboljših rezultatov. vseskozi zanimiva, privlačna in ni manjkalo presenečenj ter se je razvijala v prijateljskem vzdušju. Gaja je stopila na igrišče s spremenjeno postavo in v svojih vrstah je tokrat imela Brežana Beržana in igralca Primorca Marka Kralja. Prvi del igre je popolnoma pripadal Gaji, ki je igrala res dobro in ofenzivno. Ljubljančani so poskušali prodreti do Kantejevih vrat le s sredine, a so bili zaustavljeni. Gaja je je prišla v vodstvo z Beržanom, kmalu nato je uspelo domačinom z lepim strelom kapetana Kancilje remizirati, minuto zatem pa so gostje spet vodili z avtogolom. Tudi po odmoru so «zeleno-rume-ni» bili boljši, saj je takoj na začetku Beržan spet potrojil in s tem tudi Gajina premoč končala, saj smo bili priča potem pravemu «forsingu» domačih, ki jih je vodil kapetan Koncilja (eden najboljših na igrišču). Izid srečanja so domačini kmalu znižali, nato remizirali, proti koncu upa je prisebni Ramovš z glavo zasluženo povedel. Nato je Gaja skušala remizirati, toda ni imela več moči. Dobro je sodil sodnik Vogrinc iz Kamnika, Po tekmi so Črnučani priredili gostom iz zamejstva kosilo, sledile so izmenjave zdravic ter je bilo zlasti poudarjeno koristno sodelovanje s slovenskimi zamejskimi ekipami. Sklenili so, naj bi ta srečanja še trajala in bi postala tradicionalna, a ne samo v nogometu temveč tudi v drugih športnih panogah. Proble-nje in pomen našega zamejskega nogometa je predstavnikom Črnuč razložil tajnik Možina. Ves družabni popoldan je potekal v tovariškem in veselem vzdušju ter je bil zalit z dobro kapljico. d. gr. strel je Grgič sicer prestregel, blatna žoga se mu je izmuznila iz rok v mrežo. Par minut kasneje so domačini še podvojili, a sodnik je gol razveljavil. Nato je še prišlo do izključitve domačega igralca zaradi dvojnega opomina. Trebenci so medtem dobro igrali na sredini i-grišča, v napadu pa so bili vedno prepočasni. V drugem polčasu so naši predstavniki še skušali priti do remija. To jim je v 15. min. tudi uspelo z Maurom Kraljem II. Pet minut Na startu v Lonjerju se je predstavilo 51 kolesarjev iz devetnajstih klubov, med katerimi so bili zastopani tudi, veterani iz Slovenije, saj so se lonjerske dirke udeležili štirje kolesarji iz Kokrice pri Kranju. Potem ko se je kolona podala iz Lonjerja do Bazovice, kjer je bil uradni start, je prišlo takoj do bega, v katerem je bil udeležen član Adrie Verginella, ki si je nabral nekaj sto metrov prednosti in jo držal vse do Sesljana, ko ga je skupina ujela. Tedaj je silovito potegnil Cerasari, ki je praktično opravil odločilno selekcijo, saj se je na čelu dirke formirala skupina sedemnajstih kolesarjev, v kateri sta bila člana Adrie Marušič in Cerasari, Kranjčan Plestenjak. Del Bianco, Zara-mella, Bonilauri, praktično vsi naj boljši. Skupina je takoj našla sodelovanje, medtem ko so v ozadju (predvsem člani Adrie) nadzorovali potek dirke. Ubežnici so si začeli nabirati precejšnjo prednost, ki je v (jfljKOvcu znašala okrog gol minute, na Opčinah pa že 1’SO”. Leteči cilj na T -biški cesti je osvojil Del Bianco jjred Zatataelift in Jurado, nakar je skupina s silovitim tempom nadaljevala pot proti naselju Sv. Sergija, kjer je ušel Polesel, ki si je nabral nekaj sekund prednosti v upanju, da bo uspel priti sam na vrh Ključa, vendar mu je račune prekrižal Bonilauri, ki je imel podobne namene. Poskusa pa nista obrodila sadov, tako da se je napad na vzpon od Boljunca do Ključa pričel z akcijo Zaramelle, Del Bianca, Bonilauri ja, ki so silovito potegnili in naskočili hrib, za njimi pa je z nekaj metri prednosti pred skupino vo zil Jurada. Skupina pa se je tudi v ozadju razbila, najbližje zasledovalce četverice je vodil odlični Marušič medtem ko je zaradi krčev popolnoma odpovedal Cerasari. kateremu sta delala družbo v ozadju še Pelicon in Bedin. Na gorski cilj je prvi privozil Del Bianco, pred Zaramello in Bonilauri jem ter si zagotovil do volj prednosti, da je sam prevozil zadnji poldrugi kilometer do cilja na sredi Lonjerja, kjer so ga gledalci navdušeno sprejeli. O dokončnih u vrstitvah pa je praktično odločil zadnji del vzpona od Ricmanj do Ključa, saj so nato kolesarji v istem vrstnem redu privozili na cilj. Tu je tudi bro odrezali, saj so bili med najbolj aktivnimi v vseh fazah dirke. Omeniti je treba vse, tako Verginello, kot Macarola, Poropata, Ferlugo, Bonanna ter Marušiča in Cerasarija. Vseh sedem je dalo vse od sebe, da bi zagotovili društvu čim boljšo uvrstitev, kar jim je v celoti tudi uspelo. »Dvanajsti pokal Lonjerja* je o-svojil klub Pividori Venier po zaslugi Del Bianca, ki je kot prvi prejel tudi trofejo Stojana Udoviča, predsednika lonjerskega kluba. Del Bianco je trenutno prvi tudi na posebni lestvici po točkah, kjer se točkujejo vse tri dirke veteranov, ki jih prireja Adria. Naslednji dirki bosta na sporedu 23. julija in 1. oktobra. Vrstni red'na cilju: 1. Luigi Del Bianco (Pividori Venier), ki je 68 km dolgo progo prevozil v J.42’ s poprečno hitrostjo 40 km na uro Zaramella (Zanon PD) zaost. 12” Bonilauri (Mainetti) 22” Jurada (Cremcaffe) 27” Marušič (Adria) 46” Schiavo (Spolveron PD) 1'3” Dal Ben (SCAT/Capponi) 8. Zerial (ACT) 9. Scagnol (UCT) 117" 10. Dean (Italcantieri) 1'22” 16. Plestenjak (Kokrica) 18. Cerasari (Adria) 22. Verginella (Adria) 31. Macarol (Adria) 32. Ferluga (Adria) 38. Poropat (Adria) 43. Dežman Lojze (Kokrica) 45. Bonanno (Adria) 46. Dežman Brane (Kokrica) R. Pečar ODBOJKA Po enem letu drugoligaštva Rijcka in Crvena zvezda prvoligaša Odbojkarji Rijeke in beograjske Crvene zvezde so spet prvoligaši. To je bilo obenem tudi pričakovati, da bosta ti dve šesterki igrali v 2. ligi samo eno pravenstVo. Varovan- Marušič pustil za seboj skupino za- i d trenerja Urnauta so v 'odločilnem sledovalcev, ki jih je sam vodil ter sre^anju premagali Željezničar ■ si zagotovil odlično peto mesto. O- 3;1 Sama tekma ki je bila ^igr*-meniti na je treba tudi dobro uvr-, stitev Plestenjaka, ki je bil na koncu šestnajsti. kasneje je ta igralec moral z igri- «, •»••mm*, »»»tej. sz X sodmk Kkljnf1 St Dark. Krti*. c„ j S™ SJSvStalSS tudi zaradi dvojnega opomina. Od J | lJem nizu. veiiKo lažjo poc ao prve tedaj dalje sta ekipi gledali le, da ] Tehnično je bila dirka zanimiva, lige pa je imela vrsta Crvene zvez-nadzorujejo igro in odneseta remi. j saj so bili na startu najboljši pred- de, ki je v Prištini odpravila Strum-Redki posamezni poskusi pa so se stavniki kolesarstva v naši deželi, nico s 3:0. Bivši reprezentanti Borčič, vsi zaključili že izven kazenskega vseskozi je vladala borbenost, kar, Tomasovič in Lozančič so prepustili prostora, tako da je ostal izid pri pravičnem remiju. B. Križmančič dokazuje tudi končna hitrost, kole-1 nasprotniku v treh nizih samo enajst sarji Adrie pa so se brez izjeme do-1 točk. KADETI Rosandra - Primorec 1:1 (1:0) PRIMOREC: Grgič, Igor Kralj, Krasna, Križmančič, Cibic, Mauro Kralj n., v 20. min. d.p. Stranščak, Marko Kralj, Edvin Kralj, Boris Kralj, Darko Kralj, Mauro Kralj I. Strelec za Primorec M. Kralj II. V zadnji prvenstveni tekmi so kadeti Primorca odnesli z gostovanja točko. Na zelo razmočenem dolinskem igrišču sta ekipi igrali večinoma na sredini igrišča. Le redko so napadalci obeh ekip prišli nevarno pred nasprotnikova vrata. Za Doberdobski nogometni delavci ne skrbijo le za svojo enajsterico, ki nastopa v 3. amaterski ligi, ampak tudi za podmladek, ki uaj bi predstavljal zdravo zaledje tega našega društva na Goriškem. Na sliki: cicibanska enajsterica Mladosti Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revi|a »DAN#. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob 18.800 DZS • 61000 Ljubil01'1 delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st.. viš. "30O 00 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtin' ^ bese01 sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furl°nl|®|h V«! krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug v Italiji pri SPI. Stran 6 23. maja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I ZTT I Trst Č-an ».lli«**! zveze čisopJJJ založnikov IZROČITEV ŠTAFETNE PALICE TOKRATNA BRIONIH Priprave na praznovanje Titovega rojstnega dneva Na stadionu JLA v Beogradu bo tudi letos tradicionalna mladinska manifestacija BEOGRAD — Jugoslavija te dni že živi v znamenju dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita. Praznovanja so se že začela, vrhunec pa bodo — tako kot vsako leto — dosegla 25. maja. Predsednik Tito že dobiva številne čestitke ob svojem 86. rojstnem dnevu, medtem pa tradicionalna štafeta mladosti končuje svojo pot po Jugoslaviji. Kot vsako leto so tudi letos mladi fantje in dekleta ponesli štafetno palico po številnih krajih Jugoslavije, za razliko od prejšnjih let. ko je bil cilj štafete v Beogradu, na veliki tradicionalni prireditvi na stadionu JLA pa bo letos štafeta svojo pot končala na Brionih. Kot je včeraj na tiskovni konferenci sporočil predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ko je govoril o letošn praznovanju dneva mladosti, bo Isednik Tito štafetno palico pre\ ,1 v četrtek o-poldne na Brionih. Izročil mu jo bo Cede Djordjevski, delavec in študent Makedonije, ki se s ponosom lahko pohvali, da je bil na zveznih mladinskih delovnih akcijali kar petkrat razglašen za udarnika. Navzlic temu, da bo Tito letos prevzel šta fetno palico na Brionih, pa bo v Beogradu tradicionalna mladinska manifestacija na stadionu JLA in sicer s simboličnim imenom že drugi obisk angleške kraljice v Nemčiji po drugi svetovni vojni. NEAPELJ — Preiskovalci so včeraj istovetili dečka, katerega so neznanci minulo soboto posilili in nato zadavili. Gre za 11-letnega Giulia Intonaca iz kraja San Giuseppe Ve-suviano. Njegov oče Luigi je prijavil policiji izginitev nesrečnika istega dne, trupelce pa so odkrili v nedeljo nedaleč od doma med grmovjem. Izredna plima v Benetkah w > ' «Ob takem dežju bi lahko srečali brancina na ulici*. V Benetkah pa to ni prazna fraza, je tragična resničnost, ko sovpadata astronomska in meteorološka komponenta južnega vetra na Jadranu. Na sliki soočanje turistov z izredno plimo. (Telefoto ANSA) iiiiiiitiiiiiiHiiitlifniiiHiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitMmiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiB NA TORINSKEM PROCESU PROTI RDEČIM BRIGADAM Pričevanje genovskega sodnika Maria Sossija izzvalo srdito reakcijo obtoženih brigadistov Polemični posegi zagovornikov - Jutri zasliševanje sodnika Berie D'Argentine TURIN — Kot je bilo pričakovati je napetost na procesu zoper zgodovinsko jedro rdečih brigad v Turinu znatno narasla med včerajšnjo obravnavo, ko je pričal genovski sodnik Mario Sossi. Po osvoboditvi je Sossi postal neizprosen obtoženec svojih ječarjev in njihovih pajdašev, ki so mu v sodni dvorani skušali vrniti milo za drago in tako spodkopati temelje njegovemu pričevanju. Proti koncu, ko so posegli še branilci in predstavniki prizadetih strank, se je razprava spremenila v prerekanje in predsednik Barbara je le s težavo ohranil nekoliko reda. Obravnava, ki je bila nenavadno dolga in se je zaključila v prvih popoldanskih urah, se je začela s prebiranjem pričevanja Pia Baldel-lija, ki je bil zaradi bolezni odsoten. Takoj nato je predsednik Barbaro dal poklicati genovskega sodnika, ki je zaradi zloma leve noge še vidno šepal. Uvod v pričevanje je bilo prebiranje prejšnjih sodnikovih pričevanj in pismenih izjav, ki predstavljajo pikolovsko rekonstrukcijo vseh 34 dni njegovega ujetništva. Sodnik, ki je bil ugrabljen 18. aprila 1974 NA NEDELJSKEM REFERENDUMU V EGIPTU Okrepitev predsednika Sadata in politike vladne stranke in izpuščen 23. maja, si je zapomnil, vsako, tudi najmanjšo podrobnost. Na tej osnovi (predvsem na opazovanju rok in posebnosti glasu) je spoznal svoja ječarja Bassija in Franceschinija. Poudaril pa je tudi, da je pisma, ki jih je napisal med ujetništvom, sestavil prostovoljno brez vsakršnega pritiska ječarjev. »Izbrani argumenti in teme — je poudaril — naj bi vzbudili zanimanje za moj položaj in pobude v mojo korist, kj jih je,* bi la država dolžna sprejeti.* Vzdušje, , ki je bilo dotlej mirno, se ie «ogrclo». ko je ob koncu branja predsednik dal besedo priči za »nekatera pojasnila*. «Ko so briga-disti govorili o odnosih z levico — je poudaril — so ločevali med vrhom in bara, s katero naj bi bili v stiku.* Po krajši omembi vloge Silvana Girotta se je genovski sod nik lotil odv. Lazagne in dejal, da so teroristi govorili o njem «kot o svojem članu. V odvetnike niso imeli nobenega zaupanja, če izvzamemo Guisa, Arnaldija in Bianco Gui-detti Serra.* Odvetnica je takoj vzrojila: «Ra-da bi poudarila: prvič da sem bra- Na skoraj 11 milijonov volivcev, jih je samo 160 tisoč glasovalo proti KAIRO — Izid nedeljskega referenduma v Egiptu .je potrdil Sa-datove predloge za ohranitev »nacionalne enotnosti in socialnega miru*: za Sadata se je namreč izreklo nekaj več kot 9 milijonov volivcev, samo okrog 160 tisoč pa jih je bilo proti. Referendum v bistvu pomeni zaostritev do levičarske opozicije, saj prepoveduje komunistom opravljanje vseh javnih funkcij in objavljanje njihovih spisov, obenem pa skuša onemogočiti delovanje pripadnikov desničarske stranke (nove WAFD), ki so delovali še za časa bivše monarhije kralja Faruka. Na referendumu so nadal.je odobril; pravila, katerih se bodo morala držat; sredstva javnega obveščanja. Sadat se je odločil za ljudsko glasovanje zaradi ostrih kritik na račun vladne politike. Po liberalizaciji, ki je privedla do ustanovitve političnih strank, je bilo mogoče pričakovati okrepitev demokracije in osveščenosti ljudskih množic. Vendar do tega ni prišlo: dejavnost strank se je večkrat omejevala le na kritiko vladnega delovanja in na dolge in nekonstruktivne de bate v parlamentu. Referendum zato prinaša veliko okrepitev za vladno stranko MISR predsednika vlade Mahmuda Salerna, ki je že zmagala na volitvah leta 1976. V sedanjem trenutku pa Egipt potrebuje močno vlado, ki se do lahko soočala s kočljivimi družbenimi in gospodarskimi vprašanji. Kot poudarjajo opazovalci, je z nedeljskim referendumom Sadat hotel tudi dokazati, da njegova politika. tako notranja kot zunanja, ima opora v ljudstvu. V primeru novih pobud za rešitev bližnjevzhod-ne krize naj bi sedaj opozicija imela zavezane roke. Govori se namreč o novi ameriški pobudi za srečanje med Carter- jem. Hefei Sadatom in Beginom v ZDA. ferendum je nadalje okrepil vladni režim nasproti tistim, ki znotraj države in v arabskem svetu sploh zantevajo za vsako ceno nor malizacijo odnosov z Moskvo. Nadalje naj bi referendum, tudi ker izid ni bil v dvomu, dokazali tudi ZDA trdnost režima, saj so ga razpisali nekaj dni pred glasovanjem v ameriškem senatu o dobavah letal Saudovi Arabiji in Egiptu. Na vsak način, čeprav ima Sadat prosto pot. izključujejo, da bi se pričelo preganjanje nasprotnikov, (db) nila Augusta Battaglio na procesu zoper pripadnike skupine »XXII. oktober* iz poklicne dolžnosti. Drugič, da se ni nihče okoli obrnil name za marebitna pogajanja in posredovanje med brigadisti in državo.* Odvetnica .je vztrajala v svoji zahtevi, naj gredo njena pojasnila v zapisnik in pri tem preglasila javnega tožilca, ki je bil nasprotnega mnenja. To je bil povod za prerekanje, ki se je skokovito stopnjevalo in se je zaključilo šele s koncem razprave. dellija, nato pa se je sodni zbor zbral na posvetu in sklenil, da na njegovo zahtevo jutri zasliši sodnika Adolfa Berio d’Argentine, s katerim naj bi Sogno — vsaj tako je trdil bivši veleposlanik — navezal stike v okviru delovanja »centra za demokratično odporništvo*, (vt) FOLIGNO (Perugia) — Podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve Radi je zapustil bolnišnico. in bo o-kreval v 10 dneh. Kot znano, je kr-ščanskodemokratskega parlamentarca v soboto hudo ugriznil njegov lastni pes, sicer maremanske pastirske pasme, to pa zato, ker se je žival navezala izključno na Radijevo ženo in ne mara nikogar razen nje, «Gospodarju» je povzročil globoki ranj na obeh rokah. ltop v Manzanu VIDEM — Včeraj popoldne sta roparja preoblečena v delavske kombinezone izključila električni tok in s tem onesposobila alarmne napra- ve ter vdrla z naperjenimi pištolami v urade kmečke hranilnice v Manzanu. Izropala sta 14 milijonov lir in zbežala s kombijem, v katerem ju je čakal pajdaš. Uradniki so takoj obvestili karabinjerje, ki so sinoči ustavili sumljiv kombi in aretirali domnevnega roparja, dva pa sta jim zbežala po poljih in ju zasledujejo. Aretacija misovca zaradi nezakonite posesti revolverja RIM — Karabinjerska cestna izvidnica s sodelovanjem agentov prometne policije je aretirala pod obtožbo nedovoljene posesti orožja 45-let-nega Edoarda Formisana. Gre za nekdanjega deželnega svetovalca na listi neofašističnega italijanskega socialnega gibanja - nacionalne desnice, Aretiran je bil tudi še njegov 23-letni tajnik Roberto Gironi. V Formisanovem rolls roycu so orožniki odkril; neprijavljeno pištolo. IIMHIHItltloilMllllllinilUlflllllHIItlltllHIIIIIIIIIIIlilllMmilllllllllllllliMtHIItllltllllllllHHIIumMMltlllMIIIII PROCES 0 BORGHESEJEVEM DRŽAVNEM UDARU Takoj nato je vstal obtoženec Roberto Ognibene, ki je v bistvu obtožil Sossija, da je «psihično labilen* in da je «natvezal kup laži*. «Med ujetništvom — je še poudaril — je sodeloval z nami vneto in prostovoljno, obljubil je, da se bo zavzel za revizijo procesa proti tovarišem skuoine »XXII. oktober*, po osvoboditvi pa je pozabil vse obljube.* Dr. Barbaro, ki je le s težavo obvladal položaj, je tedaj prekinil razpravo in odredil, naj pošljejo javnemu tožilstvu prepis zapisnika za morebiten postopek proti brigadistu. V začetku obravnave je prisedni sodnik kot rečeno prebral zapisnik pričevanja bivšega glavnega urednika lista «Lotta continua* Pia Bal- Orlandini skuša preklicati obtožbe proti zarotnikom Tajna služba naj bi ponaredila magneto- fonske posnetke z njegovimi izjavami RIM — »Orlandini je mitoman*, «Orlandini je blazen*; bržkone se je rimski gradbenik in prevratnik prepričal, da so fraze bivših «kame-radov* na procesu o spodletelem Bor-ghesejevem državnem udaru resnične, ali pa je čutil potrebo, da popravi, kar je zagrešil. Včeraj zjutraj je namreč Orlandini, ki je na varnem v Španiji, poslal sodniku porotnega sodišča kar dva memoriala za skupnih 18 strani, v katerih izjavlja, da so obtožbe proti ljudem »nacionalne fronte* Va-leria Borgheseja lažne, še več, nje- iiiiiiHHiiiiiiiiiiiimaiiiiiimiiitimifiiMMiKiiiiiHiiiiMMiHiiiiiiiiiMiiiiiimiuiimiiiiiiiimiiimmiifiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiuiiiiMiiiiiMiimiiMinmiiiHiiimiiiiiiiiiiiiH* PO VEČLETNEM OSTREM NASPROTOVANJU Letališče Burita redno obratuje Do sedaj je bilo v spopadih z nasprotniki letališča ubitih pet oseb, osem tisoč pa jih je bilo ranjenih NARITA (Tokio) - Dva dni po sobotnj svečani otvoritvi novega tokijskega letališča v Nariti je včeraj pričel redni promet. Nekaj minut pred vzletom prvega linijskega potniškega letala pa so morali policijski agenti onesposobiti zračni balon, ki je lebdel nad letališčem in ogrožal varnost letal. Drugih incidentov ni bilo, če izvzamemo sežiganje obrabljenih avtomobilskih gum, ki naj bi z dimom motile letalski promet. Sobotni in nedeljski neredi so se torej polegli, kljub temu pa bo vsaj še do konca meseca stražilo letališče vseh 13 tisoč policistov, kj so jih poslali jz vseh krajev Japonske, da bi zaščitili letališče pred napadi demonstrantov. Nasprotniki letališča so namreč napo- vedali, da bodo nadaljevali boj, dokler ga vlada ne bo zaprla. Novo letališče se nahaja 66 kilometrov severovzhodno od Tokia in bo razbremenilo kaotični promet Ha-nede. Operativno bi maralo postati že leta 1971, a so otvoritev desetkrat odložili zaradi napadov, ki so se neprestano ponavljali in so se jih udeležili kmetje, radikalci, študentje in ljubitelji okolja. V večlet nem spopadu z varnostnimi silami je bilo do sedaj v neredih ubitih pet oseb (štiri policisti) osem tisoč o-seb pa ie bilo ranjenih. Letališke oblasti Se sedaj trudijo, da bi odpravile vsaj enega izmed razlogov ljudskega nasprotovanja, zvočno onesnaženje. Na letališču "So že namestili naprave, ki bodo merile ropot, da bj določili maksimalno do- voljeno jakost. Obenem bodo morala vsa letala spoštovati nove norme o omejevanju ropota. Podobno akcijo so letališke oblasti iz Osake že u-spešno; rešile in Narita naj bi bil drugi tak primer. Najtežje pa bsdo prepričali nasprotnike, ki kljubujejo letališču zgolj iz principa. Do sedaj so bile edine »prepričevalne* metode pendreki, solzivec in vodni topovi, včeraj pa so prešli na sistematično čiščenje »oblegovalnih trdnjav*, ki so jih demonstranti zgradili ob letališču, Zaplenili so številne zažigalne bombe in jeklene cevi. Letališče so zaščitili z bodečo žico in španskimi jezdeci, vsako osebo pa skrbno pregledujejo, da iz kraj bolj podoben vojaški bazi kot civilnemu letališču. (voc) gove magnetofonske izpovedi kapetanu SID La Bruni naj bi izvedenci tajne službe potvorili. Za to dramsko potezo si je neofa-šist Orlandini izbral najprimernejši trenutek: konec prvega dela razprave in pričetek drugega dela z zahtevami javnega tožilca in govori branilcev. Če pa sta Orlandini ali kdo drug zanj, upala, da bo »memorial* imel učinek bombe, sta se pošteno zmotila. V »eksplozivnih* o-semnastih straneh ni namreč nič drugega kot »vse je potvorba* in «če se hoče nadaljnjih dokazov*, ne da bi bil predložen niti najmanjši dokaz. Orlandini vztraja predvsem na vsebini prvih magnetofonskih posnetkov, kjer naj bi ga častnik §ID La Bruna speljal na led, le obrobno in zamegleno pa se dotakne vsebine magnetofonskih posnetkov iz Luga-na, kjer je prevratnik urejeno ponovil že znane informacije o noči 7. decembra 1970 in o vseh prevratniških poskusih .»nacionalne fronte* do poletja 1974. Predsednik porotnega sodišča Giu-frida je odpravil z »memorialom* in s tem zaključil preiskovalni del raz prave, ki se je pričela pred osmimi meseci in predal besedo odvetniku Alessandru De Stefanu, ki je eden od dveh zastopnikov ministrstva za notranje zadeve, ki se je na procesu proti 87 neofašistom prijavilo ket zasebna stranka. V prihodnjih dneh bo posegel v razpravo tudi drugi predstavnik, dr žavni pravobranilec Dj Stasio. Tako! za njim bo spregovoril javni tožilec Claudio Vitalone z obtožni co in zahtevami. FULVIO CASALI CORTTNA D’AMPEZZO - Na ste nah Tofane je zaradi izmučenosti in mraza izgubil življenje 20 letni hribolazec Marco Ceriani iz Milana. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Zgodovina in njeni protagonisti 13.00 Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Ob petih s Sandram Mazzolo 17.05 HEIDI, risanka 17.30 Igra stoletja Predstavitev svetovnega po- kala 1978, I. del 18.00 Argumenti 18.30 DNEVNIK 1 - KRONIKE 19.05 Programi pristopanja 19.20 Tarzan proti modrim ljudem, 2. del filma 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 STORIE DELLA CAMORRA: L’onorevole, 4. nadaljevanje 21.50 ODPRTA ŠKATLA Filmske premiere DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 ČLOVEŠKO TELO: RODIL SE JE OTROK, vzgojna oddaja 15.00 61. GIRO DMTALIA, evrovizijski prenos GIRO RING 17.00 PROGRAM ZA OTROKE: Barbapapa, risanke 17.10 Aktualni tednik 18.00 OTROŠTVO DANES: Otroška psihologija: ČE SE UMAŽEŠ TE NATEPEM, 6. nadaljevanje 18.25 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORTNE VESTI 18.45 Dober večer s Francom Franchi jem TOM IN JERRY, risanka Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Ring ’78 21.30 DRUGI HOLLYWOOD: DANES SE NE VRNEM DOMOV, film Kino jutri DNEVNIK 2 - Zadnje vesti za, da je neuvrščenost brez pomislekov in vsestransko sprejela kot temeljna zunanjepolitična usmeritev republike, v okviru Jugoslavije seveda, toda ob načelnem «da» za neuvrščenost obstaja vendarle vrsta čisto praktičnih problemov in dilem. Pogosto je to posledica objektivnih razmer, neredko pa tudi posledica včasih nekoliko počasnega spreminjanja miselnosti. Izziv, ki ga vsebuje naslov, je v oddaji u-smerjen tako, da skuša pokazati, kolikšno je soglasje — včgsih pa tudi razkorak — med načelno deklarirano in sprejeto neuvrščenostjo in med praktičnimi rezultati. 20.55 NOČI IN DNEVI, nadalj. 21.45 JULIJA, baletni film Verjetno bo vse ljubitelje baletne umetnosti pritegnil sovjetski baletni film, ki so mu dali naslov Julija. S tem naslovom so hoteli prikazati mlado solistko permskega Opernega in baletnega gledališča, dobitnico številnih mednarodnih nagrad, balerino Nadeždo Pavlovo ter njeno delo s koreografom za pripravo vloge Julije iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva. 22.15 DNEVNIK lestvica: 16.30 čudoviti otroški • 17.05 Operna sezona: 17.45 Ga* panorama: 18.05 Problemi s‘° zika; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 12.30, U; 14.30, 16.30. 18.30, 19.30 PorocL„ 8.32 Zbori in baleti: 9.00 V ^ plošč; 9.32 Emmeelle; 10.00 Z j, je...: 10.15 Baiardi; 10.32 EU» ne pripovedke; 10.40 Glasba .g i • i i t^ • j lonlll. - sveti; 11.00 Kim, svet mladih: Poslušajmo jih: 12.00 Na P1'1'* i; 12.05 Glasba po željah: slovnici; 14.10 Plošče; 15.0® g Vrsti)0 pred mikrofonom; 15.40 Vrs [|j,05 popevke; 16.00 Calendarietto. ^ * .... ....... .n Orkester T. Freddolini; pb beni notes: Tema dneva: 11 • ra petih popoldne; 17.30 ^ dnevnik; 1B.(M) Glasba P<> z