ISSN 0350-5561 RT F1MEX h EPSON Microsoft RAČUNALNIŠKI SISTEMI IN PROGRAMSKA OPREMA FIMEX d.o.o.. Trg mladosti 6, Velenje, Tel.. 063/862-480, Fax: 063/862-490 SALON RAČUNALNIŠKE OPREME Ipodhod PUS - nasproti LB Velenje) Rudarska 6a. tel.: 0 6 3/8 6 2 - 7 2 0, F ax: 0 6 3/8 6 2 - 7 7 0 Šolski center Velenje Srednješolski informativni dan Jutri (v petek) in v soboto, 14. februarja bodo po srednjih šolah v Sloveniji potekali informativni dnevi, na katerih bodo osmošolci izvedeli vse o programih, v katerih želijo nadaljevati izobraževanje v šolskem letu 1998/99 in o možnostih ter pogojih za vpis. Živahno bo torej tudi na šolah Šolskega centra Velenje. Jutri, v petek, ob 9. uri bo potekal informativni dan: za bodoče dijake Splošne in strokovne gimnazije v dvorani doma kulture v Velenju, v dvorani velenjske glasbene šole za Poklicno in tehniško elektro in računalniško šolo, za Poklicno in tehniško rudarsko šolo pa v dvorani Mestne občine Velenje. Dve uri kasneje, ob ll.-tih, bodo v dvorani Mestne občine Velenje tisti, ki jih zanima izobraževanje na Poklicni in tehniški strojni šoli, v dvorani glasbene šole v Velenju pa bodoči dijaki Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti. Na informativnem dnevu jutri ob 15. in dan kasneje (v soboto) ob 9. uri pa bodo dobili učenci in njihovi starši informacije o programih Šolskega centra Velenje v dvorani doma kulture v Velenju. ■ tp MESTNA OBČINA VEUN|E Oddelek za zaščito in reševanje Število požarov v naravi se zaradi suhega vremena povečuje po vsej državi. Na podlagi 3. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. list RS št. 62/95) je z 8. 2. razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja. Do preklica je strogo prepovedano kurjenje, sežiganje, uporaba odprtega ognja v naravnem okolju ter puščanje ali odmetavanje gorečih ali drugih predmetov, ki lahko povzročijo požar. Izvajanje protipožarnih ukrepov bodo s povečano aktivnostjo nadzorovale pristojne inšpekcijske službe. mtmmemmmisesamam«—arnim mi—iihh Počitnice brez snega? Praznik zaljubljencev (in trgovcev) 14. februar sedaj ni več "nov", iz Amerike uvožen praznik. Že nekaj let je tudi naš. Sprejeli smo ga. In tako bomo tudi v soboto verjetno več razmišljali o čustvu, brez katerega ne bi mogli živeti, mnogi ne preživeti. O ljubezni. In o tem, kako jo včasih, v vsakdanjem norem tempu življenja, porinemo na stranski tir. Pozabimo, da dragi osebi veliko pomeni že, če si vzamemo čas zanjo. Če jo razveselimo z drobnim darilcem, morda vejico, ki poganja prve popke in bo v vazi zacvetela v vsem svojem sijaju. Lahko pa nas premami tudi valentinova ponudba trgovcev, ki je seveda vsa v rdečo, barvo ljubezni odeta, in tako svojemu najdražjemu pokažemo, da ga imamo radi. Kje pa piše, da morajo na ta dan obdarovati le moški? Pa še nekaj! Zelo lepo je videti par, ki mu ni nerodno pokazati svojih čustev pred svetom. Ne glede na leta. Zato, naj bo takih čim več in naj živi ljubezen! Ne le na valentinovo. ■ bš, foto: vos Skupen nastop Velenje, Nazarje , 5. februar - "Poslovne cone v vlogi pospeševanja malega gospodarstva in čezmejnega sodelovanja" je projekt osmih šaleških in zgornjesavinjskih občin, s katerim so se skupno prijavile na razpis programa Phare. S tem projektom in ostalimi razvojnimi streml- jenji so občine prejšnji četrtek Seznanile ugledne goste in dobile želeno in dobrodošlo podporo. Najprej so se gostitelji in gostje pogovarjali v Mestni občini Velenje (na sliki), kasneje pa so skupno obiskali še Zgornjo Savinjsko dolino. Več na strani 3. ■ foto: mz Kar krepko smo že zakorakali v februar, pa letošnja zima še vedno nI pokazala svoje prave podobe. Snega ni In ni... No, Jezera so vendarle nekoliko zamrznila In številni obiskovalci vse bolj priljubljenega rekreacijskega centra Jezero so to hitro izkoristili. Šolarji pa seveda željno čakajo, da jim bo nekdo vendarle pričaral sneg, saj so počitnice pred durmi. Kako Jih bodo lahko preživljali? Stran 11 ■ foto: vos Ob 8. februarju slovenskem kulturnem prazniku se je zvrstilo v vseh okoljih veliko prireditev - pripravili so jih v vseh večjih središčih, pa tudi po krajevnih skupnostih, šolah. V Mestni občini Velenje je bila osrednja slovesnost na velenjskem gradu. Z njo so obeležili štiridesetletnico muzejskih zbirk, namenu so predali preurejeno zbirko afriške umetnosti in novo zbirko"Šaleška dolina med romaniko in barokom." Slovesnosti se je udeležil tudi minister za kulturo Jožef Školč, kije med drugim dejal, da so takšni dogodki pomembni kamenčki v mozaiku bogate slovenske kulture. Stran 20. ■ (mz) Nadaljevalo se bo suho, jasno in razmeroma toplo vreme. .d. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 9770350556014 2 NAS CAS DOGODKI 12. februarja 1998 Novice Gorenje dobro trži v Franciji VELENJE - Gorenju je na francoskem trgu lani uspelo povečati prodajo za 35 odstotkov. Največjo rast so zabeležili v programu kuhalnih aparatov, kjer so se prvič pojavili s celotno paleto štedilnikov, posebej prilagojenih temu trgu. Za 33 odstotkov so povečali prodajo pralnih strojev in za 17 odstotkov prodajo hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki še vedno predstavljajo najpomembnejši del prodaje v Franciji. ■ V.K Pomoč pogorelim iz graščine Mestna občina Velenje VELENJE - V Medobčinski organizaciji Rdečega križa so razd elili denarno pomoč 31-tim družinam iz šoštanjske graščine, kijih je konec decembra prizadel požar. Denar so zbrali v Islamski skupnosti v Velenju in na Jesenicah ter v stranki Demokratične akcije Slovenije. Kot je povedal Hamdija Velič iz Velenja so zbrali 376.475 tolarjev. Denar so razdelili v tri kategorije: v prvi so bile družine, v katerih ni nihče zaposlen, v drugi tisti, kjer je zaposlen en član in v tretji tisti, kjer sta zaposlena dva. ■ L O. Čistilni servis Meh k ISO 14001 VELENJE - Podjetje Čistilni servis Meh, ki so ga ustanovili pred dobrimi desetimi leti, danes zaposluje 174 delavcev. Prepričani so, da je kakovost opravljenih storitev tisto, kar ločuje uspešne od neuspešnih. Sistem kakovosti so potrdili z uspešno opravljeno certifikaeij-sko presojo po standardu ISO 9002, v marcu pa bodo začeli s postopkom certificiranja še za standard ISO 14001. Ta bo potrdil tudi njihovo gospodarno in odgovorno ravnanje z naravo. ■ mkp Kako ohraniti Dolino zanamcem? ŠOŠTANJ - Učenci sedmih razredov osnovnih šol iz vse Šaleške doline bodo v torek, 17. februarja, ob 10. uri v sejni dvorani Občine Šoštanj predstavili zbornik "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino". S tem bodo tudi uradno zaključili vsakoletni ekološki projekt, ki ga je tudi letos pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, izvedli pa raziskovalci ERIC-a. Mladi ekologi so se z problemom onesnaženosti Šaleške doline in z napori ekologov, da ji vrnejo življenje, seznanjali že jeseni, ko so prisluhnili predavanjem in opravili terenske vaje. Na prireditvi bodo predstavili tudi plakate na to temo, najboljši trije pa bodo nagrajeni. Ubš Uspešne računovodkinje VELENJE - Na Ljudski univerzi je konec januarja zaključila izobraževanje četrta skupina računovodij. Vseh 16 slušateljic, ki so obiskovale enoletni 400-urni verificiran program, je uspešno opravilo izpite in zagovor zaključne naloge pred komisijo. M mkp Iščejo se brigadirji! VELENJE - Iniciativni odbor za pripravo srečanja udeležencev mladinske delovne akcije na progi Šamac - Sarajevo, pripravlja ob 20-letnici, srečanje nekdanjih brigadirjev. Ker nimajo podatkov o udeležencih, vabijo tiste, ki so sodelovali v tej delovni akciji, da jim posredujejo podatke, po telefonu 851 - 918. Pobude in vprašanja svetnikov Seje Sveta mestne občine Velenje običajno potekajo tudi v znamenju vprašanj in pobud svetnikov. Tudi na zadnji seji, v torek, 3. februarja, je bilo tako. Franc Špegel (LDS) je opozoril na problem pomanjkanja pitne vode v Vinski gori, zaradi pogostega izklopa črpalk. Predlagal je, da v občinskem proračunu za letos zagotovijo več sredstev za delovanje krajevnih skupnosti in naslovil na svet še prošnjo, da jim zagotovijo opremo za pisarno upravne enote, ki naj bi jo uredila žalska enota državne uprave in s tem začasno premostila neuresničen prenos teh poslov na velenjsko enoto državne uprave. Franc Sever (nestrankarski) je med drugim zahteval v proračunu več sredstev za komunalno infrastrukturo, poimenski seznam tistih, ki jim občina pla- čuje študij ob delu (skupaj z datumu, do kdaj morajo študij skleniti), poimenski seznam dolžnikov najemnin poslovnih prostorov, poimenski seznam dolžnikov na stanovanjskem in komunalnem področju. Zahteval je, da je treba očistiti reko Pako, pristopiti k sanaciji Vile Bianke, k razrešitvi problematike Starega trga.....ponovno pa je opozoril tudi, da ni dobil odgovorov na nekatera zastavljena vprašanja. Igor Centrih (Zeleni) je protestiral, da stoji tabla z napisom Velenje pred tunelom -mar Šalek ne sodi v mesto? Tone Lovrec (SKD) je predlagal, da se za potrebe pokopališča kupi ozvočenje in poskrbi za reden odvoz smeti s pokopališča Šmartno. Opozoril pa je tudi na veliko povišanje cen komunalnih storitev. Marko Jeraj (SLS) je opo- zoril na problem narkomanije in alkoholizma med mladimi in zahteval poročilo o stanju na tem področju. Borut Korun (SLS) je prav tako opozoril na veliko povišanje cen komunalnih storitev in predlagal čim hitrejše razreševanje prostorske problematike knjižnice. Adolf Štorman (Republikanci) je ponovno izpostavil prenos velenjske pošte, ki je bila zgrajena s samoprispevkom na ptt podjetje. Ponovno je opozoril tudi na neustrezno parkiranje pri gostišču Štorman na Partizanski cesti. Ivan Kralj, (SKD) je protestiral nad izjavo Marka Vučine v Našem času, češ da niso prejeli uradne vloge cerkve. To je ocenil za dezinformacijo. Stane Planine (ZLSD) je predlagal, da porežejo naglo rastoče drevje tudi v mestni četrti Desni breg. ■ Luče ob Savinji Proračun večji 51 milijonov Lučki občinski svetniki so na redni seji prejšnji teden sprejeli zaključni račun lanskega občinskega proračuna, kije s predvidenih 171 narasel na 222 milijonov tolarjev. Dodatnih 51 milijonov so pridobili z uspešnostjo na različnih razpisih, številka pa vseeno še ni dokončna. Ni namreč jasno, ali proračun sklenejo s 1. ali 31. januarjem. V slednjem primeru bi bila namreč končna številka višja še za nekaj milijonov. Predlog letošnjega proračuna tudi že pripravljajo, kot vsako leto doslej pa bodo morali počakati še na občne zbore različnih društev in ostalih proračunskih porabnikov. Sprememb odloka o PUP za središče Luč niso dokončno potrdili, ker so svetniki zahtevali dodatna strokovna pojasnila glede izgradnje obvoznice, ki bo ve- lik poseg v prostor, sprejeli pa so ureditveni načrt za Solčavo. Med ostalim so sprejeli odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje in pri tem terjali uskladitev z ostalimi občinami. Glede sklepa o ustanovitvi sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline so menili, da naglica ni potrebna in bodo počakali na razvoj dogodkov, objavili pa so tudi razpis za vzdrževalca gozdnih cest v letošnjem letu. Za nekaterimi ostalimi občinami so tudi v Lučah tamkajšnji vrtec pripojili zavodu osnovna šola Luče in ga s tem izločili iz Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje. Občinski svet je na seji določil nove cene, ki so za 11 odstotkov nižje, polno ceno so namreč s 37 znižali na 33.000 tolarjev. Glede lokacije za izgradnjo doma za ostarele so se zavzeli za Radmirje v občini Ljubno, Zaradi povečevanja umrljivosti in posebej zaradi upadanja rodnosti so svetniki sprejeli sklep, da tudi letos vsaki družini z novorojenčkom podarijo knjigo in hranilno knjižico z določenim zneskom. Pri tem je zanimivo, da bodo za prirastek letos "poskrbeli" kar štirje svetniki in člani občinskega vodstva, na nedavni seji pa so se vsi odrekli temu prispevku in ga namenili lučkemu vrtcu - da bi se izognili* očitku, da so takšen sklep sprejeli samo v svoje dobro. potrdili pa so tudi delež občine Luče za turistično podjetje Zgornja Savinjska dolina d.o.o., s pogojem, da to sprejmejo tudi ostale občine, s čemer bo vse skupaj zagotovile 51 - odstotni lastninski delež v podjetju. v enfnu u LJUBLJANA - Slovenska davkarija je lani popolnoma ali delno odpisala za 73 milijonov tolarjev od-hodnine, na 435 miljonov dohodninskih tolarjev pa bo morala počakati, saj je zavezancem omogočila odloženo ali obročno poravnavo obveznosti. Prosilcev za te možnosti je bilo 7874, odobrenih vlog pa 4952. VELENJE - Znano je, da novi zakon o prispevkih za socialno varnost ni veljal od 1. Do 18. Januarja. Ta čas je v Sloveniji z izplačilom regresa za letni dopust pohitelo 742 izplačevalcev in tako prihranilo znatna sredstva. Na celjskem davčnem uradu so jih našteli 107 in so po številu drugi v Sloveniji, velenjski urad pa si z 10 primeri deli osmo mesto z Novo Gorico in Novim mestom. LJUBLJANA - V letu 1997 so oglaševalci v Sloveniji za oglaševanje plačali 11 milijard tolarjev, polovico tega kolača so si odrezale televizijske hiše, največji oglaševalec je bila z 900 milijoni tolarjev multinacio-nalka P & G, s polovico manj pa sledijo Športna loterija, Loterija Slovenija in Henkel Zlatorog. LJUBLJANA-Rimsko katoliška cerkev je pripravljena prodati dobro polovico od 30.000 hektarov, kolikor jih v vračilo zahteva ljubljanska nadškofija. Za hektar gospodarskih gozdov zahteva 9000 nemških mark, za hektar varovalnih pa 4000. Povprečne tržne cene so za gospodarske gozdove 2203 in za varovalne 1743 mark. LJUBLJANA-Mladi in izobraženi ljudje težko dobijo zaposlitev, zato je slovenska vlada sklenila, da se v organih državne uprave in javnih zavodih delavci, ki se upokojijo, ne smejo ponovno zaposliti in tudi ne skle pati pogodb o delu. Na potezi je gospodarska zbornica, saj vlada v tem smislu na podjetja ne more vplivati, TIC Velenje Informacije 24 ur na dan Velenje, 30. januarja - Predstavniki Tbristično-informacijskega centra Velenje in podjetja T.R.I. so na novinarski konferenci (v prostorih Mladinskega centra Velenje) predstavili informacijsko postajo- Ta novost je plod domačega znanja, razvoja , tehnologije in tim-skega dela. Pomembna je zato, ker omogoča dostop do splošnih, turističnih, športnih in poslovnih informacij kar 24 ur na dan. Do slednjih je mogoče priti po internetu, s telefoniranjem na telefonsko kartico, nudi pa tudi možnost uporabe videotelefona. Pomembna je občane lokalne skupnosti in turiste, ki se mudijo v določenem okolju in nenazadnje tudi za druge, kijih zanimajo tovrstne informacije v kakšnem drugem kraju. Informacijska postaja namreč omogoča daljinski nadzor in povezanost informacijskih postaj ter turističnih telefonov. Naložba velja od 8 do 17 tisoč nemških mark. Informacijsko postajo pri prostorih Turistično-informacijskega centra pri velenjski Rdeči dvorano so postavili začasno, saj je za stalno postavitev še potrebno zbrati denar. V Velenju naj bi postavili te postaje na treh, štirih mestih. Predstavili jo bodo tudi na tretjem turističnem forumu 9. fe-bruaija v Portorožu. ■ Tp Po čem šumijo gozdovi domači Kar nekaj stvari je zadnje dni zamotilo Slovence, da so pozabili na drobne vsakodnevne tegobe, s katerimi se vse bolj soočajo po trgovinah. Naj uradna statistika trdi, kar hoče, naše cene potihoma kar cvetijo. Tako se v našem vsakdanu vse bolj soočajo visoke cene in (pre)nizke plače. To soočenje je še bolj kruto tam, kjer se s cenami soočajo le različni socialni prejemki, med katere vse pogosteje sodijo nadomestila za nedeljo. Seveda prejemniki teh dodatkov še zdaleč niso več le tisti, ki jim delo ne diši. Ne, vse več je takih, ki bi še kako radi delali, pa dela ne dobijo. Tista pravljica, da bomo zapirali ena delovna mesta, toda namesto njih odpirali nova, se je izkazala za tako s žalostnim konem. Nič kaj ohrabrujoče niso tolažbe, da smo tudi po številu brezposelnih oziroma iskalcev zaposlitve stopili v bok z razvito Evropo. Vsi Slovenci si s temi skoki cen seveda ne belijo glave. Statistika nas poučuje, da je vse več bogatih. Ne zapiše, da na račun revnih, pa bo verjetno držalo tudi to. Pred ledje bilo nekaj nad 120 Slovencev, ki so imeli desetkratno povprečno plačo, zdaj jih je že okoli 400. Pa naj še kdo reče, da vsaj nekaterim ne gre bolje! Nekateri menijo, da je moč nove trge in s tem nova delovna mesta dobiti tudi z odpiranjem na vzhod, v ostanek nekdanje skupne Juge. Čeprav seje pri tem že doslej kazalo, da je gospodarstvo pred politiko, nekateri zdaj z besednimi dvoboji in očitki hočejo dokazati nasprotno. Da je, vsaj kar se teh odnosov tiče, politika še nad gospodarstvom. Nekaterim tako povezovanje ni nič kaj po godu. Gospodarstveniki, med njimi tudi velenjske bele industrije, pa zagotavljajo, da je nujno. Tudi zato, ker je tam zamrznjenega še veliko našega premoženja. Na (ne)odnose druge vrste opozarjajo tisti, ki jim je veliko do naših gozdov, pa vendar niso pripravljeni, da bi jih preplačali. Da bi jih najprej vrnili cerk\'i, potem pa od nje kupili. In, če bi obveljala volja cerkve, po zelo visoki ceni. Res, po tem, kako ceno je postavila cerkev, lahko res trdimo, da naša cerkev naše gozdove celo ceni. Toda tako visoko zastavljena cena je znova razburila tiste, ki so že tako opozarjali, da gozdov cerkvi ne bi (znova) vračali. Seveda pa je tudi treba priznati, da cerkev v tem primeru ravna kot "dober gospodar". V barantanju med njihovo ceno in ceno, ki jo postavlja država, je še vedno neka vmesna. In ob visoko postavljeni zgornji ceni je tudi sredinska višja. Tudi o našem vključevanju v Evropo je bilo precej govora. In tu smo slišali tudi nekaj besed, ki gredo na "naš" mlin. Tudi o naših bodočih regijah je bil govor, ko nas je obiskal visoki predstavnik tako težko pričakovane skupnosti. Da so nujne in kakšne morajo biti, da so kaj vredne. Predvsem v Šaleški dolini pa že dolgo opozarjajo, da z načrtovanjem naših regij nekaj ni v redu. Vsaj s takim, kot so si ga v začetku zamislili v Ljubljani. In v tem tudi vidijo potrditev svoje zahteve po novi regiji za območje Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Saša je naša, bi rekli! O regijah in drobljenju Slovenije po občinah so (znova) govorili v Spodnji Savinjski dolini. Ta se je menda že dokončno odločila, da bo "tekla "po Savinji navzdol in ostala zvesta staremu centru. Pri tistem drugem, da bi imela žalska občina več mladih, pa stvari niso tako dokončne. Sicer pa tečejo pri nas stvari po starem. Morda je ravno to narobe! M (k) * 12. februarja 1998 V SREDISCU POZORNOSTI NAS CAS 3 Šaleška in Zgornja Savinjska dolina Podpora projektom za program Phare Velenje, Nazarje, 5. februarja -Osem zgornjesavinjskih in šaleških občin je na razpis programa Phare in čezmejnega sodelovanja že prijavilo skupni projekt z naslovom "poslovne cone v vlogi pospeševanja razvoja malega gospodarstva in čezmejnega sodelovanja." Vsaka podpora tako pomembnim načrtom za obe sosednji dolini je razumljivo 'zelo dobrodošla, zato so snovalci razvoja v goste povabili ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška, generalnega konzula Republike Slovenije v Celovcu Jožeta Jeraja in predsednika Slovenske gospodarske zveze iz Celovca mag. Jožeta Piceja. Najprej so ugledne goste v Velenju sprejeli predstavniki Šaleške doline, za tem še sosedje v prostorih občine Nazarje, obisk in pogovore pa so skupno sklenili v hotelu Štor-man na Venišah kjer so oblikovali tudi sklepne misli in stališča. Cona na "pogorišču" ESO Opreme? V Mestni občini so se ministru Janku Raz-goršku predstavili predstavniki občin Šaleške doline. Povedali so, da se ponašajo z dokaj trdnim gospodarstvom, ki sloni pretežno na velikih sistemih, možnosti razvoja podjetništva in drobnega gospodarstva pa še niso v celoti izkoristili. Predstavili so mu tudi velike ambicije, kijih imajo na področju razvoja turizma, največ pozornosti pa so namenili projektu izgradnje poslovne cone, za katero bi namenili 12.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov podjetja ESO Oprema, ki je v stečaju. Ob teh poslovnih prostorih je Se okoli metrov komunalno opremljenih zemljišč, ki bi jih prav tako lahko izko- ristili v te namene. Šaleški podjetniški razvojni center je izdelal celovit projekt ureditve omenjene poslovne cone. Območje je povezano s cesto, železnico in industrijskim tirom. Ob njem je tudi tovorno dvigalo, čistilna naprava, v celoti je toplificirano in povezano z ustreznim elektro in telefonskim omrežjem. V projektu so na tem področju predvideli tri glavne dejavnosti: proizvodno, avtoprevoz-niško in servisno dejavnost ter skladiščenje in distribuiranje, organizirali pa naj bi tudi skupne dodatne storitve, kot so skladiščenje, transport, varovanje, informatika, vzdrževanje, poslovno svetovanje, računovodski servis, čiščenje, servis vozil in vodenje cone. Pri uresničitvi zastavljenih ciljev računajo tudi na pomoč države, še zlasti pri vodenju in svetovanju ter pripravi poslovno-investicijskih načrtov. Zgornja Savinjska dolina je biser Ugledni gostje in gostitelji zgornjesavinj-skega in zadrečkega področja so se sestali v prostorih občine Nazarje. Na tem področju so v skupnem projektu predvideli tri poslovne cone na Ljubnem, v Gornjem Gradu in na Pri-hovi. Te so na srečanju predstavili obenem pa so se pogovarjali še o ostalih razvojnih možnostih in načrtih. Minister Janko Razgoršek je posebej poudaril, da je Zgornja Savinjska dolina pravi naravni biser, česar bi se morali zavedati in razumno vnovčiti pri uresničevanju turističnih razvojnih načrtov. V zvezi s tem so ga gostitelji seznanili s projekti na tem področju, ki jih v okviru programa Phare in čezmejnega sodelovanja že uresničujejo, predstavili pa tudi ostale napore in zamisli. Minister je pri tem jasno izrekel vso podporo načrtom v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, prav tako jasno pa je povedal, da je ta podpora več ali manj moralna. Pohvalil se je sicer, da ima njegovo ministrstvo največji proračunski indeks med vsemi, žal pa to pomeni zelo malo sredstev. Rekli so Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek: "Nimamo razvojnih konceptov za podjetništvo; podjetniki so uspešni izključno zaradi svojih sposobnosti" "Plačilno nedisciplino imamo privzgojeno, pri njej pa nam je najlepša vzornica prav država" "Obogateli so "meteorni" podjetniki in to na podlagi zlorab. Nobenega novega podjetja ne smemo ustanoviti brez poravnanih obveznosti za prejšnjega, finančni podatki o nekorektnem poslovanju, pa ne bi smeli biti več tajni" "Našo ceno kapitala z obrestmi vred prenese le trgovina z mamili" "Zgornja Savinjska dolina je slovenski biser, ki nima Bernardinov in podobnih skrpucal; na kmečkih turizmih nikar ne prodajajte morskih rib in podobnih "spe-cialitet," čeprav vem, da so veliki problemi z zakonom o zakolih in predelavi mesa na domačiji" "Velike industrijske komplekse propadlih gigantov bi morali podjetnikom podarjati, ne pa da jih z ogromnimi cenami že na začetku onemogočimo" "Preveč poudarjamo samozaposlova-nje, vložek je velik, izplen pa zanemarljiv, saj so "strokovnjaki" za izobraževanje držaji od učinkov. To je zavajanje revežev, ki so ostali brez zaposlitve. Raje jih usmer-jajmo k dobrim podjetnikom" "V Mariboru so zamenjali vse direktorje, sindikalni voditelji pa so vsi še iz leta 1970" "Če turističnega zakona ne bomo sprejeli februarja, ga letos ne bomo. Problem pa je, da se pri sprejemanju hočejo na veliko uveljaviti lokalni poslanci" Generalni konzul RS v Celovcu Jože Jersy: "Banke seveda investirajo samo v pravno varnost, ki pa je v Sloveniji ni. O tem je bil v Beljaku mednarodni seminar, kjer so vsi hvalili Slovenijo, med udeleženci pa ni bilo niti enega Slovenca. Najbrž je bil seminar preveč blizu, če bi bil v kakšni oddaljeni deželi, bi se slovenski strokovnjaki gotovo drenjali že med sabo" Osmim šaleškim in zgornjesavinjskim občinam so podporo zagotovili predsednik Slovenske gospodarske zbornice v Celovcu mag. Jože Picej, slovenski minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek in generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj (na posnetku z leve proti desni). Sklepne misli na Venišah Delovni obisk so sklenili v hotelu Štorman na Venišah, kjer so gostje sprejeli predstavniki obeh upravnih enot, vseh osmih občin in njihovega gospodarstva, obrtnih in podjetniških zbornic ter Šaleškega-razvojno podjetniškega centra ter Zgornjesavinjskega podjetniškega centra, ki napore usklajujeta ter ostalih ustanov. Pogovor je bil dovolj tehten, minister Janko Razgoršek, konzul Jože Jeraj in mag. Jože Picej so predstavili svoje vtise in poglede in vsak zase izrekli vso možno podporo skupnim in ostalim načrtom s prepričanjem, da bodo pri prvem skupnem projektu uspeli na razpisu programa Phare in čezmejnega sodelovanja. ■ mz, j p 8 odstotkov letošnje proizvodnje bo letos Gorenje prodalo Queelleju Dvomilijonti Gorenjev aparat za Quelle Velenje, 6. Februarja - Na priložnostni slovesnosti so predstavniki Gorenja izročili svojemu največjemu poslovnemu partnerju -Quelleju iz Nemčije dvomilijonti veliki gospodinjski aparat. Ocenjujejo, da bodo za tega kupca izdelali letos 180 tisoč proizvodov vrednih okoli 65 milijonov mark. Začetki sodelovanja Ouelleja in Gorenja segajo v leto 1970, ko so odkupili 10.000 Gorenjevih štedilnikov. V Gorenju so upoštevali vse pripombe, ki jih je ta zahteven kupec dal na njihove izdelke in ravno njim se morajo zahvaliti, je med drugim dejal na slovesnosti generalni direktor Gorenja Jože Stanič, da se je kvaliteta njihovih izdelkov neprestano dvigovala in prilagajala zahtevnim evropskih standardom. Petnajst let po začetku sodelovanja so izročili predstavnikom Ouelleja mili- jonti, danes pa že dvomilijonti Gorenjev aparat. V zgodovini dobrega sodelovanja Gorenja in podjetja Quelle velja omeniti še leto 1992, ko so skupaj ustanovili mešano družbo s sedežem v Sloveniji. Z novim podjetjem, katerega večinski lastnik je Quelle so poslovne vezi dobile dodatno dimenzijo. Tako so se 20. milijonom kupcev po vsem svetu, ki so sprejeli ponujeno roko, ki simbolizira logotip Ouelleja, pridružili tudi slovenski kupci. Danes je tudi v Sloveniji Ouelle vodilno podjetje na področju kataloške prodaje. V Gorenju računajo, da bo Quelle v letošnjem letu odkupil 8 odstotkov njihove celotne proizvodnje, skupaj 180 tisoč Gorenjevih proizvodov vrednih več kot 65 milijonov nemških mark. ■ Mira Zakošek 1970 - Quelle kupi prvih 10.000 Gorenjevih štedilnikov 1985 - predstavniki Gorenja jim izročijo milijonti štedilnik 1991 - povpraševanje po štedilnikih je vse večje, odkupijo jih 133.452 1994» - prvič odkupijo večjo količino zamrzovalnih aparatov -27.000 1997 - v svoje kataloge uvrsti Quelle prvič tudi Gorenjeve pralno pomivalne aparate 1998 - računajo, da bodo odkupili 81 tisoč štedilnikov, 53 tisoč hladilnikov, 35 tisoč pralno pomivalnih aparatov in 8 tisoč malih kuhinj AKCIJSKE CENE ZA KREDITE! 0 NOVA KREDITNA PONUDBA PO NAJNIŽJI CENI DOSLEJ: - KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI GOTOVINSKI IN NAMENSKI KREDITI Z ODPLAČILOM DO 5 LET - NIŽJE OBRESTNE MERE PRI KRATKOROČNIH KREDITIH DO ENEGA LETA ŽE OD T + 5,5 % LETNO, - PRI DOLGOROČNIH KREDITIH OD 2 DO 5 LET ŽE OD T + 8,5 % LETNO, - Z GOTOVINO SE LAHKO UVELJAVLJAJO POPUSTI PRI NAKUPU BLAGA ALI ZA PLAČILO STORITEV LAHKO SE TUDI UPORABI ZA ODPLAČILO KREDITOV NAJETIH PO MANJ UGODNI OBRESTNI MERI. KREDITI SO NA VOLJO TAKOJ. ŠE VEDNO PA VELJA POSEBNA PONUDBA ZA UPOKOJENCE! fO ) banka velenje Banka Velenje d. d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854-251, interna 249 in 303, fax 063 859-106 Modna konfekcija Elkroj Nova uveljavitev v Evropi V prvih dneh februarja se je Elkroj že tretjič zapored predstavil na najbolj znanem sejmu moške svetovne mode v Koelnu, ki je vrata zaprl minulo nedeljo. To je pravzaprav delovni sejem, ki ga obiskujejo predvsem strokovnjaki in kupci s področja mode, poslovni partnerji pa se o poslih zelo konkretno dogovarjajo. Tokrat se je Elkroj na dobrih 30 kvadratnih metrih predstavil prestižno blagovno znamko Carier in z znamko Elkroj za hlače, s suknjiči in oblekami srednjega razreda in s športnimi hlačami znamke Formula El. Sodelovanje in uspeh na tem sejmu vsakemu ogromno pomeni, saj je borba za izbrane kupce iz vsega sveta izredna in vse hujša. Razstavili so modele, ki so usklajeni z najboljšimi modnimi usmeritvami za sezono jesen - zima 1998 v svetu evropske in svetovne mode. Z zanimanjem strokovnjakov in dogovori s kupci so v Elkroju izredno zadovoljni, doživeli novo in višjo raven uveljavitve in le želijo si, da bi se takšna rast nadaljevala. Za povečano prodajo bo poskrbelo hčerinsko podjetje Schlicht&Eigen iz Celovca, ki pokriva Nizozemsko, Belgijo, Irsko, Anglijo, Švico, Nemčijo in še nekatere evropske države. Nezadovoljstvo z ljubljanskim sejmom Sicer v Elkroju že zaključujejo in predstavljajo kolekcijo jesen -zima 1998, ki so jo doslej kupci dobro sprejeli na predstavitvah v domačem podjetju, na Gorjuši pri Domžalah, v hotelu Orel v Mariboru in Stubiških toplicah, v naslednjih dneh pa se bodo s kupci srečevali še v hotelu Štorman na Venišah. S tako sklenjenimi posli so zelo zadovoljni, izrazito nezadovoljni pa so s sodelovanjem sejmu mode v Ljubljani, ki ga bodo sklenili to soboto. Želijo namreč višjo kakovost tega sejma, saj je pripomba vseh sodelujočih, da morajo organizatorji spremeniti vsebino sejma in ga prilagoditi svetovnim usmeritvam. Danes, v četrtek, bodo na sejmu žrebali nagrajence vse bolj uveljavljenega "kluba carieristov," srečneže čakajo lepe nagrade, že za konec tega meseca pa v Elkroju za kupce pripravljajo novo presenečenje. mjp 4 NAS vas GOSPODARSTVO 12. februarja 1998 - . Povabljen na pogovor: direktor invalidskega podjetja Blues Jože Angeli Šala mala - iz zlata narediti blato! Ni tako dolgo nazaj, ko je direktor invalidskega podjetja Blues, Jože Angeli, enega od trinajstih, ki delujejo na tem območju, natrosil na račun države, predvsem pa Ropovega ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kar precej gorkih. Kako ta država gospodarstva ne podpira, kako ministrstvo nima nobenega pregleda nad izvajanjem razpisov, ki jih objavlja in so povezana z dodeljevanjem sredstev, kako razmetava z denarjem, ne da bi prav vedela, kaj sploh hoče, kako so jo polne usta besed o pomoči gospodarstvu, ko pa je treba zadeve konkretizirati, je ni pa nikjer... Ni govoril na pamet, svojo kritiko je podprl s konkretnimi primeri iz invalidskega podjetja Blues, ki zaposluje 69 delavcev, od tega dobrih 57 odstotkov invalidov. Od tistega pogovora je preteklo toliko časa, da ga je imelo smisel vprašati, ali je njegova kritika dobila svoj odmev. To je bil eden od vzrokov za obisk pri Jožetu Angeliju, drugi pa invalidska problematika, s katero se veliko ukvarja, ne samo v podjetju, katerega večinski lastnik je, ampak tudi v različnih institucijah, ki se ukvarjajo z invalidi. Ne nazadnje pa na to problematiko gleda drugače in jo čuti drugače, saj je tudi sam invalid. %]e kritika obrodila sadove ali pa je vse ostalo na časopisnem papirju? JOŽE ANGELI: "Je. Ministrstvo za delo je prisluhnilo. Ponovno so pregledali vso dokumentacijo in zadeve ocenili drugače. Priznal bom, da v našo korist. Za tehnološki razvoj podjetja, za kar smo se prijavili, so nam potem dodelili kar znatna denarna sredstva." # Podjetje Blues vztrajno raste, tako po številu zaposlenih kot pod deležu invalidov v njem. Vtem se nekoliko razlikujete od mnogih podobnih invalidskih podjetij. JOŽE ANGELI: "Že pred dvema letoma, ko smo iskali svoj prostor, smo jasno povedali, da bomo odprti za novo zaposlovanje in da bomo pogoje zanj ustvarjali sami. Zaposlujemo in- valide in težje zaposljivo skupino ljudi, tiste, ki so starejši od 40 let. Osnovno poslanstvo podjetja, ki ima status invalidskega podjetja, to pa je uvajanje programov, na katerih lahko delajo invalidi, vztrajno uresničujemo. Lahko se pohvalim, da smo doslej vse invalide, ki so prišli k nam na usposabljanje z zavoda za zaposlovanje, razen enega, tudi zaposlili." # Kako pa vi komentirate dejstvo, da delovni invalidi niso preveč zainteresirani za to, da bi se zaposlili, in da se jih na drugi strani tudi podjetja otepajo, ker vedo, da jih v primeru težav, ne morejo dati na listo presežkov, jih odpustiti, tako kot lahko zdrave delavce? JOŽE ANGELI: "To sta dve grozeči dejstvi. Naprej: povejte mi, kdo pa bi šel delat za enak denar ali malo več, kot že ima? Prav je, da je država nekatere pravice invalidov, že zaradi ohranitve socialnega miru, vkomponirala v zakonodajo. Mislim pa, da moramo tudi invalidi sami spoznati, da tako vedno ne bo moglo biti. Invalid bo moral sam razčistiti, če je star recimo 35 let, ali je zato, da ne bo nikoli več delal ali pa za to, da bo napel vse sile, da bi spet delal. Zakonodaja, ki bo menda že letos sprejeta, predvideva uvedbo tako imenovanega kvot-nega sistema pri zaposlovanju invalidov, invalidska podjetja bo država bolj nadzorovala in spremljala uresničevanje tistega, za kar so pridobila tak status. Za to se tudi sam borim povsod, kjer delujem, v Združenju invalidskih podjetij Slovenije, na gospodarski zbornici... Danes se podjetja, ki imajo v svojih vrstah veliko invalidov, ko malo zaškriplje, odločijo za stečaj. To je edina možnost, da invalida izločijo iz normalnega življenja, če lahko tako rečem." 0 Morda pa vi to problematiko vidite drugače tudi zato, ker ste sam invalid? JOŽE ANGELI: "Ne mislim grajati invalidskih podjetij. Zakonodaja je taka kot je, predpisuje pogoje pod katerimi se lahko invalidsko podjetje ustanovi. Na začetku pač sliši vsak, da so taka podjetja oproščena Jože Angeli, direktor in večinski lastnik podjetja Blues iz Velenja je prepričan, da bo nova delovna zakonodaja olajšanje za mnoge invalide. prispevkov, davkov ... Pa to ni res. Nekaterim podjetjem, ne vem, če veste, so status invalidskega podjetja tudi vzeli, ustanavljajo jih in črtajo. Sam med 108 invalidskimi podjetji v Sloveniji iščem ljudi, ki vsaj približno enako razmišljajo o invalidskih podjetjih kot jaz. Taki so in z njimi dobro sodelujem. S tistimi, ki vidijo v tem samo korist, reševanje invalidske problematike pa puščajo ob strani, s tistimi se pač ne pogovarjam veliko." # Podjetje Blues. Kako ste poslo- vali in živeli lani? JOŽE ANGELI: "Naš kupec je Gorenje, za njega smo naredili za 30 odstotkov več kot smo načrtovali. Na novo smo zaposlili 19 ljudi. To so uspehi. Bilo pa je to težko obdobje, saj smo se v proizvodnji lotili naložbe, vredne 1 milijon 600 tisoč nemških mark. Precejšen zalogaj, ki ga nismo mogli pokriti z redno dejavnostjo, zato smo najeli tuj kredit. Nismo pa uspeli, zaradi pomanjkanja kapitala, uresničiti tudi tretjega programa, magnetnih tesnil." # Velikokrat poudarjate, češ, srečen sem, ker so podjetju taki ljudje, vsi so krasni od prvega do zadnjega ... Fraze? JOŽE ANGELI: "Res je to. Odlična, prava ekipa smo. Imamo pa seveda tudi "cvetke". S temi se skušamo čim več pogovarjati, nežno, preprosto, strpno." # Plače? JOŽE ANGELI: "Nimajo malo in nimajo veliko. Lani so bili pritiski po povečanju, zelo odgovorno pa pravim, da dokler ne bomo zaokrožili programa, dokler se podjetje likvidnostno ne bo počutilo dobro, ne moremo razmišljati o več kot lahko plačamo. Iz blata delati vedno samo blato je težko, lažje ga je narediti iz zlata. Morda se bo slišalo čudno, a sem med tistimi, ki zagovarjajo vladne funkcionarje, ko pravijo: plače so prevelike. Pa ne za vse! Da ne bo dvoma: v podjetju se držimo kolektivne pogodbe, tudi kakšne nadure, ko so, izplačamo." % Kako pa Blues letos? JOŽE ANGELI: "Programsko najprej magnetna tesnila, kjer bi zaposlili med 20 in 25 ljudi. Drugo so sevalna ;1p., za katera bi želeli pripraviti vso dokumentacijo, da bi lahko ob koncu leta že govorili o konkretni postavitvi, tako o lokaciji kot o kupcih. Odločiti se bo treba tudi ali odkupiti prostore, v katerih smo sedaj, ali iti v novogradnjo. O tem s Krekovo banko, s katero dobro sodelujemo, skupaj razmišljamo in iščemo najbolj ugodno možnost." O Slišati je, da pa ne boste ostali samo v Velenju, ampak se z novimi programi baje podajate na Koroško. Drži? JOŽE ANGELI: "Kje ste pa to slišali? Drži. V Mežici ali na Prevaljah bi želel odpreti obrat matičnemu podjetju, kjer bi zaposlovali tudi invalide. Programa še ne bi želel razlagati." # Ste Koroško izbrali zato, ker je tam problem invalidnosti izjemno pereč, ali zato, ker izhajate od tam? JOŽE ANGELI: "Najprej so bila čustva. Sem Prevaljčan, Korošec in tisto ustavljanje, ko mi je vsak pripovedoval, da je brez službe, da je doma, je bil prvi razlog, da sem začel razmišljati o tem. Drugi pa res ta, da je Koroška eno tistih območij v Sloveniji, ki je pridelala največ delovnih invalidov, ki nimajo zaposlitev. Kot kaže, pa tudi kakšne posebne perspektive za njihovo zaposlovanje v naslednjih letih ni videti." ■ Milena Krstič - Planine i ni iMi Podjetje Fori iz Hrastovca Močno podjetje, ne močan podjetnik Razlog za obisk v podjetju Fori iz Hrastovca pri Velenju je znan. To je namreč eno od 406 slovenskih gazel, ki se po lestvici uspešnosti vztrajno vzpenja. V osmih letih obstoja je preraslo iz družinskega v srednje veliko podjetje s 25 zaposlenimi. Lani so ustvarili za približno 10 milijonov nemških mark bruto prometa v treh profitnih centrih -proizvodnja, trgovina in posredništvo. Letos načrtujejo približno 27% rast bruto prihodka, kjer naj bi imela opazen delež predvsem proizvodnja, (povečali naj bi jo v primerjavi z minulim letom za 60%) ter maloprodaja (večja za 20%). Milan Forštner, direktor podjetja je menil, da so lahko upravičeno ponosni na dosežke, saj jim je uspelo iz majhnega narediti srednje veliko podjetje s precej trdno voljo, izdelano strategijo in jasnimi cilji. Certifikat odličnosti, ki so ga prejeli novembra lani, dokazuje, da so na pravi poti. "Že ob ustanovitvi podjetja sva z ženo menila, da je potrebno narediti močno podjetje in ne močnega podjetnika." Trgovino predstavlja predvsem zastopstvo dveh blagovnih avtomobilskih znamk (Mar cedez benz in Honda), pri vele prodaji pa zastopajo predvsem tuja podjetja na področju rudarsko-energetske opreme. Temelj vsega je proizvodnja. "Izdelki in tehnologija dosegajo evropsko raven, kar je v teh časih še posebej spodbudno. V tem trenutku izdelujemo približno 200 izdelkov za precej velika izvozna podjetja kot so Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Bosch Siemens, MGA Nazarje in še nekatere druge. V prvih letih poslovanja je bilo naše kratko sporočilo: delamo tisto, kar drugi ne morejo, nočejo ali ne znajo. Danes delamo vse več tistega, kar drugi ne znajo ali ne morejo in ne več tistega, kar drugi nočejo. Doseči to resnično ni bilo enostavno." Poleg razvoja iz družinskega v srednje veliko slovensko podjetje Forštner uvršča med največje uspehe skrb za dosego evropske tehnologije, kar pa ima seveda svojo ceno pri težkem prejnagovanju likvidnostnih težav. Konkurenca na zunanjem trgu terja od njih precejšnja vlaganja, poleg likvidnostnih težav slovenskih pod-jetih jih sedaj čaka še davek na dodano vrednost. "Upam, da Milan Forštner: "Za doseganje evropske tehnologije poskušamo nameniti čimveč lastnega denarja, kar je ob likvidnostnih težavah slovenskih podjetij kar težko." načrtovane pretirane naložbe do uvedbe tega davka kasneje ne bodo za nas pomenile dodatnih težav." Ohraniti doseženo raven prodaje v Šaleški in Koroški regije pri zastopanju blagovnih znamk Marcedez benz in Honda ter trdno držati vodilno mesto med srednje velikimi slovenskimi podjetji na področju predelave kovin, predvsem pločevine, sta temeljni usmeritvi podjetja v prihodnje. Lani so na mesec predelali približno 35 ton pločevine, izdelali 3,5 milijonov izdelkov, kar je kar 27 tisoč kosov na zaposlenega. »Tp Gorenje notranja oprema Velenje Smrad, ki reže v usta in grlo? Jože Stakne in Žarko Lekič (od leve proti desni)-.»Zadeve so popolnoma urejene, kar dokazujejo tudi zapiski z obiskov inšpektorjev v obratu. Pri vsaki novi naložbi stremimo tudi za tem, da bi pripomogla k nadaljnjemu zmanjšanju obremenjevanja okolja.« V eni od prejšnjih številk našega tednika smo pisali o priznanju, ki ga je Tbristična zveza Slovenije podelila Gorenju iz Velenja kot najlepše urejenemo podjetju. Prav ta zapis je spodbudil stanovalce ob industrijskem obrat v delu Šoštanja proti Penku, da so nam napisali pismo in v njem med drugim omenili smrad, ki reže v usta, grlo in zastruplja okolico ter prebivalce. V obratu Kopalnice trdijo, daje njihovo prepričanje zmotno, in da vse naprave obratujejo v skladu s ekološkimi prepisi. »Delamo, vendar vsega naekrat ne moremo!« V uvodu omenjenega pisma so najprej izrazili zadovoljstvo, ker v Gorenje skrbijo za urejeno okolico svojih industrijskih objektov, kar med drugim ugodno vpliva tudi na kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev. »V delu Šoštanja, proti Penku, kjer stojita Gorenjeva žaga in obrat Kopalnice pa le ni tako lepo urejeno. Zaposleni avtomobile parkirajo kar na bližnjem travniku, čeprav imajo urejeni parkirni prostor. Še večje zlo je smrad, ki izhaja iz dimnikov omenjenih obratov. Ta se vleče pogosto čez velik del okolja, kjer stoji industrijski obrat ter reže v usta in grlo. Prepričani smo, da s plini zastrupljajo okolje in prebivalce » so zapisali v pismu. Mi smo potrkali na vrat odgovornih in izvedeli: namestnik direktorja programa Kopalnice Jože Stakne in Žarko Lekič, odgovoren za področje investicij obratu, sta najprej pojasnila, daje njihovo podjetje samostojno in ni del podjetja Gorenja Gospodinjski aprati, ki je omenjeno priznanje prejelo. Stakne in Lekič sta soglašala z zapisanim mnenjem glede neurejenosti parkirišča. »Zal, mi ne moremo delati tistega, kar bi hoteli. D el zemljišča, na katerem bi med d rugim radi uredili dovolj parkirni h prostorov, je namreč pod de- nacionalizacijo. Del tega je prejšn ji lastnik že dobil nazaj. Prav tako se moramo mimo usklajenih pros torsko-ureditvenih načrtov mesta Šoštanj. Na zemljišču od nas do Tovarne usnja Šoštanj je predvidena industrijska cona. Kljub temu se trudimo zadevo urediti tako, da bo v ponos nam in stanovalcem. Smo pred pridobitvijo potrebnega gradbenega dovoljenja za izgradnjo parkirišč. Delamo torej, vendar vsega naenkrat ne moremo.« Smrad ni škodljiv! Prepričanje o smradu, ki izhaja iz dimnikov žage in obrata Kopalnic, in ki reže v usta, grlo1 ter s tem zastruplja okolje in prebivalce, sta odločno zavrnila. Povedala sta, da so stanovalci pred leti opozorili na prevelik hrup in prah v okolici. Te pomanjkljivosti so pred približno dvema letoma z namestitvijo protihrupne zaščite in ustreznimi filtrskimi sistemi v celoti odpravili. Vrednost naložbe je znašala približno 600 tisoč nemških mark. »Meritve, kijih opravljajo tudi ustrezni inšpektorji, potrjujejo, da je sedaj vpliv na okolje pod dovoljenimi mejami. Mimogrede - za to ekološko posodobitev smo dobili priznanje občine Šoštanj. O smradu, ki ga omenjajo stanovalci sedaj, pa presodite sami. Poliestrska smola ima res značilen vonj, ki ga vsak zase različno sprejemamo. Vendar so tu zadeve v skladu s predpisanimi normativi in zakoni na tem področju, kar pomeni, da ni škodljiv za okolje. 90% naše proizvodnje prodamo na zahtevna tuja tržišča, kjer so merila glede vpliva na okolje dovolj stroga. Urejenost podjetja nenazadnje dokazujeta tudi certifikata kakovosti ISO 9000 in 9001.« Pri novih naložbah ekologija spet v ospredju Po trditvah Stakneta in Lekiča bodo tudi pri vseh predvidenih naložbe v tem in nasled- njih letih (v obratu Kopalnice jih načrtujejo v višini 400 tisoč nemških mark) namenili zmanjšanju obremenjevanja okolja še več pozornosti. Že dve leti se ukvarjajo s kotlovnico, ki bi jo radi obnovili in posodobili, čeprav obstoječa - po njunih zagotovilih - ekološko ni sporna. Radi bi namreč rta takšen hačin dosegli še boljši izkoristek energije. Posodobljena kotlovnica bo menda že povsem usklajena z , novimi odredbami na tem po- [ dročju. Potrebno lokacijsko , dokumentacijo za to že imajo. I ■ Tp 12. februarja 1998 MS ČAS 5 Z direktorjem Banke Velenje Rafkom Berločnikom o novostih, kijih uvajajo v letošnjem letu Še bolj trdno v svojem okolju 0 reorganizaciji velenjske banke, o njenih povezavah in novih poslovnih potezah smo v zadnjih dveh letih veliko pisali. Zdaj je njena vloga povsem jasno opredeljena, nadeli pa so si tudi novi naziv. Tisti, ki so ga domačini najpogosteje že zdaj uporabljali - postali so Banka Velenje, povezani pa so v bančno skupino Nove Ljubljanske banke. 0 Reorganizacija je torej sklenjena, z njo ste spremenili tudi svojo celostno podobo. RAFKO BERLOČNIK: Povezava z Novo Ljubljansko banko je prinesla tudi novo celostno podobo, ki jo že uporabljamo, tudi v oglasih v Našem času. Spremenili smo ime, ki smo ga poenostavili iz Splošne banke Velenje smo se preimenovali v Banko Velenje. Pred tem imenom uporabljamo majhen okrogel znak Ljubljanske banke, pod vsem skupaj pa sporočamo tudi, da sodimo v skupino Nove Ljubljanske banke. Prenovi celostne podobe bo sledila tudi prenova čekovne kartice in čekov. Posodobili bomo njihovo podobo in dodali nekaj novosti. Tako se bo čekovna kartica preimenovala v BA kartico, z njo bo mogoče opravljati vse storitve na tekočem računu in pri bančnih avtomatih, na plačilnih mestih opremljenih z nalepko BA, pa bo tudi plačilna kartica." % Kaj pa sicer pomeni ta povezava z Novo Ljubljansko banko? RAFKO BERLOČNIK: "Z Novo ljubljansko banko smo podobno kot banke Slovenj Gradec, Murska Sobota, Trbovlje po podpisu krovne pogodbe sklenili v lanskem letu še vrsto pogodb, ki opredeljujejo vsebinske povezave. Bistvo vsega pa je, da nastopamo navzven z enotno bančno politiko in enotno celostno podobo, navznoter pa ostajamo pravno samostojna banka s svojo odgovornostjo, svojo poslovno politiko in pravico do poslovanja." %Na začetku februarja smo, toje čas, ko so zaključni mami in druge ocene poslovnih rezultatov še v pripravi. Pa vendar, verjetno že lahko rečete, kakšno je bilo lansko poslovno leto? RAFKO BERLOČNIK: "Kadar govorimo o poslovanju banke, sta vedno dva zorna kota: tu je zorni kot delničarjev, ki zahtevajo donos kapital, na drugi strani je zorni kot kreditojemalcev, ki niso ravno veseli dobičkov. A moram reči, da so naši delničarji odgovorni in da so tudi rezul- tati zadovoljivi za vse, zanje in za naše varčevalce oziroma kreditojemalce. Leto 1997 smo sklenili tako, kot smo načrtovali, z okoli 350 milijoni tolarjev bruto dobička. Še bolj kot to se mi zdi pomembno, da nam je uspelo obseg poslovanja mirjen skozi bilančno vsoto povečati za 16 odstotkov, kar pomeni v tolarjih 3 milijarde 800 milijonov. Med letom smo lani kar trikrat znižali obrestne mere, ki so zdaj kar za tri obrestne točke nižje. Veliko smo naredili tudi na področju zmanjšanja stroškov. Med drugim smo zmanjšali število zaposlenih. Večji obseg dela kot leto poprej je lani opravilo 216 zaposlenih, prej pa smo imeli 224." # Ko govorimo o bankah nas najpogosteje zanima kreditna ponudba. Večina bank je v zadnjem času obrestne mere znižala. Tudi vi ste omenili lansko zniževanje, ki mu je sledilo tudi februarsko znižanje obrestnih mer. RAFKO BERLOČNIK: "Obrestne mere za najem kreditov smo v začetku februarja znižali tako za gospodarske družbe kot za kredite občanom. Izhodiščna obrestna mera za gospodarske družbe znaša šest odstotkov in je odvisna od bonitete, ki jo imajo pri banki, pri potrošniških Direktor Banke Velenje Rafko Berločnik posojilih pa se obresti gibljejo od 5,5 odstotka naprej, odvisno od namena uporabe." # Banke naj bi v prihodnje prevzele tudi plačilni promet podjetij. Tudi vaša ? RAFKO BERLOČNIK: "Seveda. Na to se pripravljamo. Oblikovali smo posebno delovno skupino, ki pripravlja vse potrebno. O tem smo tudi obvestili gospodarske družbe. Računamo, da bo medbančni plačilni promet zaživel že sredi leta, podjetja smo na- meravali po dosedanjih planih vključiti jeseni, vendar pa vse skupaj zakonsko še ni povsem dorečeno, tako da bomo morali verjetno še počakati. Vse aktivnosti pa bomo seveda vodili tako, da bomo, ko bomo dobili za to zakonsko osnovo, plačilni promet tudi izpeljali. In to dobrega in učinkovitega, računalniško podprtega." # Vsa leta je vaša banka veliko vlagala v posodobitev poslovanja, pri čemer ste namenili še posebej veliko pozornosti usmerjanju varčevalcev v brezgotovinsko poslovanje, s čimer postaja banka tudi vse bolj svetovalna ustanova. Nenehno pa svoje bančne enote posodabljate in širite mrežo poslovanja. Imate tudi za letos tovrstne načrte? RAFKO BERLOČNIK: "Predvsem bomo širili mrežo bankomatov, tako da bodo ti našim varčevalcem čim bolj pri roki, prav tako pa tudi posebne POS plačilne sisteme v trgovinah in drugih lokalih. Naša velika želja je tudi, da bi našo poslovalnico na Tomšičevi cesti v Velenju, ki je potrebna prenove, prestavili nekam bližje novemu nakupovalnemu centru ERE. O tem se že dogovarjamo, končne odločitve pa še niso sprejete." ■ Mira Zakošek Poklicna in tehniška strojna šola SC Velenje Dveinpolletni program Na Poklicni in tehniški strojni šoli Šolskega centra v Velenju bodo novince v prihodnjem šolskem letu vpisovali ne več v 2-letni program obdelovalec kovin, ampak v 2,5 letno nižjo poklicno šolo ter v 4-letno tehniško šolo, kjer bodo dijaki končali šolanje le z zaključnim izpitom. Drugih novosti ne predvidevajo. Po novem bodo torej na šoli vpisali v prvi letnik šolskega leta 1998/99 tiste osmošolce, ki bodo želeli končati šolanje na tehnični šoli z zaključnim izpitom. Ta jim bo kasneje omogočil nadaljevanje na višjih in visokih strokovnih šolah. Manjšega vpisa zaradi strokovno tehniške gimnazije, kjer bodo dijaki ob koncu 4-letnega izobraževanja preveijali svoje znanje le z maturo, se ne nadejajo. Maksimiljan Korošec Za tehnično šolo so v nedavno objavljenem razpisu za vpis v prvi letnik v šolskem letu 1998/99 predvideli prostih mest za novince v enem oddelku, prav toliko mest bo na voljo v oddelku, v katerem izobražujejo dijake za pridobitev poklica avtomehanika po tako imeno- vanem šolskem programu ter v enem oddelku bodočih avto-mehanikov po dualnem ali vajeniškem sistemu. "Težave, ki so se porajale ob uvajanju te novosti lani, smo med šolskim letom s skupnimi močmi odpravili. Interes za vajeniški oddelek je, zadeve se urejajo tudi na zakonskih ravneh in v prihodnje bo to že povsem običajen način izobraževanja. V razpisu za vpis v šolsko leto 1998/99 smo predvideli še en oddelek za monterja energetskih naprav (ogrevalne in vodovodne inštalacije), prav tako bodo nadaljevali program 3 + 2, čeprav ga v omenjenem razpisu ni. To običajno urejamo ob koncu šolskega leta za dijake, ki končajo 3-letno poklicno šolo in želijo pridobiti poklic strojnega tehnika. Bistvena no- vost v prihodnjem šolskem letu na naši šoli je uvajanje nižje poklicne šole, ki bo trajala dve leti in pol. Nadomestila bo prejšnji dvoletni program obdelovalec kovin. Ostaja pa po starem določilo, da se smejo v ta program vpisati tudi tisti, ki so končali najmanj 6. razredov osnovne šole in učenci šol s prilagojenim programom," je povedal ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole Maksimiljan Korošec. Prostorska stiska jih bo očitno spremljala še nekaj časa, togost, ki je prisotna v srednjih šolah širom po Sloveniji, pa bodo poskušali odpraviti z nadaljnjim uvajanjem sodobnih učnih metod oziroma se v čim-večji možni meri prilagoditi novim razmeram. UTp Predlog poslanca Bojana Kontiča na februarski seji DZ Sprememba zakona o gospodarskih družbah? Na osmi seji Državnega zbora, začela se bo 18. februarja, bodo poslanci obravnavali tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah, ki ga je v proceduro po skrajšanem postopku predlagal Bojan Kontič. Bistvo predlaganih sprememb je je odprava nesorazmerno visoke pravice člana ali predsednika uprave družbe oziroma poslovodje, v primerjavi z ostalimi zaposlenimi v Republiki Sloveniji, do odpravnine v primeru odpoklica, brez utemeljenih razlogov. To bi dosegli s spremembo dveh členov. Ker so ob sprejemu zakona leta 1993 pričakovali, da bodo Bojan Kontič: "Odpravnine članov ali predsednika uprave v primeru odpoklica brez utemeljenih razlogov, so previsoke." novi lastniki postavili v položaj najemnih delavcev tudi uprave družb, ki so praviloma plačane po individualnih pogodbah, je zakon zanje predvidel zaščito, med katerimi je tudi odpravnina v primeru, če nadzorni svet odpokliče člana ali predsednika uprave oziroma poslovodjo brez utemeljenih razlogov. Ta odpravnina je znašala najmanj 24-krat-nik NJEGOVE mesečne plače. Predlagane spremembe odpravnino zmanjšujejo na 12-kratnik POPREČNE mesečne plače. Za izračun se ne upošteva njegova zadnja plača, ampak poprečje zadnjih 12 mesecev ali manj, če je funkcijo opravljal manj časa. S tem bi preprečili, da bi bila zadnja plača pretirano visoka, obenem pa zaščitili upravičenca do odpravnine, ko se za osnovo upošteva plača, ki jo je prejemal na takem delovnem mestu. Predlagane spremembe je obravnaval odbor za gospodarstvo in ga, razen prisotnih poslancev LDS, tudi podprl. Poleg tega, da je ocenil, da so podani vsi razlogi za sprejem zakona po skrajšanem postopku, s svojim amandmajem na predlagane spremembe celo predlaga pre-polovitev že tako prepolovljenih predlaganih pravic do odpravnine v primeru odpoklica brez utemeljenih razlogov. Napovedano ustno ocenjevanje v gimnazijah "Je, kjer je! »» Pred slabima dvema letoma je šolska zakonodaja uzakonila tako imenovano napovedano ocenjevanje dijakov. V gimnazijah naj bi bilo obvezujoče v šolskem letu 1998/1999, v ostalih srednjih šolah leto kasneje. Ker pa je dijak I. gimnazije v Celju v svoji pobudi glede ocene ustavnosti in zakonitosti 32. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah (ta določa, da učitelj ocenjevanje ustnih odgovorov dijaku napove najmanj tri dni vnajprej) uspel, je napovedano ocenjevanje obvezujoče za gimnazije že v tekočem šolskem letu. V Uradnem listu je bila namreč ta odločitev Ustavnega sodišča 22. decembra lani tudi že objavljena. In kako jo spoštujejo profesorji Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra v Velenju ? Ravnatelj šole Andrej Kuz-man je povedal, da se republiški minister za šolstvo in šport na odločitev Ustavnega sodišča še ni odzval, zato še čakajo na njegovo obrazložitev oziroma na okrožnico z navo- dili. Sam pa je z odločitvijo Ustavnega sodišča seznanjen. Zatrdil je, da so vse pisne naloge na njihovi šoli napovedane, tri dni vnaprej napovedano ustno ocenjevanje odgovorov pa za zdaj v praksi izvajajo le pri določenih predmetih. Katerih ? "Težko bi odgovoril, pri katerih. Novost uvajamo postopoma in zagotovo jo bomo uvedli po določilih zakona oziroma omenjenega pravilnika v prihodnjem šolskem letu povsod. Danes torej za profesorje še ni obvezujoče. Moram povedati, da so nas ob tem še seznanili, da vnaprej napovedano ustno ocenjevanje odgovorov ne velja za kratko preverjanje znanja na začetku učne ure. Ko smo o tem profesorji na naši šoli nazadnje razpravljali, smo menili, da se bomo v praksi bolj držali slednjega določila.Tako iz preprostega razloga, ker vsi dijaki nimajo dovolj čuta za sprotno učenje, ki je nujno." Kuzman posebnih prednosti tega določila ne vidi. Prav tako ni prepričan, če so spremembe sredi šolskega leta, ob utečenih zadevah, smiselne, saj nenazadnje zahtevajo - po njegovem mnenju - tudi kakšno strokovno analizo. Utp Srečanje z ljudskimi pevci in godci V soboto, 14. februarja, bo Zveza kulturnih društev Šaleške doline organizirala srečanje z ljudskimi pevci in godci. Prireditev bo v Domu kulture Velenje, začeli pa jo bodo ob 19. uri. Zanjo seje prijavilo 14 skupin, prihajajo pa iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, Raven pri Šoštanju, Graške Gore, Andraža nad Polzelo, Ljubnega, Vinske Gore, Šmartnega ob Paki in Velenja. 6 NAS vas OBISK V VASEM KRAJU 12. februarja 1998 V mestni četrt Desni breg čakajo, koliko jim bo odmeril proračun Dokončati Kidričevo in Tomšičevo! Srečko Korošec, predsednik sveta mestne četrti Desni breg, najstarejšega predela mesta Velenje, z blizu 6.000 prebivalci je prepričan, da bo letos le prišla na vrsto tudi nadaljnja prenova Kidričeve ceste med Erino Namo in osnovno šoli Miha Pintarja - Tolede ter Tomšičeve na odseku med križiščem z Jenkovo in Sumijem. Vse pa je odvisno od tega, kakšen proračun bodo sprejeli svetniki. Novembra lani so na skupnih sestankih, ki so jih imeli tudi s predstavniki mest- ne občine povedali, kaj bi želeli, da se vnese v plan za letos. Nekatere od stvari, ki so jih predlagali niso nove, ampak jih v Desnem bregu ponavljajo iz leta v leto. Tak primer je cesta, ki je med domačini znana pod imenom Gorjanov klanec. "Veliko pa je tudi dotrajanih peš poti, tistih, ki povezujejo posamezne ulice, recimo med Erino Tržnico in vrtcem Kekec, ceste, ki povezujejo Kidričevo in Slandrovo, potem so stopnice, ki vodijo k nekaterim stanovanjskim objektom in ki zaradi dotrajanosti same kličejo po obnovi. Tak konkreten primer lahko vidi- Velikokrat se ljudje na svet obračajo s posamičnimi, manjšimi željami, recimo po ureditvi parkirnih prostorov v okolici njihovih stanovanjskih blokov, vendar mestna četrt ne razpolaga s sredstvi, da bi jim to lahko omogočila. Pomagajo jim lahko le s soglasji. Srečko Korošec, predsednik sveta: "Počakati bo treba na sprejem proračuna, šele potem bomo videli, koliko od tega, kar si želimo, bo možno izpeljati še letos." te pri bloku na Koroški 8 a, b in c," je našteval predsednik sveta mestne četrti Srečko Korošec. Ni pa pozabil omeniti želje po začasni ureditvi parkirnih mest na Kidričevi ulici, dokler tam ne bo zgrajena garažna hiša, o kateri se na tem območju veliko govori. Tudi prometni režim, ki se ponekod kaže kot neprimeren že več let, bo naloga, ki bi jo bilo še letos treba doreči, recimo za Zi-danškovo, Jurčičevo, Bračičevo in Sercerjevo in narediti kaj za to, da bodo invalidi na vozičkih laže premagovali ovire. Na Jenkovi denimo s ceste praktično sploh ne morejo na pločnik, v osnovno šolo Miha Pintar - Toledo ne gre brez pomoči ... Takih primerov pa bi se našlo še kar nekaj. ■ mkp Podružnična osnovna šola Šentilj "Nemogoče mora postati mogoče" Tako pravijo in so tudi trdno odločeni starši učencev podružnične šole v Šentilju, ki si zdaj prizadevajo za eno, drugič za drugo zadevo. Pri vseh stremijo le za enim - da bi njihovi otroci nabirali potrebno znanje v približno takšnih pogojih kot v kateri od osnovnih šol v mestu Velenje. Rešitev prostorske stiske bo v ospredju njihovih prizadevanj, prizadevanj učiteljic na šoli in vodstva matične šole Gustava Šiliha Velenje letos, še bolj pa najbrž v naslednjih letih. Pri načrtovani izgradnji prizidka seveda pričakujejo razumevanje pri pokroviteljih in donatorjih, vodstvu Mestne občine Velenje, nenazadnje tudi pri krajanih, ki naj bi za izgradnjo prepo-trebne telovadnice izglasovali samoprispevek. Nujno potrebni vsaj še dve učilnici, pa ... Podružnično šolo v Šentilju danes obiskuje 68 učencev od 1. do 4.razreda. Stiskajo se v štirih učilnicah. Od tega v dveh, ki so ju predali v učilnici pred dvema letoma iz učiteljevega stanovanja, ne izpolnjujeta predpisanih normativov. Priročna knjižnica si komajda zasluži takšno poimenovanje, zbornica prav tako, kuhinja je pretesna in nujno potrebna preureditve, ni kabinetov, ne garderobna o prostorih, v katerih bi lahko učenci obiskovali krož-karske dejavnosti ne izgubljamo posebej besed. "Starši se trudimo in trudimo že nekaj let. Radi bi, da bi tudi naši otroci sedeli v sodobnih, lepo urejenih učilnicah. Za to bi morali pridobiti vsaj še dve učilnici in preurediti nekaj prostorov. Šolo so zgradili leta 1969 in je bila za takratne čase super. A, sčasoma sta postajali dve učilnici premajhni. Pred dvema letoma so prostorsko stisko nekoliko omilili. Na pobudo staršev so preuredili izpraznjeno učiteljevo stanovanje v še dve učilnici. Pri tem moram omeniti precejšnje razumevanje župana Mestne občine Velenje Srečka Meha in predstojnika urada za negospodarske javne službe pri tej občini Petra Kovača. Učilnici danes sicer ne ustrezata vsem normativom, omogočata pa namesto prejšnjega dvoizmenskega pouk samo v dopoldanskem času. Naša šola je prav tako brez primernih prostorov za izvajanje pouka tele- Peter Kovač je namreč že podpisal naročilnico za izdelavo projektov. V prvi fazi naj bi preuredili nekatere prostore v sedanji šoli in zgradili prizidek." Če jim letos ne bo uspelo pridobiti vseh "papirjev" za naložbo (koliko bo veljala, naj bi izvedeli naslednji teden), bodo pripravi vse potrebno za začetek del prihodnje leto. Kolar je namreč prepričan, da bodo starši svojo obljubo držali, in da bodo sodelovali pri izgradnji s prostovoljnim delom tam, kjer bodo pač lahko in tudi darovali potreben material. Potrkali bodo seveda še na vrata številnih pokroviteljev in donatorjev (glavni - Premogovnik Velenje jim je menda že obljubil pomoč), določene vsote denarja pa se na- dejajo tudi iz občinskega proračuna. Za novo telovadnico samoprispevek? Starši in seveda člani gradbenega odbora imamo še eno željo. Upajo, da bo svet njihove krajevne skupnosti končno začel postopek za izvedbo samoprispevka za izgradnjo telovadnice. "Že lani so nam to obljubili, a za zdaj je ostalo pri obljubi. Zavedamo se namreč, da bomo lahko le s skupnimi močni ogromen zalogaj rešili. Telovadnico bodo lahko s pridom koristili poleg učencev tudi ostali krajani," je sklenil pogovor Drago Kolar. UTp sne vzgoje. Za telovadnico sedaj služijo kar kletni prostori, v katerih ob deževju zaudarja po plesnobi, ob nekoliko obilnejših padavinah voda tu kar stoji. Izgradnja prizidka je ob povedanem več kot nujna in razlogi za naložbo za izgradnjo telovadnice več kot tehtni," je poudaril predsednik sveta staršev in hkrati gradbenega odbora Drago Kolar. Vse to bi morda že imeli, če Kolar je med drugim še povedal, da so se priprav za pridobitev projektov za preureditev nekaterih obstoječih prostorov in za izgradnjo prizidka, v katerem so predvideli vrtec s sanitarijami, že lotili. Najbrž bi kaj od predvidenega danes imeli, če ne bi član sveta krajevne skupnosti s svojim vztrajanjem preprečil nadaljnjih aktivnosti. Vztrajal naj bi pri ideji, da bi telovadnico usposobili v dvorani doma krajanov, dve učilnici pa naj bi uredili v objektu stare šole, ki je menda kamen spotike že kar nekaj let. "Starši otrok z njegovim razmišljanjem, dejanji seveda nismo in ne moremo soglašati. Zato vztrajamo in moram reči, da ne zaman. Predstojnik urada za negospodarske javne službe Avtobusni prevoz učencev v in iz šole so pred časom uredili s skupnimi močmi. Otroke varno in zanesljivo prevaža avtobusni prevoznik Roman Stre-har(levo). kije učence ob novem letu razveselil z darilom - novim kopirnim strojem, vrednim 247 tisoč tolarjev. Ravnatelj matične šole Alojz Toplak (prvi z desne) je bil tako kot učenci in učiteljice darila seveda zelo vesel. Iz dela gasilskih društev Gaberke Skrb za urejen dom, dobro vzdrževano opremo ter čimveč strokovno usposobljenih ljudi so bile temeljne naloge več kot 200-članskega prostovoljnega gasilskega društva Gaberke v preteklem letu. Na nedavnem občnem zboru društva je njegov predsednik Karel Judež ocenil, da so bili pri uresničevanju teh dokaj uspešni.Toliko bolj, ker si morajo potreben denar zanje zagotoviti predvsem sami. Kar nekaj prireditev, med katerimi je še posebej odmevna Praznik žetve in kruha, so organizirali v ta namen, s pestro dejavnostjo pa dokazali, da niso le gasilci, ampak predstavljajo pomemben člen v delu in življenju kraja. Ob tej priložnosti se je zahvalil članom društva za trud, krajanom in pokroviteljem pa za razumevanje in pomoč. Poveljnik društva Zvone Koželjnik je v svojem poročilu o opravljenem delu na operativnem področju v preteklem letu še posebej omenil skrb za strokovno usposobljenost članov. Da vaj, predavanj in tečajev niso pripravili kar tako, dokazujejo število uspešnih tečajnikov za izprašanega gasilca in nižjega gasilskega častnika, posredovanje pri požarih na stavbah in travniku ter uvrstitve dveh desetin na državno tekmovanje. Nič bistveno novega v primerjavi z minulim letom niso predvideli gasilci Gaberk v letošnjem delovnem programu. Osrednje točke tega so namreč tudi tokrat vzdrževanje doma in tehnike, izobraževanje članov, posebno pozornost bodo namenili čim boljši pripravi obeh desetin za državno preizkušnjo in delu z mladimo. S prireditvami, ki jih bodo pripravili letos, ne bodo poskrbeli le za bogatejšo društveno blagajno, ampak tudi za pestrejše družabno življenje v kraju. Kakšnega večjega nakupa opreme ne predvidevajo, saj bi radi zaznamovali 70-letnico delovanja društva, leta 2000, s kakšno pomembnejšo pridobitvijo. ■ tp Nazarje Člani nazarskega gasilskega društva so v soboto izvedli letni občni zbor, na katerega so povabili tudi podporne in družinske člane ter številne goste in vseh udeležencev je bilo preko 140. Izvolili so tudi novo vodstvo, pri čemer bosta predsednik in poveljnik še naprej Roman Krajner in Miran Krefl. Med najpomembnejše bodoče naloge sodi nakup novega kombiniranega vozila, ki naj bi ga kupili do leta 2000, dokončno pa želijo pridobiti koncesijo za delovanje tehnično-reševalne enote, kije imela lani obilo dela pri reševanju na cestah in drugod. Kakorkoli že, nalog je veliko, dosedanje dobro delo pa zagotavlja uspešnost tud' v letošnjem in prihodnjih letih. Gorica ob Dreti Že sredi lanskega leta so člani Gasilskega društva Gorica ob Dreti krstili najsodobnejše kombinirano gasilsko vozilo, zaradi nepričakovanih zapletov pa so ga moral/ vrniti izvajalcu nadgradnje. Dokončno so vozilo v svoj dom pripeljali pred nedavnim, zanj so skupno odšteli skoraj 20 milijonov tolarjev, pri čemer so nekoliko manj kot polovico zbrali sami, dobro polovico potrebnih sredstev pa je zagotovila občina Nazarje. Kakšnih pol milijona tolarjev bodo kljub vsemu še morali zagotoviti, saj hočejo kupiti še agregat in prenosne reflektorje ter odpihovalec dima. mjp Društvo upokojencev Velenje Letne konference pododborov Društvo upokojencev Velenje je najštevilnejše v medobčinski zvezi upokojencev in šteje kar osem pododborov, ki delujejo na področju mestne občine in v okoliških zaselkih. Pododbori bodo v februarju in marcu opravili redne letne konference, na katerih bodo ocenili minulo delo in se dogovorili o prihodnjih načrtih. Prva konferenca bo v soboto, 14. februarja, v Vinski Gori, v ve*' namenskem domu pa jo bodo pričeli ob 16.00. Naslednje konferen ce pa bodo: v sredo, 18. februarja, za Levi breg v velenjskem gasilskem domu s pričetkom ob 17.00; konferenca za Gorico, Salek in bev če bo v petek, 20. februarja, v gasilskem domu Šalek; v domu kulture v Šentilju bo konferenca v nedeljo, 22. februarja, ob 9.00; v Šmart nem pri Velenju jo bodo v domu krajanov pričeli v četrtek, 26. fe bruarja, ob 16.00; na Konovem v petek, 27. februarja, v domu kra janov s pričetkom ob 16.00; prav tako 27. februarja bo konferenca za Desni breg ob 16.00 v osnovni šoli Miha Pintar Toledo; v Škalah jo bodo pričeli v soboto, 28. februarja, ob 15.00 v gasilskem domu; za Pako in Paški Kozjak pa bo konferenca v nedeljo, 1. marca, v osnovni šoli Paka s pričetkom ob 9.00. ■ b.m. Opazili ste jih Kdo bo naj delavec rgosti Na v naslovu zastavljeno vprašanje vam danes še ne bomo mogli odgovoriti. To bomo lahko storili šele konec tega meseca, ko bomo prešteli vse kupončke, ki ste nam jih že ali še boste poslali v novi akciji našega tednika. Prvič smo vas k sodelovanju povabili že v prejšnji številki, danes vas želimo nanjo znova spomniti. Je res vse manj dobrih gostiln, kot pravijo nekateri? Ali pa je res, da je vse več takih, v kateri je moč lakoto potešiti z okusno pripravljeno hrano, ki jo je postregel prijazen in ustrežljiv natakar? Pripišite potrebne podatke o natakarji, o kuharju, kije pritegnil vašo pozornost iz takšnega in drugačnega razloga, na kuponček, ga izrežite in pošljite na naslov našega uredništva: Naš čas, Foitova 10, Velenje. Vaš trud seveda ne bo zaman. Med prispelimi kupončki bomo nekoga izžrebali in ga za njegovo sodelovanje nagradili z lepo praktično nagrado. KUPON Glasujem za............................................. Iz lokala................................................ Moje ime in priimek....................................... Naslov ..........................Pošta.................. Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 Velenje. Obetavna bodoča operna pevka, mlada Velenjčanka Gordana Hleb Skriti talent na poti do zvezd? Še kot majhna punčka si je Gordana želela postati pevka. Ne, takrat še ni razmišljala o karieri operne pevke, saj jo je do študija solo petja v Gradcu vodilo nešteto srečnih naključij, ki so prihajala ravno ob pravem času. Pravi, da je vedno pela; v kopalnici, na družinskih izletih, v avtomobilu, nastopala je pred ogledalom in se že videla na odru. Potem je pela v pevskih zborih. Najprej pri Matjažu Vehovcu, potem, kot gimnazijka, pri Danici Pirečnik. Zanimivo, nikoli ni bila solistka in do dne, ko je že kakšen mesec po začetku šolskega leta stopila do odlične operne pevke Dušanke Zličar, ki na velenjski glasbeni šoli poučuje solo petje, in jo prosila, če jo vzame za učenko, ji pravzaprav nihče ni rekel, da je talent. Morda več kot le talent. Morda eden od tistih mladih Velenjčanov, ki bo tudi v svetu dokaza, da je bila mladost, preživeta v Velenju, zanj res mladost v mestu priložnosti. To, da odlično poje, je Gordana sedaj dokazala že mnogim, ki so jim blizu samospevi in opera. Njen največji dosedanji nastop je bil zagotovo decembrski koncert, njen tretji samostojni, ko se je na osrednji proslavi ob dnevu samostojnosti predstavila številnim Velenjčanom. Bili smo navdušeni. Nad njeno "pojavo", nad neverjetno mimiko, iahkot-ram &WvM\)em, ga skoraj nismo zaznali in nad njenim božanskim glasom. Pravi, da ta šele zori, saj operna pevka, kar kani postati, pravi glas dobi šele po tridesetem letu. Od tega jo loči še nekaj let, ki jih bo posvetila študiju, saj je trenutno študentka (šele) drugega letni- ka Visoke šole za glasbo in umetnost v Gradcu in to pri znani operni pevki prof. Renate Behle. Bila je izbrana kot ena izmed petih od 25 mladih, ki so opravljali sprejemne izpite. Čeprav jo je bilo strah, je vedela, da ni slaba, saj je na državnem prvenstvu v solo petju malo prej dosegla drugo mesto. Gordana je prepričana, da je bila zanjo prava sreča, da sta se v začetku devetdesetih iz Beograda v Velenje preselila zakonca Zličar, odlična glasbenika. "Operna pevka Dušica Zličar je moja vzornica. Občudujem jo tako kot pevko, kot žensko. Njene ure solo petja so bile zame nekaj najboljšega, nikoli nisem manjkala. In vedno sem si želela, da bi bila kot ona. Še vedno mi veliko pomaga, saj vem, da je njeno znanje tako bogato, da mi še vedno lahko "da" veliko znanja. Ona je tudi tista, ki mi je postavila glas in mi priporočala, da grem študirati v tujino. Zato jo obiščem vedno, ko pridem domov, še vedno obiskujem njene učne ure. Nikolaj Zličar pa me spremlja pri klavirju. Z njim je res lepo sodelovati, saj me dobro pozna, je najboljši korepetitor daleč okoli", pravi Gordana, ko brskam po njenih spominih. In doda, da je tudi velenjska glasbena šola daleč najboljša. Na študij v tujini se je že navadila, a na začetku ni bilo lahko. Čeprav ima štipendijo za nadarjene in so ji lani s finančno "injekcijo" pomagali tudi na velenjski glasbeni šoli, je življenje v Avstriji drago. Sedaj vsaj jezik ni več ovira, spoznala pa je tudi številne mlade glasbenike z vseh koncev sveta, največ pa se druži s Slovenci, Hrvati in Srbi, ki jih je med študenti v Gradcu veliko. Zanimivo, "tam gor" so vsi prepričani, da je Grkinja ali Španka. Žal jo pri študiju nekaj stvari L._ jflVT* *' I ■ i v np- m^mm.^ j i / '^HNSPJkEšb moti. Njena profesorica je zelo zasedena, zato je njen način študija zelo razpršen, kar je težko, saj si želi naučiti čim več. Po diplomi bi rada vpisala spe-cialko iz opernega petja. Ker pravi, da bo zagotovo pevka "italijanskega faha", ker ji je italijanska opera bliže od nemške, si to želi opravljati v Italiji. Ko bo končala dolgoletni študij, si seveda želi doseči kar največ na svojem področju. Čeprav ima Slovenijo rada, bi rada poskusila peti tudi v tujini. Njena največja vzornica poleg Dušanke ostaja Maria Callas. Gordano sem zmedla le z enim vprašanjem, ki seje meni zdelo preprosto, ona pa se je le nasmehnila in rekla: "Kaj naj ti pa tu povem?" Vprašala sem jo namreč, kaj poleg glasbe jo še zanima, kaj počne, kadar ne poje, ne študira. "Ko se enkrat v tem, si noter. Če glasba ni klasika, je pa jazz, ki ga imam zelo rada. Veliko prijateljev imam v Velenju, tudi zaradi njih pogosto prihajam domov, čeprav vse bolj postaja mesto, kjer živijo oni in moja mama. Moja prihodnost bo težko povezana z njim." In ker ima rada tudi jazz, jo boste morda kdaj slišali prepevati jazz standarde, kar prav rada počne in to nenapovedano, ko so na odru pač njeni glasbeni prijatelji, ki jo povabijo k sodelovanju.. V Gradcu so jo že poskušali prepričati, da se preusmeri in raje študira jazz. Neuspešno. Gordana Hleb bo operna pevka, verjetno pa bo pela mlado dramski sopran. To je le eden od številnih opernih glasov, baje zelo redek. Kot je redkost talent, ki ga je Gordana dolgo nosila v sebi, a gaje na srečo odkrila dovolj zgodaj, da sije začrtala pot, ki lahko vodi le navzgor. Morda naravnost do zvezd, kar ji naravnost privoščim! ■ Bojana Špegel Foto: vos Kulturno društvo Šmartno ob Paki Nihče ne pride sam od sebe V občini Šmartno ob Paki se kulturna dejavnost ponaša že z več kot 90-letno tradicijo. V tamkajšnjem kulturnem društvu jo nadaljujejo člani Gledališča pod kozolcem, pevci moškega zbora (letos praznuje zbor 40-letnico delovanja) ter plesalci in plesalke folklorne skupine Oljka. Proti koncu lanskega leta so ustanovili kulturno društvo, ki pa združuje pod svojim okriljem še druge dejavnosti, tudi v Gorenju. Z ljubiteljsko kulturo se na območju spodnjega toka reke Pake ukvarja približno 130 občanov. Peter Podgoršek, predsednik šmarškega kulturnega društva, o kulturi v občini razmišlja tako-le:"Močno se mi je vtisnil s spomin dogodek iz lanskega božič-no-novoletnega koncerta. Po njem je namreč k meni pristopil starejši član našega gledališča in me nagovoril:"Veš, ko smo skupaj nastopili, je bilo tako fajn. Prosim te, če boste še karkoli delali, enkrat v življenju bi še rad nastopil na tem odru. Ne vem, kaj, nekaj, karkoli. Če bi se tudi samo sprehodil čez oder pred občinstvom v dvorani. Samo to si še resnično želim." Njegove besede so me prevzele ne zato, ker mu zdravstvene težave onemogočajo tvorno sodelovanju pri delu društva, ampak zaradi spoznanja, da naša ljubiteljska dejavnost ljudem res veliko pomeni." Kozolčani so jo v zlatih 80-tih, ko so sloves svojega kraja ponesli širom po domovini in tudi tujini, njeno potrebnost in priljubljenost gradili na dobrem stiku z ljudmi v dvorani. Dajali so jim tisto, kar so od njih pričakovali in si na takšen način vzgajali občinstvo. Zato bo ena osrednjih nalog šmarških kulturnih zanesenjakov v prihodnje spet približati kulturo, kulturno dejavnost in kulturni dom tistim, ki jim je vse namenjeno. Navaditi jih na to, da se tu vedno nekaj dogaja, ponuditi jim zabavo in seveda tudi možnost za sodelovanje in soustvarjanje v kulturnem društvu. Občutek, da v občini za delo v društvih, tudi kulturnem, zmanjkuje volje, po mnenju Petra Podgorška, ni pravi. Bolj pravilno bi bilo:"Manjka nam novih ljudi. Zakaj? Zato, ker so (smo) podmladku namenili premalo pozornosti. Ni jih bilo tudi malo, ki so menili, da "zraven" ne morejo priti, kar še zdaleč ni res. Zmotno prepričanje in pričakovanje, da se nam bo kdo pridružil kar sam od sebe, je pustilo posledice. Treba jih bo čimprej odpraviti in ljudem dokazati, da Peter Podgoršek: "Odpreti kulturno dejavnost ljudem in jim jo še bolj približati bo temeljna naloga dela šmarških kulturnih zanesenjakov v prihodnje. Prepričan sem, da nam bo -tako kot doslej ■ v veliko pomoč tvorno sodelovanje z občinsko upravo." se nam lahko pridruži vsak, če ga ljubiteljska kultura le zanima." Ob takšnem razmišljanju ne preseneča, da je kot predsednik društva (mlad po letih, a z več kot 10 letnim delom v kulturi), v ospredje prizadevanj uvrstil kulturno dejavnost v Šmartnem še bolj približati, predvsem odpreti ljudem. Temeljno usmeritev naj bi bilo moč zaznati pri delu sek- Leto 1998 v občini Žalec Pomembni jubileji, vrsta prireditev Žalec, 5. februarja -Letos mineva 130 let od II. Tabora na Slovenskem, 50- letnica smrti skladatelja Rista Savina in 180-letnica rojstva prve slovenske pesnice Fany Hausmann, ki je bila rojena na dvorcu v Novem Celju. Zaradi teh jubilejev bodo v občini Žalec v tem letu dali kulturi še poseben poudarek, jubileje pa bodo zaznamovali s številnimi kulturnimi in športno-turističnimi prireditvami. Organizirali jih bodo praktično po celi občini in ne le v središču, v mestu Žalec. Na novinarski konferenci v prostorih občine Žalec je župan Milan Dobnik poudaril, da želijo pomembne jubileje zaznamovati tako, kot se zanje spodobi iz več razlogov. Savinjska dolina je bila že od nekdaj središče narodno zavednih ljudi, zato ne preseneča, da so II. slovenski tabor organizirali prav v Žalcu. Da se bodo "na veliko ukvarjali z delom rojakov" prav tako ni nobeno presenečenje, saj si zaradi svojega dela v širšem slovenskem prostoru to tudi zaslužijo. Svečanosti imajo svojo ceno, zato bodo v letošnjem občinskem proračunu za prireditve, ki so jih označili kot prireditve občinskega, značaja, predvideli določeno vsoto. Na vprašanje, koliko, odgovora nismo slišali. Nekatere projekte so namreč prijavili tudi kot projekte širšega, republiškega pomena. Tanja Rehar - Razboršek, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti občine, je poudarila, da je težišče vsega dogajanja res na kulturi, vendar pa so v ta splet vključili tudi številna športna srečanja ter turistične prireditve. Žvrstile se bodo skozi celo leto. Anka Krčmar, direktorica Zavoda za kulturo Žalec, je iz obširnega rednega programa kulturnih dogajanj izdvojila nekatere najpomembnejše. Med slednje je uvrstila izid 10 zgoščenk glasbenika, rojaka Rista Savina, ki naj bi jih predstavili prihodnji mesec. Od teh bodo za prodajo namenili le eno, preostalih devet zgoščenk pa za študijske namene. 180-letnico rojstva prve slovenske pesnice Fany Hausmanove bodo zaznamovali z izdajo njene pesniške zbirke, izdali pa jo bodo v sodelovanju z založbo Karantanija in celjsko knjižnico. Posebno doživetje bo srečanje s Sonjo Perle, domačinko iz Prebolda in letošnjo dobitnico Zlate ptice. Prejela jo je za potopisni roman Črni angel varuh moj in izid pesniške zbirke rojaka Ervina Fritza z naslovom Faun. Na likovnem področju velja omeniti otvoritev razstave akademske slikarke, prav tako domačinke, Jelice Žuža ter akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška. V načrtu pa imajo še predstavitev savinjske keramike Milene Moškon, nadvse veselijo pa se še izdaje Savinjskega zbornika, ki so ga nazadnje izdali pred 10 leti. Višek bodo prireditve dosegle na sam praznični dan, v nedeljo, 6. septembra. Na ta dan bodo, med drugim, celjski gledališčniki uprizorili potek II. Slovenskega tabora, prizadevajo si ob tem prikazati še obrobna dogajanja, zavrteli nekaj Savinove glasbe. V program so uvrtili tudi baletno predstavo z naslovom Čajna punčka. V spet prireditev ob praznovanju jubilejev so se vključili tudi člani žalskega filatelističnega društva. Skratka, sogovorniki so na novinarski konferenci izrazili prepričanje, da bodo jubileje dostojno proslavili. Pričakujejo, da bodo prireditve pri občanih in tudi v širšem slovenskem prostoru dosegle svoj namen in pomen. mtp cij kulturnega društva in pri prireditvah. Večer ljudskih pevcev in godcev, s katerim so sklenili lansko praznovanje občinskega praznika, je dober zgled, kako zadovoljiti tako obiskovalce kot nastopajoče. "Vesel sem dobrega obiska na zadnjih prireditvah, kljub temu pa ne morem mimo "šmarškega lokalpatriotizma". Če gostuje pri nas skupina iz drugih krajev, ki je domače občinstvo ne pozna, je obisk veliko skromnejši, kot bi se za kraj z več kot 90-letno kulturno tradicijo spodobilo." Približati kulturo čimširšemu krogu ljudi ne pomeni le še več občinstva v dvorani, ampak tudi več kulturnih ustvarjalcev. Pred nedavnim ustanovljena mešani pevski zbor in tamburaška sekcija potrjujeta, da so na dobri poti. Prav tako uspešno nadaljevanje dela folklorne skupine in skrb njenih članov za podmladek. Izdvojiti seveda ne gre moškega zbora, ki bo prizadevanja za primerno zaznamovanje jubileja strnil z željo po ureditvi pevske sobe v hiši ustanovitelja in dolgoletnega zborovodja Frančeka Klančnika in pa članov Gledališča pod kozolcem. Ti se v teh dneh vneto pripravljajo na premiero novega dela "Mednarodni harem -BOEING, BOEING". UTp Kulturno društvo Mislinja Sedaj še Iji JUM« ■ Vrli člani Kulturnega društva Mislinja že kaj let zapored zaznamujejo slovenski kulturni praznik z več prireditvami. l\idi letos so ob tej priložnosti pripravili bogat program. Tako so minulo soboto v kulturnem domu v Šentilju nastopili člani trobilnega kvinteta Akademije za glasbo iz Ljubljane. Dan kasneje, na sam 8. Februar, je bilo v tem domu še posebej živahno. Poleg kulturnega programa so za praznik pripravili še foto-razstavo z naslovom "Igrali so na našem odru", dan pa so sklenili z družabnim srečanjem delavcev v kulturi. Zadnjo prireditev iz spleta bodo pripravili v soboto, 14. februarja ob 19. uri, na njej bodo nastopili ljudski godci. Kot je povedal predsednik Kulturnega društva Mislinja Peter Tovšak, v občini Mislinja niso kulturni le ob posebnih priložnostih, ampak se trudijo celo leto. Zelo spodbudno pa je, da se radi vključujejo med starejše ljubiteljske kulturne zanesenjake tudi mladi, kar je porok za nadaljnje ustvaijalno delo na tem področju. ■ tp Kulturni praznik v Gaberkah Nekoga moraš imeti rad Dvorana gasilskega doma v Gaberkah je bila minulo nedeljo spet polna do zadnjega kotička. Razumljivo, ko pa so tamkašnji kulturniki pripravili v počastitev slovenskega praznika zanimivo prireditev. Poleg najmlajših krajanov, ki so na prikupen način prikazali, kaj je na svetu močnejšega kot ljubezen, so na odru nastopili še tamkajšnji mladinci, in sicer z odlomki iz Linhartove Županove Micke, recitali in pesmimi, humorista Branko in Mirko, malo starejše, pa tudi nekoliko bolj sveže dogodke iz kulturnega utripa kraja pa so prikazali na razstavi slik. Vsi skupaj so imeli še priložnost nagraditi za ubrano petje tudi pevce in pevke mešanega zbora Gorenje iz Velenja. m M. J. __107,8 MHz "Nama tega, naj se nasmejeva, ni treba naročiti. Midva sva rada vesela in to najini poslušalci vedo," dopovedujeta Stanetu Vovku Danijel Vunderl in Željka Brajdič. (Foto: vos) ne, ga bodo pa enkrat še že spoznali, je po neprespani noči, ki mu jo je zakrivila RIT, ta bo izšla v petek, 13-tega, v Mladinskem centru, malo pred oddajo tega članka, rekel, obvezno dopiši: "Napovedano je lepo vreme in v takem se tudi radijski valovi lepše slišijo, pa še brati je bolj veselo." Tisto o širjenju valov in branju drži, kako bo pa z vremenom ...? ■ Milena Krstič - Planine Odvisniki Zadnjič mi je nekdo, v takem bežnem pogovoru omenil, daje Naš čas pač odvisen časopis in da on ve, da drugače pisati tudi ne moremo, kot pišemo. "Kako, prosim?", sem mu rekla. Glede na to, daje eden od tistih, ki so se uveljavili tudi s čisto majčkeno pomočjo tegale časopisa, ki ga imate zdajle v rokah, sem si upala vprašanje ponoviti še nekajkrat. "Kako, prosim?" Pa mi je začel dopovedovati, da smo odvisni od bralcev. Ja, hvala bogu, od koga pa naj bomo? In o tem, da on to vse razume, pa vseeno, kako daje bilo včasih drugače, ko smo hodili po navodila o tem, kaj naj bo v časopisu. Kam smo hodili ni povedal, se je pa dalo razumeti namig. Pa, da ne boste mislili, daje kak ostanek tistih, na katere je namigoval, čisto drugače je pobarvan kot so njih nasledniki. To me je začudilo. Kriv si, če si odvisen! In ker si levi mislijo, da od desnih, desni, da od levih, sredinski pa, da od levih in desnih, samo od njih ne, je danes krasno, da si odvisen od bralcev. S tem nam je, v končni fazi, dal priznanje. Če torej želite, da bi bili odvisni tudi od vas, se pa le naročite na Naš čas. Pokličite 855 450 ali pa na naslov: Naš čas, Foitova 10,3320 Velenje, pošljite dopisnico. To je bil EPP za Naš čas. Nenaročen. Jure Trampuš, tisti, ki ga poznajo, vedo kdo je, tisti, ki ga 12. februarja 1998 KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... RES NULLIUS V MAXU Velenjska ročk skupina Res Nullius, ki je konec minulega leta izdala svo novi in po mnenju mnogih svoj najboljši album doslej, "Zdravo je biti divji", bo omenjeni album prvič v živo predstavila tudi domači, velenjski publiki. JUTRI, v petek, 13. februarja bodo Res Nullius zagrmeli v velenjskem klubu MAX. To bo v letošnjem letu prvi pravi rockovski koncert v tem klubu, ki bo sicer že dan prej gostil ljubljansko funky zasedbo Planet Groove in znanega televizijskega glasbenega opremljevalca in DJ-a Matjaža Ambrožiča. ZAKLONIŠČE PREPEVA Kontroverzna novogoriška skupina z nenavadnim imenom Zaklonišče prepeva je pred kratkim izdala svoj drugi album. Album, ki je izšel pri založbi Nika nosi naslov "Novo vreme - stare dileme", prinaša deset in so njeni člani poiskali zatočišče na različnih krajih (Saša Lošič, kot je znano, v Sloveniji), so sedaj spet zbrani v studiu v Zagrebu, kjer pripravljajo material za nov album. Snemanje, pri katerem sodeluje znani hrvaški producent Nikša Bratoš (Crvena jabuka) za zdaj poteka po načrtih. FALCO MRTEV Minuli vikend je predvsem avstrijsko javnost pretresla novica o tragični smrti najbolj znanega pop ustvarjalca naših severnih sosedov, 40 letnega Hansa Holzla, bolj znanega po novih skladb, dodanih pa je še pet skladb, ki so bile objavljene že na prvi kaseti. Poleg avtorskih skladb, ki so, kot je pri njih že v navadi, stilsko zelo raznolike, saj vsebujejo tako elemente punka, kot ruskega etna, španskih ritmov, dalmatinskega melosa do sodobnejših rockovskih prijemov, najdemo na plošči tudi priredbo Balaševičeve uspešnice "Računajte na nas", s katero je skupina postala znana po vsej Sloveniji In za katero bo v kratkem nared tudi videospot. PLAVI ORKESTAR Nekoč ena najbolj popularnih in najbolje prodajanih bosanskih skupin, Plavi orkestar, po več kot petih letih mirovanja in prisilnega ločenega žeivljenja spet snema nov album. Potem ko je vojna na področju bivše Jugoslavije kruto prekinila ustvarjalno pot te znane sarajevske skupine imenu Falco. Falco-je slavo avstrijskega popa ponesel v svet v začetku osemdesetih let, ko se je z uspešnico "Der Kommissar" prebil v sam vrh evropske pop glasbe. Njegov največji hit je sledil nekaj let kasneje s skladbo "Ročk Me Amadeus", čemur so sledile še nekatere druge uspešnice ("Jeanny"...). V zadnjem času je Falco živel v Dominikanski republiki, kjer se je po podatkih tamkajšne policije tudi smrtno ponesrečil v prometni nesreči. BALAŠEVIČ V SARAJEVU Minuli vikend se je prvič od začetka vojne v Bosni in Hercegovini zgodilo, da je na tleh te nekdanje jugoslovanske republike nastopil kak izvajalec popularne glasbe iz ZRJ. Prvi je UMRL CARL VVILSON Minuli petek je v bolnišnici v Los Angelesu umrl ustanovni član legendarne skupine Beach Boys, Carl VVilson. Wilson je bil eden najbolj vplivnih članov skupine, ki je v svet popularne glasbe lansirala značilni zvok kalifornijske obale, znan po imenu surfer's ročk. Tudi po razpadu skupine je bil aktiven glasbenik udeležbo že potrdili člani skupine Hanson, prišli bodo Sting, Vince Gill in Chris Ročk, med nastopajočimi pa bosta tudi nominiranca v kategoriji duetov: Babyface in Stevie VVonder. Svojo udeležbo je menda najavil celo sam Pavarotti. BABILON Ljubljanska skupina Babilon je po izdaji svojega zadnjega albuma Babilon III in zelo napornemu angažmaju ob koncu minulega leta v mesecu januarju bolj ali manj počivala. Februarja so fantje ponovno začeli delati s polno paro. Posneli so in je še vedno sodeloval z mnogimi znanimi imeni svetovne pop glasbe. Carl VVilson je umrl za posledicami hudih bolezni. Zdravniki so namreč pred približno letom dni ugotovili, da boluje za hudo obliko pljučnega raka in tumorja na možganih. Tudi sicer se imena družine VVilson drži smola. Leta 1983 je pri plavanju tragično utonil njegov brat Dennls, prav tako član skupine Beach Boys. GRAMIJI 98 Podelitev letošnjih Grammyjev se vse bolj bliža. 25. februarja naj bi namreč že štiridesetič podelili največja priznanja za glasbene dosežke v minulem letu. Bolj ko se prireditev bliža, bolj znana so tudi imena nastopajočih, ki se bodo pojavili na tej gala prireditvi. Tako so svojo video material za videospot skladbe "Nikoli (ne naveličam se)", ki se ravno zdaj montira, vse do sredine februarja pa so zaposleni tudi s stalnim nastopanjem v novogoriški Perii. SLAUGHTER V prometni nesreči je minuli četrtek zvečer izgubil življenje kitarist skupine Slaughter, 35 letni Tim Kelly. Po informacijah, ki prihajajo iz kroga skupine je Kelly s svojim vozilom vozil po znameniti arizonski cesti Arizona Higway in pri tem trčil s tovornjakom, ki mu je zpri pot. Hudo ranjenega so odpeljali v bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb glave kasneje umrl. Kelly je skupaj z ostalimi člani težkometalne zasedbe Slaughter nazadnje nastopil novembra lani na koncertu v Detroitu, kjer so nastopili po naporni poletni turneji z Alicom Cooperjem. UMiČ to bariero premagal vojvodinski pevec Djordje Balaševič, ki je pred leti bil prav tako eden prvih jugoslovanskih pevcev, ki je po letu 1991 nastopil v Sloveniji. V Sarajevu je Balaševič nastopil dvakrat (v soboto in nedeljo) in obakrat napolnil tamkajšnjo dvorano Skenderijo ter tako na svoj način premagal vsa sovraštva, ki so se v letih vojne nakopičila med tamkajšnjim prebivalstvom. LESTVICA DOMAČE GLASBE (št 252) 1. PODKRAJSKI: Venček narodnih 8 glasov 2. MIKOLA: Ja, ja, ta bariton 7 glasov 2. PRIMORSKI: Zastran ljubezni 7 glasov 4. PLAZL: Zajček 5 glasov 5. JOŽI K.+ MIHA D.: Svarilo 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 15. februarja: 1. KOVAČI: Da dol padeš 2. SLAK: Na zdravje, dekleta 3. SLOV. MUZIKANTJE: Euro polka 4. ŠTAJERSKIH 7: Se enkrat na leto dobimo 5. VERDERBER: Reka najine ljubezni ■ Vili Grabner Štajerskih 7 7 audio kaset, 4 zgoščenke, 2 videokaseti, pa priznanja in pohvale, tudi štirje Zlati petelini, je bera ansambla Štajerskih 7, ki letos že trinajsto leto razveseljuje svoje oboževalce in poslušalce. Ansambel Štajerskih 7 že nekaj let sodi v sam vrh slovenske narod- no-zabavne glasbe, tudi po zaslugi odličnega (bivšega) opernega pevca Rudija Šantla, ki se je zdaj ustalil med domačimi vižami. Seveda pa Štajerskih 7 ne bi bilo, če bi manjkal kdo od ostalih članov. Vodja ansambla je Samo Pokorin, sledijo mu: Boris Pokom, Gusti Skaza, Branimir Klevže - Pero, Robi Smolnikar in Jani Zavec. V trinajstem letu delovanja so izdali kaseto in CD z naslovom "Prijateljem". Vse informacije o Štajerskih 7 pa lahko dobite tudi na internetu: http://www.gerzina.videoton.si. ■ Vili Grabner Študent naj bo Koledar prireditev: 13. februar: Izzid Racionalno izbranih tem in otvoritev razstave Gregorja Gojeviča "Velenjska knjižnica" (arhitekturna diplomska naloga), Mladinski center Velenje (20.30). 20. februar: Turnir dvojic v namiznem nogometu, Plač (21.00) 21. februar: Amerika, predavanje, Mladinski center Velenje (21.00). ANDRAGOSKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE skupaj z EK0N0MSK0-P0SL0VN0 FAKULTETO MARIBOR sprejema prijave za vpis v 1. letnik izrednega študija VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA PROGRAMA POSLOVNA EKONOMIJA Prijave sprejemamo na obrazcu 1,71/1 do 10. marca. Naš naslov: AZ LJUDSKA UNIVERZA VELENJE, Titov trg 2, tel.: 063/854-539. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o. 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 mm n 12. februarja 1998 KULTURA, PORTRET KAK aS 9 Naših 9X9 let V deveti številki Velenjskega rudarja, ki je izšla 3. julija leta 1954, je bil objavljen tudi članek z naslovom "Velenjski rudarji gradijo najmodernejšo šolo v FLRJ". Vsebina članka pravzaprav priča o tem, da časopis ni bil le "glasilo sindikata Rudnika lignita Velenje", temveč so ga zanimale tudi teme iz vsakdanjega življenja naših ljudi: "Delo na gradnji nove osnovne šole v Velenju je ponovno zaživelo. Pravilno tolmačenje o potrebi novih šolskih prostorov je naletelo pri rudarjih in večjem delu okoliškega prebivalstva na lep odmev, dočim se nekateri, najbližji prebivalci, oni, katerim je skupnost nudila vse, danes delovnim prostovoljcem posmihajo in se Šopirijo po komfortnih stanovanjih, ki so zrasla iz žuljev velenjskega rudarja. Po napornem osemurnem jamskem delu, po opravljenem flelu v gospodinjstvu, prihajajo rudarji, gospodinje, učiteljstvo, lameščenci, otroci in upoko-enci, vsi nasmejani in razigrani la šolsko gradbišče, ker se zavedajo potreb. Z udarniškim tlelom in denarnimi prispevki f.clijo izboljšati svojim otrokom učne pogoje in zagotoviti pot v lepšo bodočnost. Naporni so bili izkopi temeljev, betoniran-je istih, prenos in polaganje težkega kamenja v kleti, razni opaži in še in še ... Vse je bilo naporno in še bo naporno, pa ko se človek zave, da gradi svojim otrokom dom kulture in razvedrila, z veseljem opravlja potrebno delo, za katerega pa bo bogato poplačan s hvaležnostjo svojih najmlajših. Statistika nam kaže, daje od 31. maja do 15. junija bilo na delu 423 prostovoljcev s skupno 1920 opravljenimi urami in 765 šoloobvezne mladine s 4339 opravljenimi urami. Najpridnejši prostovoljci doslej so bili: Borovšak Stane, ki je opravil v tem kratkem času 37 prostovoljnih ur, nadalje tov. Dermol Hinko - 28, Dominik Kari - 25 in tovarišica Pfeifer Vera - 24. Izmed šoloobveznih otrok je bil najpridnejši Korbar Alojz, ki je napravil 18 prostovoljnih delovnih ur. Želimo, da bi vsi, ki še niste bili na gradbišču najmodernejše šole v FLRJ, sledili tem vzgledom in s prostovoljnim delom dokazali očetovsko in materinsko ljubezen do svojih malčkov, obenem pa ljubezen do svoje socialistične domovine." ■ dk Kulturni center Ivana Napotnika Velenje Mladinski abonma: I MIRNA BOSNA V četrtek, 12. februarja, ob 18.00, bo v domu kulture Velenje gledališka predstava MIRNA BOSNA, v izvedbi Gledališča Ane Monro in Grupe nepopravljivih optimistov. Mujo, Fata in Haso, skoraj bosanski narodni junaki, so tudi glavni junaki naše zgodbe, ki jih vojna vihra požene na brezciljno romanje po Evropi in Ameriki. Tekst je napisala Draga Potočnjak. V predstavi sodeluje preko dvajset igralcev. Vstopnice za izven 1000 SIT! Drago Medved: VINSKI BREVIR V četrtek, 19. februarja, ob 19.00, bodo v Knjižnici Velenje predstavili knjigo o vinu, ki jo je napisal Drago Medved. Vinski brevir ni knjiga o tem, kako se prideluje vino, temveč kaj početi z njim, ko se z njim srečamo. Brevir je razdeljen v pet delov: zgodovina, religija, umetnost, zdravje, hedonizem. Gostje večera bodo pesnik Tone Pavček in Rok Kvaternik, direktor založbe »Rokus«, ki je knjigo izdala. V uvodnem glasbenem programu bodo sodelovali: Maja Lesjak, sopran, Tanja Meža, alt in Marjan Marinšek, citre. [ Zgodilo se je ... 12. svečana Leta 1882 "Iz Šoštanja. (Šolska zadeva - železniški shod.) so naslovili novico v Slovenskem gospodarju, ki je izšel daljnega leta 1882: "Kakor se sliši, so večini našega okrajnega šolskega sveta dnevi uže šteti, in zahvaliti se ima le nekemu skrivnemu tekmovanju nekje unkraj Drave, da se delovanju njegovemu ni še popolnem žila prerezala. Stvari, kakor je v istini, tukaj razpravljati ne smem, zavoljo skušenj s tiskovno svobodo. Povedati samo hočem, da je 6 udov okr. šol. sveta izstopilo za ta slučaj, če njihov zagovor svoje veljave brezvspešen ostane. Toda uže sedaj moremo reči, da bodo pri novej volitvi zopet ravno isti in sicer jednoglasno izvoljeni. Da oni tudi potem svojih nazorov ne bodo izspremenili, da bodo tudi potem čast in veljavo okr. šol. sveta varovali, ravno tako, kakor to sedaj storijo, porok so nam njih značaji. Ako se toraj opravičenim tirjatvam večine okr. šol. sveta od neke strani ne bi hotelo vstreči, prisiljena bi bila šestorica zopet izstopiti in zopet se izvoliti dati. - Dne 12. febr. t.l. bilo je v našem trgu kaj živahno. Obhajal je se shod mnogih mož, ki želijo železnico dobiti od Celja v Spodnji Drauburg. Trg je bil okinčan z bojami in zastavami. Sešli so se zastopniki 5 okrajnih zastopov, mest Celja in Slov. Gradca, trgov Žavca, Vranskega, Mozirja, Velenja, večih kmetskih občin, mnogo obrtnikov, trgovcov in velikih posestnikov. Zbrani so sklenoli delati na to, da se omenjena železnica res postavi. Ministru za trgovino odposlali so telegram s prošnjo, naj stavljenje ove železnice krepko podpira. Izvolili so odbor s sedežem v Šoštanji. Odbor ima skrbeti, da se podjetje uresniči. Predsednik je župan g. Schnitzer, denarničar, načelnik okrajnega zastopa, g. Golob, in konzulent, inženir g. Mih. Vošnjak. S 3-kratnim živahnim živijo - klicanjem na svitlega cesarja bilje imenitni shod sklenjen." Mihael Vošnjak, ki je bil rojen pred sto enainšestdesetimi leti v Šoštanju, je bil ugleden železniški strokovnjak, ki je služboval na najzahtevnejših odsekih takratne avstrijske železnice, velikokrat pa je imel težave z oblastmi, predvsem zaradi svoje narodne zavednosti. Kot dober gospodarstvenik je kmalu spoznal težavne gospodarske razmere, v katerih so živeli naši ljudje, in pod vplivom svojega brata dr. Josipa Vošnjaka začel ustanavljati prve slovenske hranilnice in posojilnice na Spodnjem Štajerskem, veliko zaslug pa ima tudi za izgradnjo železniške proge med Celjem in Velenjem. Leta 1957 Vj-ubriki Slovenskega poročevalca "Od blizu in daleč"je bila pred enainštiridesetimi leti objavljena tudi novica z naslovom "Da bo Velenje lepo in prijazno mesto": "Te dni se je sestal v Velenju iniciativni odbor olepševalnega društva. Društvo bo, sodeč po živahni razpravi navzočih, imelo dosti nalog. V novem Velenju bo moralo poskrbeti za klopi, stojala za rože in vse drugo, kar bo dajalo prikupen videz novim poslopjem. Poleg tega bodo s primernimi svarilnimi in vabljivimi slikami ter napisi opremili križišča cest, igrišča in druge javne prostore. Društvo naj bi tudi dalo pobudo za pleskanje hiš, red in čistočo okrog njih, gojitev cvetja itd. Na seji društva žena v Velenju so sklenili, da bodo priredili tečaj ročnih del in gospodinjski tečaj. Za oba imajo že lepo število prijavljencev. Radi bi priredili tudi prikrojevalni tečaj, vendar jim to onemogoča pomanjkanje prostorov." Se še spominjate, kako je bilo nekdaj Velenje čisto in urejeno?! ■ Damijan Kljajič m. \> mflV- —r—u« lllSStS 4 V^s \ . jS* "I \ A Takšen pa je spomenik ob velenjskem Centru srednjih šol danes. (Foto DK) Zaleščanski portreti 38 PAVEL ŠIFER Kakor koli že je bil čas druge svetovne vojne krut in negotov, ljudje so se vendarle ljubili in rojevali otroke. Kdove čigavo življenje je zamenjal Pavli, ko je 5. avgusta 1942 prijokal na svet. Rodil se je mami Ani in očetu Francu, ki so ju raje klicali kar Ene in Franjo. Priimek Šifer pripoveduje o tem, da so predniki nekoč prišli s severa, babica po materi je bila čisto prava Tirolka, ki se tudi slovensko nikoli ni prav dobro naučila in prav zaradi porekla pri dvainsedemdestih letih izginila na Teharjih. Od vojnih časov so Pavliju spominu ostali v glavnem le preleti avionov nad Celjem. Takoj po vojni so se Šiferji naselili v Rebevškovi hiši v Gaberjah, celjskem industrijskem predmestju, kjer danes stoji hala Golovec. Kupi orožja, ki so ga zapustili Nemci, so bili za otroke strašno privlačni in tako je nekoč bil Pavli zraven, ko so praznili detonatorje - po silovitem poku je en otrok obležal mrtev, nekaj je bilo ranjenih ... Bil je sicer edinec, a v hiši je stanovala tudi sestrična, ki mu je bila kot sestra. Bil je čisto normalen, priden otrok, imel pa je tudi krasne starše - nikoli v življenju doma ni prejel klofute. Rebevškova hiša s štirimi strankami je bila sicer del večjega posestva s hmeljišči, njivami, konji, hlevi. To je bilo za otroke najlepše igrišče na svetu. Pavli je spoznal kmečko življenje in se ga naučil ceniti, vrh tega je bilo posestvo tudi vir zaslužka - poleti so otroci obirali hmelj, ob nedeljah po maši so čistili konjske komate. V osnovno šolo je imel preko gmajne četrt ure hoje, nazaj pa seveda, potem ko je tovarišica rekla "Za domovino...", in otroci odgovorili "S Titom naprej", mnogo dlje. Prav fino mu je bilo hoditi v šolo, imel je cel kup prijateljev in rad je risal. Pri vsem tem je bil še odličnjak. Po štirih letih je odšel na celjsko nižjo gimnazijo. Kaj bo nekoč po poklicu, se še vedno ni vedelo, saj so mu bile v šoli kar vs£ stvari zanimive, predvsem pa risanje, biologija in drugi naravoslovni predmeti. Tudi telovadba, mati pa ga je "navdušila" še za glasbeno šolo, kjer je potem z muko deset let igral klavir... Veliko ur je prebil s stricem aranžerjem Kokoljem, ko je slikal... Gabrski, celjski in fantje z Jožefovega hriba se niso najbolj marali, zato je med njimi prišlo do marsikatere bitke. Zgodilo se je, da je Pavli zaradi strelne rane od frače odšel v bolnišnico, tri mesece pa recimo zaradi strahu pred celjskimi fanti ni upal v glasbeno šolo v mestu. Lumparij, ki bi prizadele druge ljudi, Pavli nikoli ni hotel početi, raje je pomagal. Tudi tako, da je z gimnazijskim oktetom nastopal za bolnike v Novem Celju, za ostarele... Celjska višja gimnazija je bila zahtevna zaradi strogih profesorjev in strogih pravil igre - Pavli je prvič stopil v kavarno šele v zadnjem letniku gimnazije, prvi /ne zadnji!/ kozarec vina je izpil šele pri osemnajstih letih! Proti koncu gimnazije je že vedel, kaj bo v življenju počel. Privlačili so ga izzivi, takorekoč prazni listi, ki jih je potrebno porisati, počečkati, skratka napolniti z vsebino. Poleg resnega dela v šoli je Pavli telovadil pri TVD Partizan, kasneje pa treniral atletiko pri Kladivarju. Čeprav je težko verjeti, je bil fantič takrat nizek in droban, a v višino je preskočil stoosemdeset centimetrov - na celjski gimnaziji, ga je premagal samo Lukmanov Beno. 1960. leta je Pavli Šifer vpisal študij arhitekture. Teta Pavla, pri kateri je med študijem večidel stanoval, se je zgrozila, ko je zagledala malega suhca. Stvari je vzela v svoje roke in v pičlem letu je fantič zrasel ter tudi po teži pridobil današnjo spoštljivo pojavo ... Tudi Pavlijeve prijatelje je teta imela rada, ni se redko zgodilo, da jih je povabila na celo vedro ocvrtih kalamarov in krompirjevo solato. Študij je vzel resno, imel je izvrstne kolege ATatjano Lužnikovo - kasneje Šmidovo, Andreja Šmida, Janeza Suhadolca, Franca Avblja, Tomaža Jegliča, Kristino Košičevo.../. Da so si kaj prislužili, so delali honorarno, prerisali so cele noči. Delo arhitektov je tipično kampanjsko, dokler traja projekt je treba delati brez prestanka. In ko je projekt oddan, je čas tudi za iumpan-je, ki se je znalo končati po dnevu ali dveh pri vampih na ljubljanskem kolodvoru. Študij je minil brez posebnih pretresov, če seveda ne omenimo, da se je Pavli leta 1963 poročil s svojo gimnazijsko ljubeznijo Sonjo, in da se je istega leta rodil sin Andrej. Pavli je diplomiral decembra 1965. leta, nekaj mesecev še delal, potem pa marca 1966 odšel v Titovo Užice, odslužit kar mu je bilo usojeno. Brez veze so ga dodelili k vezistom, a potem, ko je opravil "obuko" in samega sebe prepričal, da se pač mora sprijazniti z usodo, je bilo bolje. Dali so mu risati poligone, vsakdanjemu pometanju pa se je izognil tako, da je tuintam kakšnemu oficirju narisal načrt za vikend ali hišo... Prva resna služba, leta 1967, je bila na ljubljanskem Inštitutu za turizem. Krasno delo in sodelavci, a brez možnosti za stanovanje. Zato si je poiskal službo v Ajdovščini, naredil poslovilno zabavo ... in istega popoldneva ga je iz Velenja poklical Šmidov Andrej, da bi prišel v službo na Vegrad. Leta 1967 so Šiferji tako postali Velenjčani. Nekaj mesecev so živeli na Šaleški 16, potem v stolpnici na Šaleški 14 in se končno leta 1980 preselili v lastno hišo na Gorici. Pavli je bil na Vegradu le nekaj mesecev, potem pa z večino sodelavcev odšel na Projektivni biro Velenje, ki mu je ostal zvest dvaindvajset let, leta 1990 je odšel med samostojne kulturne delavce, pred tremi leti pa s sinom arhitektom ustanovil Projektivni atelje /P&A Velenje/. Sodelovanje med očetom in sinom je prav zgledno in to je trden temelj za razvoj uspešne družinske projektantske hiše... Prve večje projekte je Pavli narisal že v Ljubljani, po njegovih načrtih je narejena usnjarna na Igu in nekaj gostinskih objektov v Bosni. Tudi delo na Projektivnem biroju je bilo tipično, kampanjsko. Velenje je bilo v razcvetu. Projekte so delali v glavnem po naročilu in mal-okateri ni bil uresničen /na papirju je od velikih idejnih projektov ostala poslovna zgradba Gorenja v središču mesta/. Zbirka Pavlijevih uresničenih projektov je velika, kakšnih tristo jih je, poleg seveda petdesetih za stanovanjske hiše. Njegovi so na primer bloki na Prešernovi / kjer je Vegradova uprava/, bloki na Gorici, na Jenkovi, njegova je velenjska glasbena šola s prizidkom, Zdravstveni dom v Šoštanju, prizidek Zdravstvenega doma v Velenju, osnovna šola v Šmart-nem ob Paki, objekti v območju tovarne Gorenje, Tovarna usnja v Slovenj gradcu, pa iz novejših časov Nakupovalni center v Velenju... Dinamičen, celo vihrav /kot pravi sam/ po naravi, s svojim uresničenim projektom nikoli ni v celoti zadovoljen. Po eni strani zato, ker je kot arhitekt postavljen pred omejitve /denar, materiali, birokratske zahteve/, po drugi strani pa zato, ker je takšen po naravi. Dostikrat prihaja v časovno stisko ravno zato, ker čaka, da se mu bo "prikazala Marija", da bo v zadnjem trenutku našel še boljšo rešitev! Teorija praznih listov, izzivov ga spremlja vse življenje. Resno ukvarjanje s športom je opustil zaradi že omenjenih posledic ljubezni tete Pavle, a skusil se je še marsikje - če drugega ne, je smučal na sindikalnih igrah /ko je nekoč startal kot štiristoti, so pred njegovim prihodom v dolino cilj že podrli, misleč, da ga ne bo.../, igral pingpong za velenjske invalide na Poljskem / pošteno ga je namahal nasprotnik, ki ni slišal in govoril, drugače pa mu ni manjkalo čisto nič/, spustil se je v Severno steno Triglava. Je med ustanovitelji velenjskega Aerokluba, opravii je izpit za jadralnega pilota, tudi na motornem letalu je že letel... Nekaj časa je bil atletski sodnik... Kakšnih deset let je gojil plemenske zajce in jih vodil po razstavah: dokler neki zlobnež na razstavi ni prijavil, da imajo Šiferjevi zajci garje v ušesih... Sam ali s kolegi je delal scenografijo za proslave, za gledališke igre, plakate... Konjiček je še vedno risanje. Za politiko nikoli ni maral, je pa vojni veteran - s sinom sta se namreč prostovoljno javila na voljo štabu občinske teritorialne obrambe in po nalogu komandanta z nesebično pomočjo številnih organizacij in prijateljev brezhibno organizirala postavitev protitankovskih ovir /španskih jezdecev/ po dolini. Zaradi svoje odprtosti, družabnosti in želje, da ne prizadene nobenega človeka, si je Pavli pridobil velik krog dobrih znancev in prijateljev. Zato so pogosta družabna srečanja, ko pride do izraza njegova ljubezen do kuhanja. Prazen lonec je kot prazen papir, potrebno ga je napolniti. In ker nikoli ni zadovoljen, ker ima domišljijo, ista jed skoraj nikoli ni enaka. Slaščic ne peče, je pa mojster za ribje jedi, golaž... In je tudi gurman, česar s svojo postavo, ki jo občasno sicer postavi pred kruto dejstvo pritrgovanja od ust, niti ne more zanikati. Kolikor nekoč ni maral klavirskih ur, zadnja leta vedno pogosteje zvečer sede za klavir, da se pred spanjem umiri; tudi na koncertih je stalni obiskovalec. Ce se v konce tedna in praznike ne "vrinejo" znanci, jih najraje preživi s prijateljico Anko v njeni lepo preurejeni hiši nasproti cerkve v Belih Vodah, kjer so ju vzeli za svoja in Pavliju celo dodelili čast čuvarja cerkvenega ognja... Čeprav mu je najtoplejši ogenj mala vnukinja Kaja, ki sta mu jo pred leti "podarila" sin in snaha - Andrej in Andreja. Praznih listov ima Pavel še veliko, a najbolje bo, da najprej opravi manjkajoči izpit za motornega pilota - da bo hitreje tekal od izziva do izziva - in v desetletjih, ki so mu še usojena, uspel postoriti vse, kar si je začrtal... ■ U. Hrast io nas as TV SPORED 12. februarja 1998 ČETRTEK, 12. februarja SLOVENIJA 1 09.00 Živalske pravljice, 6/13 09.15 Ouasimodove čarobne dogodivš čine, 6/26 09.40 Risanka 09.45 Grace na udaru, 22/25 10.15 Nash Bridges, 6/14 11.00 Dogodivš čine z divjega zahoda, 11/16 11.30 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 13.05 Vreme, šport 14.50 30 let FS Emona, 3. del 15.10 Ayllu, ansambel peruanske glasbe 15.20 Umirajoči labod, pleše Urša Vidmar 15.25 /Ne/znani oder 15.50 Osmi dan 16.20 Slovenski utrinki 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Zenit 18.50 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Nagano'98 20.35 Vrtinec rož, 3/14 21.40 Tednik 22.30 Odmevi, vreme 23.00 Kultura 23.05 Šport 23.10 Ljubljanski sejem - moda Fashion 23.15 Oblikovalke, 1/21 23.50 Zenit SLOVENIJA 2 09.00 Pepe in Pepa, 23/26 09.30 Trdno v sedlu, 24/65 10.00 Dr. Sylvestre, 5/12 10.50 Lov za zakladom, franc. kviz 11.50 Stoletje ljudstva, 4/10 16.30 TV prodaja 17.00 Zimske olimpijske igre 18.30 Gremo plesat 18.55 Ljubljanski sejem - moda 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Športna oddaja 20.35 Ljubljana: Košarka evrop. liga (M) - UNION OLIMPI-JA:KINDER 22.15 Sestre, 9/22 23.05 Schicsalspiel, nemški tilm 01.10 Zimske olimpijske igre 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Acapulco H.E.A.T., nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje!, humor, serija 14.00 Razprtije, nan. 15.00 Povver rangers, nan. 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Senca, nan. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Acapulco H.E.A.T., nan. 1.9.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 21.00 Obalna straža ponoči, nan. 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Jasnovidna Lisa, amer. film 00.45 24 ur, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 17.55 09.30 GREMO V KINO; oddaja za 18.00 ljubitelje filma 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 19.00 10.05 VIDEO TOP glasbena oddaja 19.05 10.55 TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI 19.30 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.35 19.00 REGIONALNE NOVICE 20.00 19.05 OTROŠKI PROGRAM 20.05 19.30 IV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDO 20.05 NEVESTINA MATI, ameriški 21.35 film; (The mother of the bride, 1993) 21.35 KARTE USODE, kontaktna 22.05 oddaja; vedeževanje iz kart 22.10 22.20 REGIONALNE NOVICE 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.40 22.30 HOROSKOP 22.45 22.35 TV IZLOŽBA 22.50 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 22.55 PETEK, 13. februarja SLOVENIJA 1 09.00 Ku-ku, 6/13 09.15 Narava od blizu, 2/6 09.45 Zenit 10.15 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 10.35 Oblikovalke, 1/21 11.10 Vrtinec rož, 3/14 12.00 Slovenski utrinki 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 15.50 Zgodbe iz š koljke 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Novi raziskovalec, 6/13 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.05 Nagano'98 20.35 Dobra borba, amer. film 22.05 Oglasi 22.10 Odmevi, vreme 22.40 Kultura 22.45 Šport 22.50 Oglasi 22.55 Newyorška vročica, 16/22 23.30 Oglasi 23.30 Zvezde ruskega baleta, 3. del SLOVENIJA 2 09.00 Pepa in Pepe, 24/26 09.30 Pasje življenje, 6/22 10.00 Ana Marija: Ženska gre svojo pot, 13/14 10.50 Moja draga Klementina, amer. film 15.10 TV prodaja 15.40 Zimske olimpijske igre 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Kut gas - koncert 21.00 Koncert 21.35 Veliki miti in skrivnosti, 12/12 22.00 Mala prodajalna groze, amer. film 23.30 Profit, 6/8 01.50 Zimske olimpijske igre Nagano'98 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Acapulco H.E.A.T., nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje!, nan. 14.00 Obalna straža ponoči, nan. 15.00 Power rangers,nan. 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Senca, nan. 17.30 Pop. kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Acapulco, nan. 19.30 24 ur 20.00 Prva izdaja, nan. 21.00 Dosjeji X, nan. 22.00 Psiho 2, amer. film 00.00 Hiša za igro, erotični film 01.30 24 ur 09.00 10.00 11.30 11.35 12.20 12.25 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja NEVESTINA MATI, ameriški film; (1993) EPP/VABIMO K OGLEDU KARTE USODE, ponovitev oddaje; vedeževanje iz tarot kart TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU PRIKRITA RESNICA, kriminalka; (Where trutti lies, 1996) RUDI KLARIČ: KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 4. oddaja REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 14. februarja SLOVENIJA 1 08.50 Radovedni Taček 09.10 Taborniki in skavti 09.25 Pod klobukom 10.10 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 10.55 Beg z Jupitra, 12. del 11.20 Mojca Zlobko in Cveto Kobal, Hitove muze 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Vreme, š port 13.15 Zgodbe iz školjke 13.45 Lahkih nog naokrog 14.30 Zvezde ruskega baleta, 3. del 15.30 Leteči Anton, danski film 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Naša pesem'97 in APZ Tone Tomšič 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Kulti v Gani, 2/2 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.10 Nagano'98 20.40 Homo turisticus, oddaja o turizmu 21.00 Pravi biznis 22.00 Naj naj naj, 5/6 22.30 Oglasi 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 23.05 Batton Rouge, španski film 00.35 Na vrtu SLOVENIJA 2 10.00 Kut gas - koncert 11.00 Koncert 12.30 Košarka NBA action 13.00 Zimske olimpijske igre 19.30 Videoring 20.00 Superman II., amer. film 22.10 V vrtincu 22.50 Sobotna noč 00.50 Napovedniki 01.10 Zimske olimpijske igre Nagano'98 (do 06.50) .00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 13.00 13.30 14.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.00 02.00 Pujsji dol, risana serija Munkci, ris. serija Zverinice, ris. serija Vrnitev v prihodnost, ris. serija Iran man, ris. serija Mlajš i bratec, nan. Lažnivi mesec, amer. mlad. film Morska deklica, nan. Roseanne, nan. SuperPOP Tekwar, nan. Highlander, nan. POP party, glas. oddaja (voditeljica Anja Rupel, diskoteka Osare v Žusterni pri Kopru, glasbeni gostje: Magnifico, Rifm planet in Stayerc production) Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. 24 ur Romanca v Seattlu, am. film Teksas ki mož postave, nan. Usodni nagon, amer. film Playboy special 24 ur, ponovitev 09.25 09.30 10.30 10.35 12.05 12.35 12.40 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.25 21.45 21.50 21.55 22.00 22.20 NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU PRIKRITA RESNICA, kriminalka; (1996) KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 4. oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 661. VTVMAGAZIN, regionalni infor. program TV PARADA HUMORJA; posnetek lanskoletne prireditve NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 661. VTVMAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 15. februarja SLOVENIJA 1 08.40 Ferdi, ris. nan., 7/13 09.00 Telerime 09.05 Zvezdica, lutk. serija, 4/26 09.30 čarobni šolski avtobus, 7/39 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Zagorja ob Savi 11.00 Dogodivš čine iz divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.20 Zgodba Oksane Baiul, amer. film 15.50 Pravi biznis 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.15 Po domače 18.55 Egipt za začetnike 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.10 Nagano'98 20.40 ZOOM 22.10 Očetje in sinovi 23.00 Oglasi 23.05 Poročila, vreme 23.15 Šport 23.20 Oglasi 23.25 Predstava, amer. film SLOVENIJA 2 09.55 El principle encontado, španski film 10.55 P0MP 11.40 V vrtincu 12.25 Teniški magazin 13.00 Zimske olimpijske igre Nagano'98 16.40 KF za EP v rokometu (Ž) SLOVENIJA :AVSTRIJA 18.00 Zimske olimpijske igre 19.30 Videoring 20.05 Strici so mi povedali, 2/7 21.10 Stoletje ljudstva, 5/10 22.00 Slovenski magazin 22.30 V New Orleansu, 6/22 23.20 Napovedniki 08.00 Kapitan Zed, ris. serija 08.30 Pasji mornarji, risana serija 09.00 Klop, risana serija 09.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Parker Levvis, nan. 11.00 Tekvvar, nan. 12.00 Highlander, nan. 13.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 14.30 Ned Kelly, ang. film 16.30 Radijska postaja, nan. 17.00 Otroš ki zdravnik, nan. 17.45 Skrivnostna neznanka, amer. komedija 19.30 24 ur 20.00 SuperPOP 21.45 Športna scena 23.00 Čisto prava šustolovščina, amer. film 01.00 24 ur PONOVITVE TEDENSKIH ODDAJ 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 10.00 660.VTVMAGAZIN 10.20 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.40 ŠPORTNI GOST; JERA GROBELNIK, košarkarica 11.00 661.VTVMAGAZIN 11.20 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.50 GREMO V KINO 12.20 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.50 EPP/ VABIMO K OGLEDU 12.55 TV PARADA HUMORJA; posnetek lanskoletne prireditve 14.40 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 15.10 VIDEOSTRANI 16.00 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 4. 16.30 NEVESTINA MATI, ameriški film; (1993) 18.00 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE; ODDAJA VTV VELENJE 18.30 DRUGAČEN SVET: TOMO KRIŽNAR: SAMOTNE POTI 19.15 VIDEO TOR glasbena oddaja 20.00 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE 20.45 HOROSKOP 20.50 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 16. februarja SLOVENIJA 1 08.30 Risanka 09.00 Telerime 09.05 Ameriška pravljica, otroški musical 09.50 Briši piši 10.00 Uršine ljubezni, mladinski film 10.30 Novi raziskovalec, 6/13 11.20 Na vrtu 11.45 Ganski kulti, 2. del 12.35 Utrip 12.50 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.40 Homo turisticus 14.00 Očetje in sinovi 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroš ka 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.50 Očividec, 12/15 18.15 Oglasi 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Nagano'98 20.35 Savannah, 7/34 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, vreme, univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.45 Oglasi 22.50 Opus 23.20 Viktor Plestenjak 23.35 Malomeščanska svatba, drama SNG Ljubljana SLOVENIJA 2 08.30 Indaba, 7/25 09.00 Trdno v sedlu, 26/65 09.30 Rodbina Mogadorskih, 10/12 10.35 Zimske olimpijske igre Nagano'98 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 POMP 22.00 TNT 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Studio city 01.15 Zimske olimpijske igre Nagano'98 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Otroš ki zdravnik, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Mlajši bratec, nan. 14.00 Športna scena 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Senca, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Acapulco H.E.A.T. 19.30 24 ur 20.00 Highlander 2, amer. film 22.00 Možje v modrem, nan. 23.30 Iskanje resnice, amer. film 00.45 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa- 09.25 09.30 tivno-razvedrilna oddaja 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.05 661. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.25 TV IZLOŽBA 10.30 12.00 VIDEOSTRANI 10.35 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 11.20 19.05 OTROŠKI PROGRAM 18.55 19.30 TV IZLOŽBA 19.00 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: MANJ INVAZIVNI OPERA- 19.30 TIVNI POSEGI; Gost v 20.00 studiu: Prim. NADO 20.05 VODOPIJA, dr. med. 20.25 21.05 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE ameriška nadaljevanka 20.45 21.50 REGIONALNE NOVICE 21.55 GOST ODDAJE DOBRO 21.50 JUTRO 21.55 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.00 22.30 HOROSKOP 22.05 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 22.25 TOREK, 17. februarja SLOVENIJA 1 08.30 Risanka 09.00 Telerime 09.05 Skrivnosti kapitanovega dnevnika 09.50 Briši in piši 10.00 Tajno društvo PGC, mladinski tv film 11.00 Recept za zdravo življenje 11.45 Newyorš ka vročica, 16/22 12.15 Savannah, 7/34 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.25 Gore in ljudje 14.20 Opus 14.50 Malomeščanska svatba, drama SNG Ljubljana 16.20 Belladonna, evrop. ženski magazin 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.50 Beg z Jupitra, 13/13 18.20 Besede 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Nagano'98 20.35 Gimnazija strtih src, 7/26 21.00 TV tribuna 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.45 Kdo je glavni, 12/22 23.15 Kontrapunkt, omizje o kulturi 00.05 Svet poroča SLOVENIJA 2 09.00 Pepe in Pepa, 25/26 09.30 Trdno v sedlu, 23/65 10.00 Grad Hochenstein, 6/6 11.00 Slovenski magazin 11.30 TNT 12.20 Dobra borba, amer. film 15.00 Zimske olimpijske igre 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Hipnotični svet P Mc Kenne 20.50 Vprašanja zakonitosti, 6/7 21.20 Sestre, 10/22 22.10 Nevarna žalitev, kan. drama 23.50 Sestre, 10/22 01.05 Zimske olimpijske igre 07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 00.45 Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Esmeralda, nan. Acapulco, nan. Pop kviz Policaji, nan. POP party, glas. oddaja Michelle Pfeiffer, nan. Esmeralda, nan. Senca, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Acapulco H.E.A.T., nan. 24 ur Resnične zgodbe: Dečki iz sirotišnice, 1. del kan. filma Bolniš niča upanja, nan. Na zdravje, nan. Smrtonosni grižljaj, am. film 24 ur, ponovitev kanali NAJ SPOT DNEVA SKRBIMO ZA ZDRAVJE: MANJ INVAZIVNI OPERATIVNI POSEGI; Gost v studiu: prim. NADO V0D0PIJA, dr. med. EPP/VABIMO K OGLEDU TO TRAPASTO ŽIVLJENJE ameriška nadaljevanka TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJA; ODDAJA STUDIA SIGNAL ŠIŠKA TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 662. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK ROKOMET: GORENJE -CELJE PIVOV. LAŠKO; posnetek tekme NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP "IV IZLOŽBA 662. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 18. februarja SLOVENIJA 1 08.30 Risanka 08.35 Telerime 08.40 Mestna pravljica 09.20 Briši-piši 09.30 Ugrabite me, prosim, madžraski film 11.25 Kdo je glavni, 12/22 11.50 Gimnazija strtih src, 7/26 12.30 Naj naj naj, 5/6 13.00 Poročila 14.10 Svet poroča 14.40 Kontrapunkt, omizje o kulturi 15.30 TV tribuna 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice, kviz 18.20 Zaročenca, 7/10 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.05 Nagano'98 20.35 Nash bridges, 7/14 21.25 Osmi dan 21.55 Podoba podobe 22.25 Odmevi, vreme 23.00 Kultura 23.05 Šport 23.20 Grace na udaru, 23/25 23.55 Zadeva Makropulos, opera SLOVENIJA 2 08.30 Pepe in Pepa, 26/26 09.00 Trdno v sedlu, 25/65 09.30 Iz dobrega gnezda, 5/13 10.30 Zimske olimpijske igra Nagano'98 13.20 Zgodba Oksane Baiul, amer. film 15.40 Zimske olimpijske igre Nagano'98 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.05 Odbojka finalne lige prvakm (M) - SALONITPARIZ 22.05 Sestre, 11/22 22.055 Lov za zakladom, franc. kviz 01.05 Zimske olimpijske igre Nagano'98 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Acapulco, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje, nan. 14.00 Bolniš niča upanja, nan. 15.00 Martin Short, nan. 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Senca, nad. 17.30 Pop kviz, nan. 18.00 Roseanne 18.30 Acapulco H.E.A.T, nan. 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Moj bratranec Vinny, amer. komedija 22.15 Prijatelji, nan. 22.45 Na zdravje, nan. 23.15 Na krilih vetra, amer. film 00.45 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 662. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.45 ROKOMET: GORENJE -CELJE PIVOV. LAŠKO; posnetek tekme 11.50 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 NAJ SPOT, glasbena oddaja; Gost: ans. REOUIEM in založba DOTS RECORDS 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.10 NAJ SPOT DNEVA 22.15 HOROSKOP 22.20 TV IZLOŽBA 22.25 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" Izdaja časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 Sn, polletna naročnina 3.420, letna . naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji). Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel {grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: SRJDIO MREŽA- Naščasd.o.o. Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točka, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 12. februarja 1998 naš i as 11 M Mnenja in odmevi Dražji vrtci zaradi negospodarnega ravnanja Koalicija SDS, SKD in SLS že nekaj let opozarja župana in svetnike iz vrst Liberalne demokracije, Združene liste in DeSusa, da je otroško varstvo zelo občutljivo področje, ki ne prenese nenehnega kupčkanja z denarjem v njegovo škodo. Vsako nespametno odločitev je treba enkrat plačati. Če pa je teh nespametnih odločitev več, je cena tudi višja. Pošteno bi bilo, da to ceno plačajo tisti, ki iz otroškega varstva delajo politiko in ne, da se, kot seje zgodilo na zadnji seji Mestnega sveta, ko so gospodje svetniki Liberalne demokracije, Združene liste, DeSusa in svetnik SDA izglasovali 15 % podražitev, prevali na pleča nič krivim staršem. Tak odnos je nadvse zaskrbljujoč, ker izhaja iz prepričanja, da za družino nekaj tisočakov več stroškov na mesec ne predstavlja nobenih problemov. Morebiti ta strošek ni omemebe vreden za svetnike, ki so potrdili županov predlog, toda za številne družine v velenjski občini to še zdaleč ni res. Svetniki koalicije SDS, SKD in SLS so Mestnemu svetu predlagali konkretne sklepe, da do podražitve ne bi prišlo in hkrati zaradi tega otroško varstvo ne bi utrpelo škode. Vendar so svetniki Liberalne demokracije, Združene liste in DeSusa to možnost ravnodušno zavrnili. Neverjetno, kako so bili prepričani, da je edino podražitev prava rešitev, vsi drugi poskusi pa prazno govorjenje. Od liberalcev res ni mogoče pričakovati posluha za socialne stiske, že po naravi njihovih idej, toda od svetnikov Združene liste in DeSusa bi se pričakoalo več posluha, ker so prav o socialni varnosti pripravljeni govoriti dneve in noči. Verjetno je za njih socialna varnost nekaj zelo velikega, aekaj, kar je nevidnega, a \endarie obstaja, nekaj, o čem lahko na dolgo in široko govoriš, ne da bi te kdo vprašal, kaj v resnici počenjaš. Če bi na primer vprašali gospode iz DeSusa: "Dobro, dvignili ste roke za 15 odstotno podražitev otroškega varstva, kaj pa je z 15 odstotnim povišanjem pokojnin, kdaj boste dvignili roke za to?" Ali pa gospode iz Združene liste: "Kje je tistih sto tisoč novih delovnih mest, da bi se zaposlili, ker iščemo delo?" Najveijetneje bi vam odgovorili, da so to za njih neumestna vprašanja, ki jih postavljate samo zato, da jim nagajate. Kakorkoli že, svetniki koalicije SDS, SKD in SLS s svojimi predlogi niso imeli namena nagajati vase zagledanemu županu in kolegom svetnikom, ampak pomagati poiskati skupno rešitev za otroško varstvo, s katero bi se izognili podražitvi. Zal pri tem niso bili uspešni. Kaj storiti, da se za negospodarno ravnanje in nespametne odločitve ne izstavlja računov staršem, je vprašanje, o katerem moramo razmisliti vsi, ne glede na to, ali smo s tem neposredno prizadeti ali ne. ■ Predsedstvo koalicije SDS - SKD - SLS Oprto pismo g. Franju Bartolcu Lahko razumem, da so se volitve za nekatere že začele, kljub vsemu pa je potrebno občanom glede na izjave g. Bartolaca na VTV dne 7.2.1998 pojasniti nekaj dejstev oz. zavrniti veliko neresnic, ki so bile izrečene v zvezi s podražitvijo v velenjskem vrtcu. Glede na to, da je bil omenjeni gospod predsednik Izvršnega sveta Velenje od 1990 do 1993. leta , bi pričakoval, da so mu določene stvari v zvezi s financiranjem predšolske vzgoje bolj poznane. Tako sedaj ne vem, ali je šlo za popolno nepoznavanje te problematike v tistem času, ali pa gre le za "predvolilno sprenevedanje". Čuden, če ne že kar nesprejemljiv, se mi zdi Vaš pristop k reševanju te problematike, ko pa ste vendar s svojo ekipo v letih vladanja v Velenju imeli čisto vse možnosti, da bi stvari uredili. Ker pa mi spomin dobro služi, se z lahkoto spomnim, da v tistem času ni bilo nikakršnih vlaganj v javne zavode (to lahko potrdijo tudi ravnatelji oz. direktorji le-teh). Sedaj pa preidimo na dejstva, ki se jih da v vsakem trenutku preveriti in dokazati: 1. Zaradi nenamenske porabe (ki jo zgoraj omenjeni gospod očita sedanji občinski upravi) smo bili koncem leta 1992 tik pred splošno stavko v Vrtcu Velenje, zaradi nepo-ravnavanja stroškov s strani občine (Zavod je bil v teh letih v izgubi). 2. V letu 1995 je bilo resnično 29 mio porabljenih za druge namene, tudi v letu 1996 je bilo 20 mio manj porabljenega v Vrtcu, to pa zaradi tega, ker so bile osnovne šole v veliko slabšem stanju (treba je bilo preprečiti še večjo škodo). 3. V letu 1997 je bilo za Vrtec namenjenih 326 mio, dodatnih 50 mio pa je bilo občinskega denarja. V letu 1998 bo s sprejemom proračuna za Vrtec namenjenih 379 mio, občina bo zopet dodala 40 mio. Preprost izračun pove, daje bilo v letih 1995,1996,1997 in 1998 (bo) poleg denarja, ki ga dobi občina v zagotovljeni porabi za Vrtec, namenjenih dodatnih 41 mio tolarjev. Te številke postavljajo na laž podatek, da so se druge dejavnosti financirale na račun Vrtca (situacija je obrnjena). Temu v prid naj navedem samo nekaj večjih investicij v zadnjih letih: menjava strehe na vrtcu Tinkara-Kekec (96), ograja vrtec Vrtiljak (94), preureditev podstrešja in izdelava dveh igralnic v vrtcu Kekec (94), menjava parketa v vrtcu Jurček (94), ograja vrtec Lučka (97), obnova vrtca Mojca (96), obnova fasade vrtec Mojca in Rožle (97), dvigalo za vrtec Najdihojca (95), avtomobil (97), menjava oken v vrtcu Lučka in Ciciban (95), obnova Čebelice (95), obnova opreme kuhinje in igralnice (96). 4. Kar se tiče Pravilnika o prispevku staršev pri pokrivanju ekonomske cene v Vrtcu Velenje, moram povedati, da je ta pravilnik določen s strani Ministrstva za šolstvo in šport (glej Ur.list Republike Slovenije št.l z dne 9.1.1998, stran 98 in 99). Zaradi tega bi bil napor, za izdelavo le-tega, proč vržen čas. 5. Metodologija za izračun ekonomske cene pa je tik pred objavo (v dveh mesecih naj bi bil dokument sprejet - po zagotovilu ministra). Pohvalno pri tej stvari pa je to, daje metodologija praktično enaka kot se je uporablja v Vrtcu Velenje. Direktorica Vrtca ga. Metka Čas je predsednica področne kurikularne komisije za prenovo programa v vrtcih, tako da je sez-nanjejia s vsemi novostmi na tem področju. 6. Kar se tiče višine ekonomske cene, je potrebno poudariti, daje leta še vedno v slovenskem poprečju oz. pod njim. Hkrati pa je potrebno opozoriti, da je ta zadnji pravilnik bolj kot prejšnji usmerjen socialno. To posledično pomeni, da bodo po novem starši z večjimi dohodki plačevali več, starši z nižjimi pa manj prispevka. Če se že "dičite" z nazivom Stranke socialne..., potem bi to vsekakor morali razumeti. 7. Menim, da vam ni treba prositi nadzornega odbora za podatke o porabi proračunskih sredstev, ki se porabijo za te namene. Te podatke lahko dobi vsak velenjski svetnik, vsak od staršev, ki ima otroke v velenjskem vrtcu oz. vsak občan Velenja, na Uradu za negospodarske javne službe. Vam, g. Bartolac, ki pa niste ničesar od zgoraj navedenega oz. ste občan druge občine, pa žal teh podatkov nismo dolžni posredovati. 8. Dobrohotno vas tudi opozarjam, da je hujskanje občanov k ne- plačevanju računov kaznivo dejanje (glej Kazenski zakonik Republike Slovenije, člen 305, Uradni list 63/84, popravek 70/94). Vprašam vas, če vas je toliko v hlačicah, ki so pod temi, ki jih vidimo, zakaj ne pozovete ljudi k neplačevanju električnega toka, ki se je tudi pred kratkim podražil. P.S. Na koncu pa vam priporočam, da poizkusite pridobiti kakšnega volilca na bolj pošten način, ne pa s cenenim populizmom. ■ mag. Peter KOVAČ PREDSTOJNIK URADA ZA NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Prejeli smo 22. januarja je bilo v tedniku Naš čas objavljena izjava župana Občine Šmartno ob Paki Ivana Rakuna in načelnice UE Velenje Milene Pečovnik. Iz izjave g. župana se je dalo razbrati, da bi lahko bil jaz, lastnik lokala, posredni krivec prometne nesreče, ki se je zgodila 24. decembra. To se ni zgodilo na mojem zemljišču in ne morem biti krivec oziroma moj lokal. Čista laž je tudi to, da občine nikdar nisem zaprosil za dovoljenje o spremembi namembnosti za moj objekt. Že 9. marca 1993 je takratna KS Šmartno ob Paki izdala negativno odločbo, katere podpisnik je g. Rakun. Navedel je tudi, da moja^ostin-ska dejavnost moti ljudi. Zal mu moram odgovoriti, da do danes še ni bilo nobenih javnih pritožb. Jih je pa kar precej nad hrupom, ki se ustar-ja ob in po prireditvah v kulturnem domu, ki prav tako kot moj lokal še zdaleč nima vseh potrebnih dovoljenj, kljub temu, da ima svoj sedež v teh prostorih tudi sedanja občina Šmartno ob Paki. Naj župan najprej pomete pred svojim pragom in poskrbi za uporabno dovoljenje objekta, v katerem županuje. Županovo zavajanje javnosti, češ da v središču Smartnega ni parkirnih prostorov, pa le to, da ti so, vendar žal izključno na mojem zemljišču in nikakor ne pred trgovino, bifejem ali kulturnim domom. Ko je govoril o zazidalnem načrtu, naj ga opomnim, da je bil sprejet tudi zakon o lastninjenju, po katerem mora občina prvo pridobiti zemljišče ali upoštevati želje lastnikov in šele potem pristopiti k sprejemanju novega. To pa v konkretnem primeru ni bilo izvedeno. Urbanistični in gradbeni inšpektor je ugotovil, da sem objekt adaptiral v skladu z veljavnimi odločbami. Ga. Pečovnik je izjavila, da jo je ministrstvo za NZ na njeno lastno zahtevo izločilo vseh del in odgovornosti v mojem primeru. Sam ji plačam karto za ogled filma Titanic, Oban je eno najbolj priljubljenih škotskih letovišč, za področje zahodnega Višavja in Hebridov pa je strateško pomembno tudi njegovo pristanišče. V izredno enotnem mestecu z množico v terasah razporejenih hiš viktorijanskega sloga in pastelnih barv izstopa samo rimskemu Koloseju podobna zgradba prav na najvišji točki mesta. Gre za McCaigov stolp, ki gaje konec 19. stoletja zgradil premožni bankir McCaig, ki je trdil, da bo njegova gradnja zagotovila delo številnim brezposelnim v mestu, govori pa se, da je bil dejanski namen tega arhitekturnega posebneža predvsem predstavljati spomenik bankirju in njegovi družini. Prispela sva v poznih popoldanskih urah, se pozanimala o odhodih na Iono za naslednji dan in se nato še podala do precej oddaljenega kampa, ki sva ga dosegla že popolnoma odetega v rdečo barvo večernega sonca. To je bil res eden tistih kampov, kjer se nekoliko "spraviš k sebi" -umiješ, opereš, pošteno naješ, zraven pa uživaš ob čudovitem razgledu na mirno morje in na labode, ki drsijo po vodni gladini. Bil je to pravzaprav kamp na posestvu neke družine, kjer so te sprejele gosi in race, spremljale skakljajoče kožice, naslednje jutro pa pospremili na pot prijazni oslički. Da o psih in mačkah ne govorim. Izbrala sva eno od turističnih agencij, ki jih je v Obanu vse polno, ponujajo pa bolj ali manj enake usluge. Popeljejo te s trajektom do otoka Muli, nato z avtobusom preko njega, kjer te čaka še kratek trajekt do otočka Ione. V ceno je vključen tudi vodič, ki je na Škotskem vedno hkrati tudi voznik avtobusa in mora izpolnjevati en sam pogoj - biti mora nadvse zabaven. Tako nam je med drugim pokazal najmanjšo pošto na Škotskem, ki je bila škatlica, velika dva krat dva metra s povsem verodostojnim napisom "Royal Mail" (Kraljeva pošta) in najmanjši pub, ki sprejme štiri ljudi (z natakarjem vred!). Zabavna vožnja hitro mine in kar naenkrat sva stopila na Iono, ki jo imenujejo tudi "zibelka škotskega krščanstva". Otoček je le 5 kilometrov dolg in le pol toliko širok, zato večina obiskovalcev pride le za en dan. Leta 563 je iz Irske na Iono prišel sv. Kolumb z 12 spremljevalci in ustanovil samostan, ki se do danes ni ohranil. Od tu se je nato postopoma širila krščanska vera po celi deželi. Misionar je umrl leta 597 in bil pokopan na Ioni, vendar je ob koncu 8. stoletja prišlo do normanskega napada. Normani so pobili 68 menihov in po tem dogodku so bili ostanki sv. Kolumbe prenešeni nazaj v rodno Irsko. Otok je bil romarski cilj zgodnjih kristjanov in je kmalu postal tradicionalni kraj, kjer so pokopavali škotske kralje vse do 11. stoletja, ko je to funkcijo prevzel Dunfermline. Pokopališče st. Oran je najstarejše krščansko pokopališče na Škotskem, kjer je po nekaterih podatkih pokopanih 48 škotskih kraljev. Zadnji med njimi je bil Duncan, ki ga je leta 1040 umoril Macbeth. Prvotni samostan, ki so ga uničili Normani, je v 15. stoletju zamenjal novi, benediktinski, nekaj let kasneje pa se mu je pridružil še ženski samostan, katerega razvaline so na Ioni vidne še danes. V vsej svoji veličini pa danes na Ioni stoji katedrala iz 16. stoletja, pred njo pa stojijo znameniti keltski križi, od katerih je najznamenitejši Macleanov križ, visok kar 3 metre. Čas do odhoda zadnjega trajekta je prijetno izkoristiti s sprehodom v notranjost otoka, ki pa kaj hitro pripelje do nasprotne obale. Zares lep enodnevni izlet, ki je bil tudi zadnji pravi škotski izlet. Prihod v Oban in srečanje z znamenitim orkestrom igralcev na dude je samo še zaokrožil zares prelep dan. In ko sva se po vijugasti cesti v soju sončnega zahoda vračala v kamp, sva bila z mislimi že drugje. Naslednje jutro sva v topotu vlaka po tirnicah že drvela proti jugu, kjer sva se končno odlepila od škotske obale in zajadrala na zahod, kjer je bila še ena obljubljena dežela - Irska. Je bila lepša in bolj zanimiva? O tem pa kdaj drugič. ■ Nada Nekrep, Matjaž Barborič konec v katerem bo morda prvič lahko izvedela, da kapitan zapušča ladjo zadnji. Izjavila je tudi, da UE Velenje dela v skladu z zakonodajo. Sprašujem jo, če so odločbe 351-009/94-03 EB z dne 16. junij 1994, sklep št. 351-009/94-03 z dne 9. september 1996 in odločba 351-009/94-03 z dne 25. julij 19097 v skladu s tem, na kar se sklicuje s svojo izjavo. Kot občana pa me zanima, kako je lahko izdala lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo EU-ROSPARA in če je bil v skladu z njenimi načeli tudi javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v podhodu Mastodont v Velenju (takrat je bila še načelnica za občo upravo). Izjavila je, da ni pod pritiskom županov in če je to res, potem obstaja za njena dejanja samo ena razlaga, je nesposobna, ne zna brati zakonov in uradnih listov. ■ Vojko Sešel Opravičilo in razlaga Gospa Jana Kavtičnik se v Pismih bralcev huduje nad mrazom med gledališko predstavo v velenjskem Domu kulture in se sprašuje, če se vračamo v "ledeno dobo". Glede obojega ima prav: 1. V dvorani je res bilo mrzlo in zato se njej in vsem ostalim obiskovalkam in obiskovalcem opravičujem.. 2. Res pa je tudi, da se počasi vračamo v "ledeno dobo", pravzaprav smo že v njej - kar se tiče vlaganja v nekatere dele kulture. Dom kulture je bil namreč zgrajen pred skoraj štirimi desetletji in odtlej je bila edina večja investicija vanj popravilo strehe pred več kot destletjem. Tudi klimatska naprava, s katero ogrevamo dvorano, ima že častitljivo starost, tako da pozimi dvorane nikakor ne moremo primerno ogreti, poleti /spomnite se!/ pa primerno ohladiti. A ogrevanje ni edina zadeva potrebna obnove v Domu kulture. Tako zastarele scenske razsvetljave, kot je pri nas /štirideset let stari reflektorji/, zlepa ne najdete v Sloveniji; zastarele so elektroinstalacije; zavesa na odru je že ničkolikokrat zakrpana, dvigujemo jo še kar "na roke/; potrebni so novi stoli v dvorani; sanjamo o večji obnovi glavne dvorane; v mali dvorani plava parket; sanjamo o dvigalu za invalide; urediti je potrebno fasado; s pročelja bodo vsak čas začele odpadati aluminijaste plošče... Resnično gre za "nekakšno ledeno dobo" oziroma "nerazumljiv odnos" /kot pravi bralka/ do kulture. Kljub vsakoletnim planom in željam se v proračunu denarja za večje posege v Domu kulture ne najde. Kaj šele, da bi uspeli recimo s prepotrebno razširitvijo knjižnice, ki je bila narejena za štirikrat manj obiskovalcev in knjig, kot jih je danes prisiljena sprejemati. Medtem ko občina na eni strani pridobiva čudovite nove prostore, se ne zaveda propadanja in prostorske stiske "starih" objektov... In zato bi se Vam, spoštovana gospa Kavtičnikova, verjetno poleg mene, moral opravičiti še kdo! ■ Vlado Vrbič, ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napotnika Ja, ja, radio je rekel, radio ... Februar - mesec kulture. Posvečen največjemu slovenskemu ustvarjalcu. Geniju. Človeku, za-zrtemu v prihodnost. Tudi in predvsem v človeka. Ali naj ne bi bil ta mesec tudi razmišljanje o naših medčloveških odnosih? V hipu se domislim Evgena Ionescuja in njegove Plešaste pevke in njene družine Martin in in. Pa odprem uho domačemu človeku, daleč stran od britanskega. Pa se sprašujem, ali mar nismo že prehiteli Plešaste pevke in junakov, antijunakov te drame, ki je v hipu prešla vse svetovne odre. Ja, takole govori znanec: "Radio je rekel, da bo zima še trajala ..." In znanka je rekla: "Na televiziji so govorili, da preti svetu nova vojna ..." In zopet znanec: "Radio je sporočil, da bodo davki večji!" In zopet ona: "Radio pravi, da uživamo preveč mesa, vzgojenega s žstarkerjem'!" Prosim vas, ljudje božji! Ali mi sami sploh ne znamo več spregovoriti o sebi in drugih, o lastnih in drugih izkušnjah? Toda on in ona še kar naprej: "Ja, ja, radio je rekel, radio, radio..." In razgovora je bilo konec, če ga je sploh kaj bilo. Pa bog ne daj, da bi poskušali zanikati danes veliko izobraževalno in vzgojno vlogo medijev. Nikar! Nečesa drugega se bojimo. Človek bo ob vsem vedno manj čutil potrebo po živi, neposredni komunikaciji s človekom. Postajal bo pravi stereotip in mar mu bo sosed. Ga vidi ali ne, ga sliši ali ne. Preroški videč, ustvarjalec Ionescu se bo obrnil v grobu in vzdi-hnil: "Saj sem vedel!" Da, tudi pri nas. Sociološko vprašanje pri nas, vredno vsega premisleka in tudi ravnanja. mviš Zimske počitnice v znamenju pusta Slikanje, smučanje... 20. februarja bodo šolarji in dijaki v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki še zadnjič šli v šolo, potem pa jih čakajo kratke zimske počitnice. Če že ne bo snega v Dolini, bodo lahko poiskali zimske radosti na bližnjih smučiščih. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje pa je skupaj s posameznimi Društvi prijateljev mladine pripravila bogat program prireditev, ki bodo tudi pustno obarvane, saj bo letošnji pustni torek prav v času počitnic. Za smučarski tečaj na Kopah se je že v začetku tedna prijavilo za en avtobus počitnikarjev. Trenutno zbirajo informativne prijave za še eno skupino, v kateri pa mora biti vsaj 20 udeležencev. Torej se še vedno lahko prijavite, naj pa ponovimo, da se bodo udeleženci na Kope vozili pet dni izpred Rdeče dvorane in daje cena tečaja 11 tisoč tolarjev. Še kar nekaj prostih mest imajo za enodnevno likovno kolonijo za otroke, stare 10 let in več, ki želijo preživeti en nenavaden in ustvarjalen dan na idilični kmetiji v Varpolju v Nazarjah. Cena je 1.500 SIT, otrokom pa bodo priskrbeli strokovno vodstvo, likovni material in pedagoško vodstvo. Tudi te prijave zbirajo na sedežu organizacije. Če si boste zaželeli čiste sprostitve, vas lahko povabimo k Vranjeku v Ložnico 12, kjer vas čakajo male živali, ogledali si boste lahko kraško jamo in rekreativno jahali ob spremstvu vodnika... V ponedeljek, 23. februarja, bo v telovadnici na OŠ Livada potekala tradicionalna Otroška olimpijada, zgodili pa se bosta tudi dve otroški Kavarni; ena v Lokovici in druga na Konovem. Društva pripravljajo še različne delavnice na snegu (če ta seveda bo) in druge ustvarjalne delavnice. Pust bo (otroško) krivih ust V Velenju na pustni torek, 24. februarja, pripravljata MZPM in KC IN veliko otroško pustno rajanje, ki se bo na Titovem trgu pričelo ob 15. uri. Sodelovala bo glasbena skupina Kanta in Laura Pešak, že sedaj pa tja vabijo vse maske! Isti dan bo otroška maškerada tudi v Lokovici, v DPM Kradeljev trg pa bodo na pustni torek od 10. do 12. ure pripravili pustno delavnico. Pohiteli bodo v Šmartnem ob Paki, kjer bo v Domu kulture pustno rajanje že na pustno soboto in sicer ob 14. uri, v Zavodnjah pa že dan prej v dvorani tamkajšnjega prosvetnega doma, prav tako ob 14. uri. ■ bš 12. februarja 1998 12 KAK (as VRTILJAK Božo Lednik, direktor Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice se je ob nedavnem obisku ministra za drobno gospodarstvo Janka Razgorška v Velenju hvaležno obrnil k Mehovi tajnici Majdi Koren: "Majda, stokrat ti hvala, da si ministru razložila, da smo mi, v zbornici, odkrili možnost za razvoj turizma v Dolini in hvala njemu, gospodu ministru, ker je to verjel. Zdaj si turizem lastijo vsi drugi, le nas ne omenjajo nikjer več." Dokaz, da se novinarski poklic vse bolj feminizira! Kamor pogledaš, same vrtnice! Od leve proti desni: Tina Steblovnik (VTV), Marjana Novak (Štajerski val), Ksenija Rozman (Radio Goldi), Mojca Grušovnik (Dnevnik), Mira Zakošek (Radio Velenje). Tihožitju daje akcent tulipan Franci Kotnik iz "Savinjskega gaja" (Savinjske novice). "O, bog", je proseče sklenil roke in po moško pomislil: "Če teh novic ne bo še kmalu konec, jih bo pet spet ostalo brez kosila." REZANJE SOSTj^lJA VPRAŠANJA Lokalna oblast v Šoštanju ni trdna koalicija tistih strank, ki so pred leti suvereno zasedle večino sedežev v občinskem svetu. V najvišjem občinskem organu se svetniki za vsak važnejši primer, ki ga obravnavajo, združujejo drugače, ne glede, kateri stranki pripadajo. To samo po sebi ni nič slabega. Slabo je to, da so te povezave navadno zasebne narave in skoraj vedno skregane z obljubami, ki so jih. svetniki po zaslugi "svojih" strank prinesli v občinski svet in bi jih tam morali zagovarjati. V občini je res opravljeno nekaj dobrih del, a so se ta zgodila bolj ali manj sama od sebe. Zato ne moremo reči, daje koalicija strank slovenske pomladi sistematično izrabila svojo večino za to, da bi izpolnjevala program, ki je volivce tako prevzel, da so jim zaupali večino glasov. Danes ugotavljamo, da tisto, kar seje pred volitvami imenovalo koalicija, to sploh ni, saj je le-ta razpadla še preden se je utrdila. Edini, ki je imel od "koalicije" korist, je sedanji župan, kije pred volitvami res "prodajal" koalicijski program, a s figo v žepu, saj je imel že takrat zastavljene precej drugačne cilje, za katere pa je vedela le peščica njegovih svetovalcev. Te naloge sedaj uspešno izpolnjuje njegov komunalni pribočnik, kije mimogrede še član ducata odborov in skupin, kjer se kroji občinska politika. Kot član sveta pa svojim kolegom mimogrede pojasni to in ono iz dela občinske uprave, kjer dela v prostem času udarniško. Pravijo, da "kdor zna, pa lahko" in to velja tudi za tatove. Vso bedo občinskega sveta in županove ad-hoc večine v njej pa izdajajo tako imenovana vprašanja in pobude svetnikov, ki jih po ritualu izrečejo na vsaki seji, brez da bi sploh povedali, komu so ta namenjena. Da se ne bi komu zamerili! Postavljanje vprašanj in pobud je v vseh spodobnih demokracijah potreba opozicije, da ta preko njih skuša realizirati vsaj kakšno točko svojega programa. Vladna ali "županova" večina vprašanj in pobud . naj ne bi postavljala, saj bi to kazalo na nezaupanje do dela izvršne oblasti, ki jo v občini predstavlja župan. V teh primerih gre namreč za kritiko obstoječega stanja. A v Šoštanju je eden najbolj vztrajnih vpraševalcev podpredsednik sveta, ki drugače vedno podpre županove predloge. V zgodovino prvega sveta občine Šoštanj pa se bo vpisal tudi po tem, da se, kadar je lepo vreme, zavzema za seje po hitrem postopku in da je predlagal krajevne skupnosti za vse vasi v občini, za svoje rodno mesto Šoštanj pa je bil proti! Na ta primer se mi zdi vredno opozoriti zaradi tega, ker izdaja popolno nerazumevanje demokracije in se tako postavlja vprašanje moralne odgovornosti, kako se takšni ljudje sploh upajo kandidirati za predstavniško telo občine. Podpredsednik občinskega parlamenta bi moral, namesto da na primer sprašuje, kakšen status ima kabelska televizija (ki jo je sam sofinanciral in ki jo sedaj plačuje), doseči pri svojem predsedniku, da ta zahteva od občinske uprave gradivo in da se pripravi primerna točka dnevnega reda. V nekem njegovem drugem vprašanju o tem, kdo da lahko snema seje občinskega sveta, pa je zaznati željo po cenzuriranju novic, ki bi s teh sej prihajale. Glede na slamo, ki jo svetniki mlatijo v prazno, bi bila cenzura za ugled občine celo zaželjena, a je tudi to skregano s temelji demokracije. Iz bežnega pregleda pobud in vprašanj občinskih svetnikov se torej hitro vidi, da jih na sejo sveta ženejo bolj ali manj osebne težave, pa ima zato župan lahko delo, ko rabi glasove svetnikov za uresničevanje svojega programa. In res, zakaj bi "zapravljali" denar za celovito ureditev nekega zaselka, če je dovolj, da se na primer asfaltira cesta do tega ali onega člana sveta, pa je problem rešen. Ob neki priložnosti je predsednik izrekel slikovito domislico o načinu dela sveta, ki ga vodi. Pod njegovim vodstvom je namreč dovolj, da zna predlagatelj šteti do enajst. Tolikšna je pač večina od dvajsetih svetnikov in ti so ob primerni proti uslugi sposobni izglasovati tudi sklep, da mora Paka teči nazaj v Hudo luknjo. So pa tudi drugačna vprašanja. Z njimi se praviloma prične odprti lov na ljudi, ki ne "pasejo" v mozaik kadrovske matematike vodilne stranke v Šoštanju. Takšno vprašanje smo slišali na lanski zadnji seji, ko je bila izpostavljena primernost predstavnika ljubiteljske kulture občine Šoštanj. Prav zanimivo bo opazovati, kako se bo zadeva razvijala, saj imenovani predstavnik po kriterijih "Cverlinovih" socialdemokratov zanesljivo ni primeren za to nalogo. Pač zato, ker ni njihov član. ■Perorez Jožef Školč, minister za kulturo je po tem, ko je poldrugo uro delil usodo s tistimi, ki so kulturo na velenjskem gradu doživljali stoje, dobil v roke mikrofon in vanj povedal: "Ministrstvo vas je pri bodočih projektih pripravljeno denarno podpreti le, če boste najprej nakupili dovolj stolov. To, da imate samo tri, sem ugotovil in občutil šele danes." Praznično Letošnji kulturni praznik je bil praznično odet. Ampak ponekod res le zato. ker je bil na nedeljo! Opozarjanje Še dobro, da občasno kaj crkne \ šoštan-jski termoelektrarni. So Slovenija \saj zave Šaleške doline. Nataliteta I Ponekod zaradi padca rojstev le tarnajo. \ "ženski" občini 1 jubno so naredili korak dalje. S hranilno knjižico in darili so dvignili nataliteto. Pa no le /ato. ker so Savinjčaoi! Nataliteta ii Ce je ics. dajo tudi zaradi visokih con \ vrtcih vso manj rojstev, potoni se tudi velenjska koalicija s svojo akcijo bori za več FRKANJE LEVO in 0M330 otrok. Ce jim pristojni pri tej zahtevi "ne bodo pokorni", so priprav Ijajo celo na akcijo državljanske nepokorščine. Ne mislijo še bolj bojkotirati postelj, le dražjih vrtcev ne bodo plačev ali. Non stop Pri nas je vse vee ljudi, ki se ne /menijo za Joloeen odpiralni čas gostinskih in trgovskih lokalov. Najraje hodijo vanje ponoči. V register Nevpis velenjske NSZS v register poli- Etnološka paberkovanja 53 Piše: mag. Jože Hudales Letos nam je "zimsko" vreme zares ponudilo neizčrpno temo za klasične pogovore o vremenu. Vreme je bilo iz razumljivih razlogov tudi našim prednikom najbolj pogosto v mislih in na jeziku o čemer pričajo številni pregovori o vremenu. V tem času so, podobno kot danes, predvsem čakali na prva znamenja pomladi. Tako so nekdaj svetnikom pred svečnico sicer vzdeli ime "sre-dozimci", a so vendar v njih že videli znanilce pomladi: Tako so za sv. Antona (17. januarja) dejali: "če sv. Anton z dežjem prihaja, potem zemljo dolgo napaja ". Za sv. Boštjana (20. januarja) so menili, da skupaj s sv. Fabijanom "sok v drevje požene." Naslednji dan goduje sv. Neža, zavetnica ovac, pastirjev in ovčarjev, ki je Štajercem prinesla zdravega sadja, če je bilo na njen god oblačno, če pa je sijalo sonce je bilo sadje črvivo. In če je bilo na sv. Neže god toplo se je vreme zagotovo še obrnilo: "Ce pred Nežo ni mrzlo, je pa potlej". Tudi sv. Vincenc (22. januarja) je bil znanilec prihajajoče pomladi, saj so se na njegov god na Štajerskem, Koroškem in Krajnskem "ženiliptički", dan pa je bil tedaj že za "jelenov skok" daljši. Posebej natančno so opazovali vreme na svečnico (2. februarja), ko je zima še lahko pokazala zobe: Svečnica gorka, zelena, cvetna nedelja snežena. Kolikor dni škrjanček prej žgoli, toliko po svečnici molči. Svečnice dan, zima van. To je laž, reče Blaž. V Beli Krajini pa so menili, "zato sme " na južno svečnico gospodinja dati na mizo le malo kruha, če pa piha sever pa telebne cel hleb na mizo." Na dan sv. Blaža (3. februarja) pa so marsikje želeli oblačnega in deževnega vremena: "ljubi sv. Blaž, glej da dežja daš". Tudi tisti februarski svetniki in svetnice, ki so sledile svečnici so rade prinesite) sneg: "Odnaša rada sneg nam sveta Doroteja (6. februarja); če pa ne najde ga, ga rajši še nareja ". Prvi spomladanski svetnik pa je bil našim prednikom sv. Valentin (14. februar), ki je imel "ključ od korenin ", na njegov god pa so povsod že videli, da se "ptički ženijo". Dokončno je okove zime in ledu s svojo sekiro razbil sv. Matija, kije nekdaj godoval 24. februarja: ".SV: Matija led razbija, če ga ni, tičnih strank je pripeljal to stranko v "register" ustav nega sodišča. Čeprav odločanje še ni uspelo, nekateri že samo zato slavijo zmago. Pripravljenost Predvsem tam, kjer ni snega, se upi avl jalei smučišč hvalijo, kako dobro so so pripravili na letošnjo sezono. Za vsaj priiiic še upajo, da snega res ne bo. Volitve Nekateri že javno razglašajo, da v priprav Ijajo na volitve. Še več je takih, ki U' na razne načine počnejo že dalj časa. Sasha Nekateri prav ijo. da je savinjsko-Saleški Sašo /o priznal Pharc. In s tem zahodu; Evropa, l e doma uradno še ni priznan. ga pa naredi". Toda, če je na njegov god še zmrzovalo, ni bilo dobro znamenje: "Če sv. Matije dan zmrzuje, še štirideset dni mrazu prerokuje. " Vsekakor pa so od sv. Valentina dalje marsikje že opravljali prva spomladanska dela v vrtovih in na polju. Takale nujna dela je za februar nasvetovala stoletna pratika iz leta 1900: "Hranjeno sadje preglej, gnilo I odberi. Čebele lepo osnaži ih deni tja, kjer 11 bodo črez leto. Očisti žito za sejanje; boljša so || predlanska semena kakor nova. Pripravi orodje za zunanja dela. Živino, ki ima mlade, bolje krmi, sicer pa glej, da odmeriš klajo; previden gospodar ima o svečnici še pol kla-je. Kokoši začno nesti, daj jim obilo ječmena; da bodo valile, daj jim kuhanih konopelj... Drevje obreži in očisti (marelice in breskve šele koncem meseca; lažje pa se vstavljajjo srno-liki, če se nič ne obrežejo), Orehi in kostanji se obrezujejo jeseni.... V drevesnici in sadovnjaku zalivaj krog poldneva z grtojnico. Zemljo okoli debla zrahljaj, če nisi v jeseni nasejal, sejajpečke divjakov, kadar se zemlja otaja. V gozdu nasajaj smrekova jelkova, brezova, borova semena. Trto obreži sedaj, če se bojiš pozebe, čakaj do marcija. Mlado trto reži na malo očes, da se okrepi... Na vrtu ob lepem vremenu sejaj špinačo, karote (rumeno korenje), čebulo, glavno solato, peteršilj, zeleno, zgodnji grah. Na gorki lehije mesečna redkvica dorastla, do-rastuje tudi solata; po potrebi skrbi za novo setev. Lehe pridno zrači, a varuj pred mrazom da ti kumare ne pozebejo. Pozeble sočne rastline ne poženo več. Zgodnji fižol v sadiš v pokrito leho. če še nisi nasejal zgodnjega zelja, kolerabe, ohrovta, je še čas; bolje bo, če se-ješ na mrzlo gredica, katero z vejami, listjem ali slamo dobro pokriješ..." 12. februarja 1998 PROSTOR NAŠ vas 13 Dileme Avtorje, povabljene k sodelovanju, so opozorili na nekaj konkretnih urbanističnih dilem, ki se kažejo kot najbolj pereče: obvoznica da ali ne; ali ob morebitni oživitvi železniške povezave z Dravogradom urediti ni-vojsko križišče z železnico in če da, kje; kako in kje graditi nova stanovanja; kakšno vlogo dati parkovnim in rekreacijskim površinam; kaj storiti z reko Pako, s pritoki in obalo jezera; kje in v kakšnem obsegu širiti proizvodno dejavnost. Kdo je Gregor Gojevič? Je Velenjčan, ki je na Fakulteti za arhitekturo diplomiral junija lani. Pripravništvo opravlja v Projektivnem biroju Arhena. Že kot študent je s kolegi sodeloval na nekaterih odmevnih natečajih, tudi v tujini, v Belgiji in španski Barceloni, kjer je bil leta 1996 svetovni arhitekturni kongres. Ob tej priložnosti je bil arhitekturni natečaj za študente iz celega sveta. Med blizu 1700 oddanimi projekti so prišli v ožji izbor med 18 najboljših in na koncu prejeli dve nagradi. 2. nagrado so dobili na natečaju za Slomškov trg v Mariboru, "dosegli" odkup izven konkurence na natečaju za Mnogokino Šumi v Ljubljani ter 1. nagrado za dva objekta v Velenju, ki sta v fazi projektiranja, zdaj še Šoštanj ... Najbrž bo o Gojeviču še slišati. Edi Vučina: "Gojevič je imel jasno, enostavno in berljivo idejo." Urbanistično prebujanje Šoštanja, Metleč in Pohrastnika Gregor Gojevič: "Arhitektura in urbanizem sta neločljivo povezana. Brez kakovostnega urbanizma ni kakovostne arhitekture in obratno." "Šoštanj je bil pahnjen v stanje katastrofe, ki bi jo lahko primerjali s počasi delujočim potresom v kombinaciji s poplavami," pravijo urbanisti. Vasi, kot je Družmirje, so dobesedno izginile, prekinjeni so bili nekdanji prometni tokovi, mlade družine so se odseljevale, ostajali so starejši, stanovanjski fond je popadal, spremenila se je poselitvena politika, nastala so nova naselja z nadomestnimi objekti za nekdanje prebivalce Družmirja, kot je denimo Pohrastnik. Tek na dolge proge Posebnost Šoštanja v primerjavi z drugimi slovenskimi naselji s podobnim razvojem se skriva v enem samem stavku, ki ga meščani tako radi povedo, češ da je bil Šoštanj v petdesetih letih žrtvovan za novo energetsko politiko države. To je med drugim prineslo s seboj šokantno spreminjanje površin, skozi izgubljanje upravnih funkcij, ki ga je kraj pred tem imel, pa tudi upadanje ugleda. V Šoštanju so zdaj odločeni stvari postaviti na svoje mesto in se sami pobrigati za bodočnost Tudi prostora. Pri tem jim bodo v pomoč idejne rešitve urbanističnih zasnov, do katerih so se dokopali s pomočjo vabljenega natečaja. Gre za novo razmišljanje o prostoru, obogateno z neštetimi svežimi pristopi. TLORIS SITUACIJE V DOLOČENI RAZVOJNI FAZI MERILO = 1:5000 Poskus soočenja idej se je obnesel Imel pa je Šoštanj z novim razmišljanjem o prostoru tudi nekaj sreče z ljudmi, ki so se mu bili pripravljeni posvetiti. Edi Vučina, danes vodja oddelka za okolje in prostor v Upravni enoti Velenje, je že takrat, to bil se član šoštanjskega sveta,pre.dlagal okvirni delovni program na področju urejanja prostora in v njem osrednje mesto namenil urbanističnemu natečaju. "Tega v vsej zgodovini Šoštanja še ni bilo. Šlo nam je predvsem za to, da bi za prostor, ki je po vseh dolgoročnih planih, državnih in občinskih, še vedno varovan zaradi pridobivanja premoga, prišli do neobremenjene študije, ki bi povedala, kaj bi se v tem prostoru, kjer je bila gradnja prepovedana, lahko dogajalo." Ideje, ki so jih pridobili, v Šoštanju so vsa dela odkupili, bodo zdaj poskušali povzeti in jih uresničiti skozi prostorske akte. "V prvi fazi skozi plan občine, v drugi pa kot urbanistične zasnove, ki bi kot vmesna faza med planom in izvedbenimi akti postali neke vrste prostorski red kraja. Ponovil bi besede mag. Ivana Gajška, predstavnika ministrstva, ki je rekel, da gre za tek na dolge proge. Potrebno bo sodelovanje mnogih, tako občinske uprave, komisije za okolje in prostor, seta in vseh, ki lahko pripomorejo, da se stvar uresniči v prostorskem aktu." Konkretne zadeve se oddaljujejo Predsednik Komisije za okolje in prostor Franc Rogel-šekje povedal, da bodo iz tistega, kar so na natečaju dobili, poskušali izluščiti najboljše. "Vsaka rešitev ponuja kaj dobrega, vsaka pa ima tudi kako slabost," pravi. Po številu zadev, ki so jih občani Šoštanja naslavljali na to komisijo, med njimi je blizu 200 zahtevkov v zvezi s spremembo plana, ob tistih, ki jih je naslovila komisiji občina, z željo po "rezervaciji" Metleč za pozidavo in za izvzem iz prvih kmetijskih zemljišč iz območja rudarjenja, pa se vidi, kako zelo obsežen je problem urejanja prostora v občini. Predsednik komisije ob tem poudarja, da so si v začetku delo predstavljali drugače kot poteka zdaj. "Na prvih sejah smo se pogovarjali o čisto konkretnih stvareh, denimo o parkiriščih na levem bregu Pake, prometni ureditvi in novi lokaciji za avtobusno postajo, cestnem križu, povezavi med Savinjsko in Koroško, o stanovanjski gradnji, tako blokovni kot individualno, o tržnici ... Potem smo se morali preusmeriti v dolgoročnejše cilje, v spremembe prostorskih planov, kar je manj otipljivo. S spremembo prostorskega plana želimo popraviti tudi demografsko sliko Šoštanja tako, da bi rezervirali prostor za gradnjo, s čimer bi pritegnili nove, mlade ljudi, s pomočjo katerih bi Šoštanj prišel ponovno rasti. V tem pa vidim nekaj pozitivnega," je povedal in zaradi tega je bil tudi sam vesel natečaja, ki seje zgodil v Šoštanju. 73633 Šifra, za katero so se v natečaju za idejne urbanistične zasnove ureditvenega območja naselja Šoštanj skrili Gregor Gojevič in štirje študenti arhitekture: Bojan Purg iz Velenja ter Katja Žepič, Barbara Jošt in Tea Šifrer iz Kranja, je bila po mnenju žirije izbrana za najboljšo. "Gre za princip postavitve strategije, kako naj se to okolje razvija v prihodnosti na trajno uravnotežen in normalen razvoj, brez hitrosti in brez padcev. Najprej smo poskusili poi- skati naravne danosti, ki se jih tudi v naslednjih 100 letih ne sme izgubiti. Atrakcija v tem prostoru so velike vodne površine (Velenjsko, Šoštanjsko, Družmirsko jezero), ki bodo v bodočnosti skupaj tvorile največjo vodno površino v celi Sloveniji na eni strani, na drugi pa zelene površine v samem osrčju med Šoštanjem, Metlečami in Pohrastnikom, ki so danes v kmetijski rabi, in ki morajo ostati zelene ne glede na ozko namembnost. Povezujejo ju obstoječe danosti, ki jih ima Šoštanj lepo postavljene: mesto Šoštanj, naselje Metleče, Pohrastnik, Tovarna usnja Šoštanj in tvorijo nastavek za bodoče krožno mesto," pravi Gregor Gojevič. Ob tem pa bi bilo treba prostorski razvoj uskladiti s programskim. "Problem Šoštanja je v pomanjkanju programov, kar se odraža v pomanjkanju kakovostnega dogajanja. Proces se bo moral dogajati izmenično: nove stanovanjske gradnje hkratno s kakovostnimi javnimi prostori, stavbami, zunanjimi prostori. Te zadeve bodo morale biti na območju glavne krožne povezave pomešane, da bi preprečili v samem območju novega Šoštanja sive luknje, nova spalna naselja, kot jih lahko vidite v novih naseljih v Velenju. Tipologija gradnje bo različna, odvisna od tega na katerem koncu tega novega področja bodo nastajale, odvisno od krajinskih, geografskih in ti-poloških značilnosti." Pomembna je faznost! Utopija je, pravi Gojevič, daje mesto možno zgraditi ali obvladovati v kratkem času. Treba je videti, katere stvari so pomembne na začetku, da bo kraj začel živeti, in da bodo ljudje začeli prihajati nazaj, se na novo S čim se je Gojevič prikupil komisiji? Edi Vučina je bil tudi član komisije, ki je ocenjevala nate-čajne rešitve in jih v končni fazi tudi nagradila. Takrat, ko so to počeli, še niso vedeli, kdo se skriva za kakšno šifro. "Najboljšo rešitev smo izbrali soglasno. Osebna pa se mi je zdela najboljša zato, ker je imela jasno, enostavno in berljivo idejo: dve območji, kmetijske površine med Pohrastnikom in Metlečami na eni ter vodna po- vršna na drugi strani. Povezuje ju krožna cesta. Zanimiva je ideja o načinu poseljevanja tega prostora, da je vsaka zadeva, vsaka stvar, ki se umesti v prostor, dokončana. Nobena ne dopušča misli na to, da gre za nekaj nedokončanega. Prav to se je na žalost v preteklosti velikokrat dogajalo, vidno pa je posebej pri nekaterih izvedbah večjih sosesk, ki prav zaradi tega niso nikoli zaživele tako, kot bi morale." ■ Milena Krstič - Planine Idejna zasnova bodočega urbanističnega urejanja Šoštanja, kot jo je videla nagrajena skupina Gojevič & Co. naseljevati. Ker bo faznost raz-parcelirana na drobne kose, bo možno proces zaključiti v vsaki fazi. "Rekli bodo recimo, zdaj je zmanjkalo denarja, čez dve leti gremo naprej, a ta stvar, ki bo do takrat narejena, bo zaključena." ——— 14 KAK vas ZA RAZVEDRILO 12. februarja 1998 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4 Čeprav že dolgo veste, kaj in koliko ie čutite do partnerja, nimate moči, da bi stvari spremenili tako močno, da bi lahko počasi pozabili na preteklost. Se nekaj časa je ne boste imeli, saj vam bo partner v naslednjih dneh pripravil še eno nič kaj prijetno presenečenje. Sprejmite ga kar se da mirno, pa čeprav bo v vas divjal vihar. Ne iščite utehe v delu, raje pojdite v naravo in med ljudi, ki vas spravijo v dobro voljo. BIK OD 22.4. DO 20.5. Zapravljivoit je vaša grda nečednost, ki vas bo, če boste tako nadaljevali, pripeljala v krepke težave. Zato poskrbite, da najprej poravnate stare dolgove in si šele potem privoščite vse tisto, kar bi radi imeli. lega pa spet ni malo. te se boste uspeli vzeti v roke in zmanjšati svoje potrebe, vam bo veliko lažje krmariti iz meseca v mesec. Potem boste imeli čas še za kaj drugega, kot misli na zaslužek in denar. Včerajšnja zelo okrogla luna vam je malce ponagajala, slabo počutje pa se bo vleklo še kakšen dan. Nikar ne zganjajte panike, saj se vam ne obeta nič hudega, raje poskrbite za svoje duševno ravnovesje, ki že nekaj časa niha. Morda ne bi bilo napak, če bi se seznanili z avtogenim treningom ali jogo, saj vaša energija že nekaj časa ni več takšna, kot šteje bili vajeni. V soboto vabilo, ki ga nikar ne zavrnite! Precej slabovoljni dnevi so pred vami, saj boste izredno pogosto menjali svoje mnenje in razpoloženje. Polna luna vam jo je tudi tokrat precej zagodla, sedaj bo šlo počasi na bolje. Sploh, ker boste spoznali osebo, ki vam bo vlila precej poguma. ločno tega pa sedaj najbolj potrebujete. Ne pretiravajte s škodljivimi razvadami, če želite, da bo vaše počutje boljše. Ce ne boste sami naredili nič za svoje zdravje, ga ne morete pričakovati. ————^^ Največ težav vam bo v naslednjih dneh povzročala ljubezen. Vsi tisti, ki ste v stalni vezi, boste preživljali krizo, ki zna trajati kar nekaj časa. Sploh, ker ne boste imeli ne volje in ne motiva, da jo razrešite po hitri poti. Pri delu ne boste najbolj zbrani, zato napake niso izključene. Pazite v ponedeljek in torek. lo bosta zelo občutljiva dneva, ko bo najbolje, da se ne odločate o ničemer res pomembnem. Ne mislite, da vam bodo čas, ki ga potrebujete za svoje dobro počutje, poklonili. Enostavno si ga boste morali vzeti, saj sicer ne morete pričakovati, da se boste počutili bolje. Resnici na ljubo pa priznajte, da se že nekaj dni ne počutite čisto dobro. Melanhonijo boste najlažje pregnali, če boste šli med ljudi, ki se znojo veseliti, saj je trenutno zadnje kar potrebujete zamorjena družba. Denarja bo zelo malo. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Kor nekaj iskrenih pogovorov boste morali opraviti, če boste želeli, da bo še naprej vse teklo tako kot po maslu. Zadovoljni boste, ko boste izvedeli, kako daleč ste prišli že po majhnem posredovanju pri vplivnih ljudeh. Vaša pot bo še nekaj časa šla le navzgor, a pri tem pazite na svoje moči, ki pešajo. Kratek dopust, poln lenarjen-ja, bi se vam krepko prilegel, zato si ga, če je le mogoče, čim prej privoščite. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Skoraj pozabili ste že, kako izgleda, če je nekdo zelo romantičen. Spomini bodo oživeli v prihodnjih dneh, ko boste začutili, koliko vam pomeni ljubljena osebo. Naredili boste vse in še več, da jo boste še naprej negovali, pri tem pa boste želeli v nekaj dneh nadoknaditi zamujeno. In uspelo vam bo na celi črti. Energije bo iz dneva v dan več, počutje bo vsak dan lepše. Spet se zapirate v svojo lupino, kar vaši domači, ki so zadnje čase spet precej občutljivi, kar težko prenašajo. Zato bi bilo dobro, da se vzamete v roke, in se spremenite, še preden bo prišlo do večjega trenja. Soj veste, kako dolgo zna trajati krizo, ki nastopi po vaših tihih dnevih. Pri delu boste nadvse uživali, v ponedeljek pa boste izvedeli še krasno novico, ki vas bo spravila v izjemno dobro voljo. Srečo delite s tistim, ki vam največ pomeni. KOZOROG OD 23.12. DO 20~ Ko boste uspeli pozabiti na zamere, ki so se nakopičile v vas v zadnjem času, vam bo veliko lepše in lažje. ludi, ko si tega ne boste želeli, boste nomreč vse preobremenjeni s problemi, ki so mnogi veliki le v vaši glavi, sicer pa bi jih lahko že zdavnaj odpravili. Počutje torej ne bo najboljše, ljubezen bo prej venela kot cvetela, kar bo posledica prvega. Vsaj denarja boste imeli dovolj, da boste uresničili eno večjih in finančno obilnejših želja. Se enkrat za vas velja, da bi bilo dobro, če bi se do svojih najbližjih obnašali tako, kot si želite, da bi se oni do vas. Ce boste uspeli, bodo naslednji dnevi še kar lepi, sicer pa se lahko pripravite na nekaj bolj burnih dogodkov, ki bodo precej porušili vašo predstavo o sreči v dvoje. Prijatelj vas bo čisto upravičeno okaral, vi pa boste kuhali mulo. Ze kmalu vam bo žal, saj bo pozneje napako težje priznati. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Iz dneva v dan lepše vam bo, vmes pa se bo zgodilo še nekaj osupljivih in nepredvidljivih dogodkov, ki vas bodo sprva omajali, potem pa napolnili s srečo. Nikar je ne zavrzite, ker boste spet prej pomislili na druge kot nase. Cas je, da najprej poskrbite zase, saj ste se vse predolgo razdajali, ob tem pa duševno precej trpeli. Ko boste potrebni družbe, pojdite med vesele ljudi. Finančno stanje ne bo nič več kot zadovoljivo. NAGRADNA KRIŽANKA TERME TOPOLŠICA (sperme (topolšica f konec življenja Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.,Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom Terme Topolšica, najkasneje do 23. februarja. 1. nagradarpet obiskov so-larija, 2.nagrada:obisk solari-ja s kopanjem in savno, 3. nagrada:kopanje s kosilom, 4. nagrada: biserna kopel, 5.nagrada:kopanje s savno ZVOCILO strunskih instrumentov, žica iz crev ali kovine pri godalih in bfienkalih Nagrajenci nagradne križanke "Figaro 2" objavljene v tedniku Naš čas 29. januarja Pravilna rešitev gesla: SALON YELLOW Nagrajcnci: 1. nagrada (pričeska v salonu Ycllow v starem Velenju): Andreja Cajner, Stantetova 8, Velenje 2. nagrada (pričeska v salonu Lidija Velenje, Cankarjeva 1): Vesna Horvat, Šentilj 51, Mislinja 3. nagrada (striženje v Salonu Maja Velenje, Kidričeva 4): Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, Šoštanj Nagrajenci s seboj prinesite osebno izkaznico! Čestitamo! dopolnilni ali spremljevalni predlog k osnutku zakona daimat. mos.ime najdalj. lahkoa-tletski tek opusca,-nje konc glasu v verzu m obraza, organ za vohanje drago trsar risar stripov muster otok v malih sundih napotek zivcni bojni strup nespolno 8azmn0-zevanje tonovski teka na do' lenjskem gorivi za plavže sodnik vhadu mostni nosilec jezero v južni turčiji pisatelj 1 (BRUNO! slavist korošec islamsko versko pravo mm epotroji ivan rinaldo tihonov polet jezik crncev bantu pisateljica feroci torijec reka na tajskem pevka prodnik nizozem ime reke meuse M rudi KOSMAČ gl.mesto laosa hruški arhitekt, mojster rokokoja evin partner v raju pod nem. sah. velemojster mm K N K jezero v etiopiji Letošnja zima ima rada mini. Se sreča, da ni premrzla, zagotovo pa so mini krila in oblekice ublažili vzgled strogih klasičnih kostimov, hkrati pa ženske z lepimi nogami naredi še bolj ženske. Preko mini krila lahko oblečete klasičen, moško krojen sako, ki skoraj prekriva krilo. Le kakšen centimeter ga bo pogledalo "ven". Poigrate se lahko z barvami in vzorci blaga, saj sicer res mini krilo, ki toliko da pokrije zadnjico, ne dopušča ne vem kakšne kreativnosti. Lahko ima le precep spredaj ali spredaj na strani, torej na boku, ali klasično zadaj. Lahko je krojeno rahlo v obliki črke A, saj potem precepa sploh ne potrebuje. Se lepše in še bolje bo, če boste pod jakno ali sako oblekli mini oblekico, ki naj ima globok ali le rahlo nakazan V izrez. Ta je še vedno zelo vroč. variacu Zima je čas kislega zelja, ki ni le okusno, ampak tudi izredno zdravo, saj pospešuje prebvo in čisti organizem. Zakaj ga ne bi kdaj pripravili nekoliko drugače, sploh, če je enostavno in hitro, sestavine pa imate zagotovo tudi v vaši shrambi? Potrebujete ( za 4 osebe): 20 dkg kislega zelja, 2 mali glavici čebule, najbolje šalot- ki, 3 dkg masla ali margarine, malo kumine, žličko sladke mlete rdeče paprike, 4 del jabolčnega soka, 25 dkg krompirja, kislo jabolko, malo posušenega kopra, 1,5 del kisle smetane, sol in malo sladkorja. Kislo zelje rahlo sperite. Čebulo drobno sesekljate in prepražite, da postekleni, dodajte zelje, kumino, narib- ano jabolko in mleto papriko. Pokrito dušite 20 minut, zalivajte pa z jabolčnim sokom. Posebej skuhajte olupljene in na koščke narezane krompirje. Dodajte zelju, dodajte še koper, sol, poper in smetano. Če se vam bo zdela jed prekisla, dodajte še žličko sladkorja. Hitro prekuhajte in postrezite. 12. februarja 1998 MODRO © KRONIKA KAS vas 15 Tudi odvetnikom kradejo V noči na sredo, 4. februarja, je neznanec vlomil v odvetniško pisarno na Irgu mladosti v Velenju in iz nje odnesel telefon GSM znamke Ericson, telefon Panasonic, glasbeni stolp Sony, kipec viteza Ostervitza, zlatnik Ljubljanske banke, srebrnik z neznanim motivom in še nekaj manjših predmetov. Milan Š. je oškodovan za okoli 350.000 tolarjev. Izropani terenec Čez vikend je neznanec v ograjenem prostoru podjetja APS na Koroški cesti v Velenju s terenskega vozila demontiral in ukradel vsa štiri platišča s pnevmatikami. Lastniku Branku R. je povzročil za okoli 80.000 tolarjev škode. Travniški požar V petek, 6. februarja, okoli 13.30, je 68-letna Berta T. v Velenju v bližini svoje stanovanjske hiše zakurila listje. Močan veter, ki je začel pihati, je ogenj raznesel na bližnji hrib, kjer se je vnela trava. Požar so pogasili sosedje in gasilci, gmotna škoda pa ni Ne kurite v naravi! V Sloveniji je bilo letos že več kot 200 požarov v naravi, samo v prvih dneh februarja več kot 110. Zaradi sušnega vremena je Uprava za zaščito in reševanje razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja po vsej Sloveniji. Do preklica je strogo prepovedano kurjenje, sežiganje, uporaba odprtega ognja v naravnem okolju ter puščanje ali odmetavanje gorečih in drugih predmetov, ki lahko povzročijo požar. Ta teden laserski merilnik v Velenju Od 12. do 19. februarju, bodo )\e\enjski policisti uporabljali lasersk/merilnik hitrosti. Teh sedem dni bodo izkoristili maksimalno, kar pomeni, da bodo z njim "delali" 24 ur na dan. Hitrost bodo spremljali na tistih točkah, kjer to tudi sicer pogosto počno: Celjski, Partizanski, Kidričevi v Velenju, Šaleški magistrati v Šmartnem ob Paki ter na Kajuhovi v Šoštanju. Ker občani velikokrat ugotavljajo, da vozniki vozijo hitro še kje drugje, ne samo na teh c estnih odsekih, so jim policisti pripravljeni prisluhniti. Pokliče te jih lahko po telefonu 859 -000 in sporočite, kje bi še želeli, da bi policisti budno spremljali hitrost. Mrnkp Nogometni klub Rudar Velenje UGODNA PONUDBA STALNIH VSTOPNIC Vabimo vas k nakupu stalnih vstopnic, ki so naprodaj v klubu (tel.: 856-656) in v tajništvu SPESS (tel.: 861-111). Cena: takojšnje plačilo plačilo na 3 obroke plačilo na 5 obrokov prosta prodaja 9.000 10.000 zaposleni vRLV člani SPESS 8.000 9.000 7.000 9.000 dijaki, študenti, upokojenci 6.000 Otrokom v starosti do 15 let v spremstvu staršev bomo omogočili brezplačen ogled tekem. Stanovanjska zadruga Atrij z.o.o. Lava 7, p.p. 1045 3001 Celje tel.: 063/453-120 fax: 063/453-125 e-mail: sz-atrij@siol.net Kjer je dom, je srce. Prodajamo in kupujemo stanovanjske hiše različnih vrst na različnih lokacijah. Možno je tudi naše posredovanje pri nakupu ali prodaji nepremičnine. nastala. Vlomilci brez sreče V soboto, 7. februarja, ponoči, je stanovalec na Tomšičevi v Velenju opazil čudno obnašanje treh oseb na parkirnem prostoru, ki je govorilo o tem, da neznanci vlamljajo. S tem je seznanil policiste, ki so izsledili osumljene mladoletnike in ugotovili, da so ti v dva avtomobila že vlomili. Z njimi so opravili razgovor, ovadbo pa bodo še napisali. POLICIJSKA P ŽALEC S E ■B OLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Kdo bo spravljal les? V noči na četrtek, 5. februarja, je neznanec vlomil v specialni traktor za vleko lesa, ki je bil parkiran na planini Planica v kraju Podvolovljek. Odnesel je šest verig dolžine od dveh do treh metrov, namenjene za vleko hlodov. GG Nazarje je oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. POSEBNI POPUSTI PRI NAKUPU KURILNEGA OLJA V mesecu februarju je cena kurilnega olja nižja za 1,50 SIT na liter. GOTOVINSKO PLAČILO ALI PLAČILO S KARTICO MAGNA pri nakupu nad 1000 litrov 42,20 SIT/liter pri nakupu nad 2000 litrov 41,70 SIT/liter OBROČNO ODPLAČILO PRI NAKUPU NAD 1000 LITROV v 3 obrokih 43,00 SIT/liter v 5 obrokih 44,00 SIT/liter • MOŽNOST TELEFONSKEGA NAROČILA IN PLAČILA OB DOSTAVI • TOČNA DOBAVA NAROČENIH KOLIČIN • PRAKTIČNO DARILO ZA VSAK NAKUP NAD 2000 LITROV Podrobnejše informacije dobite na najbližjih Petrolovih skladiščih in bencinskih servisih. Nepridipravi posegajo po gotovini V sredo, 4. februarja, je 32-letni Jožef L. žalskim policistom prijavil tatvino kuverte z denarjem, ki naj bi jo neznanec opravil že 26. januarja v novi stanovanjski hiši v Dobriši vasi. Kuverto, v kateri je bilo 40.000 tolarjev, je Jožef odložil na klop ob kaminu, vrata hiše pa so bila odklenjena. V ponedeljek, 9. februarja, malo po 14. uri pa so v samopostrežno trgovino Savinjski magazin na Vranskem prišli trije mlajši kupci, ki očitno niso imeli poštenih namenov. Medtem, ko sta dva z nakupom vina in moke motila trgovki, je tretji izkoristil priložnost in iz blagajne ukradel okoli 90.000 tolarjev gotovine. Če bi kdo karkoli vedel o urejenih mlajših moških, ki so se očitno specializirali za tatvine po trgovinah, ga policisti prosijo, da to sporoči po telefonu številka 113 ali na PP Žalec. Vlomilec ljubitelj starin V dneh od 20. januarja do 4. februarja je neznanec v Latkovi vasi vlomil v starejšo nenaseljeno hišo last Janeza M. iz Žalca. Ukradel je več starejših slik in drugih starinskih predmetov v skupni vrednosti okoli 100.000 tolarjev. Drzna tatvina in kraja GSM V petek, 6. februarja, okoli 13.20 je 18-letni Vojko R. na peš poti, ki vodi iz Gotovelj proti Žalcu dohitel Antonijo C. iz Gotovelj. Iz rok ji je iztrgal žensko torbico ter pobegnil. Kmalu po dejanju so žalski policisti storilca prijeli, mu zasegli ukradene predmete ter jih vrnili Antoniji. V ponedeljek, 9. februarja, med 11. in 18.20 pa je neznanec s police v trgovini MSA v Šempetru ukradel dva prenosna telefona GSM znamke Samsung, vredna 111.800 tolarjev. brezplačen prevoz brezplačen prevoz brezplačen prevoz brezplačen prevoz PGTROL CITROEN Pooblaščeni prodajalec in serviser Avto kd.o.o. Zarova 7, Velenje, tel.: 063/856 852, 49 76 690 L - \ j Ji? fifl ifžjj? i';s|| cr ' 1 I Izjemna priložnost. Kreditiramo vam nakup novega AX-a. Plačevali boste le 666 SIT na dan oz. samo 19.999 SIT mesečno, odločite pa se lahko za 3-letno (kredit 585.100 SIT) ali 5-letno (kredit 830.100 SIT) odplačevanje. BankVVustria CITROEN 3 iššl Nov AX že za 7 DEM na dan. A CITROEN Avto, ki vam zleze pod kožo KOSSAN Polzela, 063/702-|60S M URŠ it 56-83 www.citroep.si 16 KAS vas ŠPORT _ 12. februarja 1998 AFP Dobova - Gorenje 21:21 (10:12) Ob točko v zadnjih sekundah V prvi moški slovenski rokometni ligi so v soboto prvenstvo nadaljevali z 12.krogom. Najbolj zanimivo je bilo vsekakor v Dobovi, kjer so domači gostili velenjsko Gorenje. Tekmeca sta si točki razdelila, saj je bil izid 21:21. S točko so bili bolj zadovoljni domači, saj so si jo priigrali šele nekaj sekund pred koncem tekme z udarcem s sedmih metrov. V naslednjem krogu bodo rokometaši Gorenja v Rdeči dvorani gostili vodilno Pivovarno Laško, ki je v vodstvu z 22 točkami, druge so Prule z 18, tretji Prevent 17, Velenjčani pa so na šestem mestu s 14 točkami. GORENJE: Senica, Tamše 2, Krcjan, Bedekovič 5, Ojsteršek, Kchimtchenko, Sovič 4, Tome 3, Rozman 6, Cvetko 1, Lainšček. Juteks - Vegrad 30:16 (15:5) Žalčanke premočne V ženski ligi so konec minulega tedna odigrali 13. prvenstveni krog. Mlada ekipa Vegrada iz Velenja je tekmo v Žalcu z Juteksom po pričakovanju visoko izgubila, izid je bil 30:16. Za Žalčanke sta bili najboljši strelki Derčarjeva s sedmimi in Randlova s šestimi zadetki, pri Velenjčankah pa Kranjčeva in Nojinovičeva s po štirimi. V vodstvu je Krim Elekta s 26 točkami, torej brez izgubljene točke, Juteks je z 19 točkami na četrtem mestu, Vegrad pa s štirimi na predzadnjem. V naslednjem krogu bodo Velenjčanke v soboto gostile Izolo. VEGRAD: Oprešnik, Jukič 2, Dešman, Kneževič 3, Rodič 2, Krajnc 4, Notesberg 1, Ibralič, Nojinovič 4, Grudnik. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Kravcov, Kugovnič, S. Sevčnikar, Dimec, I Mihalinec, Medved.^ Bevc, Zulič. NIKO JERONČIČ, trener: "Dosegli smo pričakovano in zasluženo I zmago, ki seje igralci veselijo po nesrečnem porazu v Škofji Loki. Igraje I lepo stekla in že komaj čakamo na tekmo v Slovenski Bistrici, ki bo zelo I pomembna za razvrstitev ob koncu prvenstva." V soboto se bodo torej odbojkarji Šoštanja Topolšice v gosteh pome-1 rili z ekipo Granita iz Slovenske Bistrice. ■ N. R Športnica - športnik meseca V uredništvu smo se odločili, da bomo na športni strani posebno pozornost namenili športnicam in športnikom Šaleške doline, ki so se še zlasti izkazali v posameznem mesecu. Zato bomo odslej izbirali športnico - športnika meseca, in to z vašo pomočjo, z vašimi glasovi. Kaj morate storiti? Izpolniti spodnji kupon, ga izrezati in poslati ali prinesti v uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje. Izbirate samo enega, ne glede na to, ali je šport nica ali športnik pač tistega, ki se je po vašem prepričanju najbolj odrezal na posameznem tekmovanju tekočem mesecu. Za lažjo odločitev vam bomo vsak teden ponudili nekaj po naši presoji najuspešnejših. Za športnika(co) meseca januarja predlagamo: Katarino Srebotnik (tenis), Jolando Ceplak, Boštjana Buča (oba atletika), Jerneja Ocepka (plavalec), Davida Adamiča (nordijska kombinacija) r:--------j-------------1 j Športnica - športnik januarja I Glasujem za športnico(ka)................................................. | Naslov glasovalca. 1 I ............................. Elektra : Rogla Atras 75:64 (42:30) Pomembna zmaga V zadnjem 14. kolu prvega dela košarkarskega prvenstva v 2. SKL - vzhod sta se v Šoštanju pomerili prvo- in drugouvršče-na ekipa: domača Elektra in gostje iz Zreč. V napeti in zanimivi tekmi, ki je v vseh pogledih upravičila naziv derbija, je na koncu zmagala Elektra, kije bila favorit, saj je zmagala tudi na prvi tekmi v Zrečah. Gostje so s seboj pripeljali tudi navijače in že dobre pol ure pred srečanjem je po Šoštanju odmevalo: "Rogla, Rogla,..." Leti so bili najbolj naperjeni proti Rizmanu, najbrž zato, ker je dal na prvi tekmi v Zrečah kakšno točko preveč. Tudi domači navijači so se tokrat zbrali v velikem številu, nekje so staknili še boben, tako da so bile moči na tribuni izenačene. Nič drugače pa ni bilo na igrišču. Oboji so začeli zelo dobro - za domače Brinovšek, Riz-man, Ručigaj, Mirt in Medvešek; pri gostih pa je bil na samem začetku tekme nezaustavljiv Pučnik, tako da si nobena od ekip ni priigrala vidnejše prednosti. Obrazi na domači klopi so postali zelo zaskrbljeni v 9. minuti, ko se je poškodoval še tretji Elektrin center v tej sezoni (po Goltniku in Zupan-cu) Blaž Ručigaj. Za boljše razpoloženje na igrišču je s tremi zaporednimi trojkami poskrbel Darko Mirt in prednost domačih je do 15. minute narasla na kar visokih 12 točk (30:18). Gostje so ta zaostanek malo pred koncem polčasa nekoliko znižali, vendar je Rizman s trojko v zadnji sekundi zopet povedel svoje moštvo v vodstvo za 12 točk (42:30). Ko so v 33. minuti povedli že za 19 točk (61:42,) so si domači gledalcii oddahnili, saj bi se moral zgoditi čudež, da bi gostje napravili preobrat. Tekma je bila zelo pomembna za obe ekipi, saj je odločala o prvem mestu na novi lestvici, ki se bo oblikovala v nadaljevanju pr- venstva z rezultati medsebojnih tekem prvih štirih ekip vzhoda (Elektra, Rogla Atras, B. P. 93 Kamnik in ŽKK Maribor) in zahoda (Cerknica, Yurij Plava Laguna - bivši Par-klji, Proton Medvode in Nova Gorica). Na lestvici tako vodi Elektra z enim samim porazom (s Kamnikom) pred Roglo, ki ima dva poraza prav z Elektro. Že v soboto se bo prvenstvo nadaljevalo, in sicer po dvokrožnem sistemu se bodo ekipe vzhoda in zahoda pomerile med seboj. Zmagovalec nove lige se neposredno uvrsti v 1. B SKL, dru- Izjavili so po tekmi: Trener Darko Vezjak: "Igralcem čestitam za zmago in izredno borbenost. Po visokem vodstvu smo sicer malo popustili, pa nas je vzdušje v dvorani dvignilo in smo zasluženo zmagali. V drugem delu imamo lepo prednost pred tekmeci, vse štiri zmage doma in dve v gosteh morajo biti dovolj za prvo mesto in napredovanje. Šoštanj si gotovo zasluži prvoligaša in vsi bomo naredili vse, da bomo uspeli" Vladimir Rizman: "Odločila je predvsem večja izenačenost v naši ekipi, seveda tudi izredno vzdušje v dvorani. Naš cilj je A.2 slovenska iiga in uresničili ga bomo" Darko Mirt: "Vsi igralci zaslužijo pohvalo, predvsem pa enkratni gledalci, že zaradi njih smo morali zmagati. Sedaj imamo lepo zalogo pred drugimi in moramo osvojiti prvo mesto. Dovolj bodo štiri zmage doma in vsaj ena v gosteh" gouvrščena ekipa pa igra kvalifi- J kacije s predzadnjim iz te lige, Uspeh Elektre minuli vikend so dopolnili še kadeti in mladinci z zmagama nad Lenartom oziroma Muto. ELEKTRA: Brinovšek 8, Kova-čevič 4, Rupreht, Rizman 24, Ručigaj 5, Divjak, Mirt 23, Maličevič, Memič, Medvešek 11, Nikolič. ■ Tjaša Rehar Prijateljske tekme Poraz in zmaga Rudarja V velenjskem prvoligašu še naprej vso pozornost namenjajo uigra-vanju ekipe, ki pa je bila prejšnji teden zelo razredčena zaradi poškodb (Sulejmanovič, Boštnar, Javornik, Brezič, Mernik) in odsotnosti trenerja Draga Kostanjška in vratarja Mladena Dabanoviča; ta dva sta bila z reprezentanco na Cipru. Prejšnji četrtek so Velenjčani znova igrali z Dravogradom na igrišču v Mozirju. Drugoligaš se jim je oddolžil za poraz 14 dni pred tem (1:4), saj je zmagal z 2:1. Strelec za Velenjčane je bil Vidojevič. V nedeljo pa so rudarji gostovali pri soimenjaku in drugoligašu v Trbovljah ter zmagali z 1:0 z zadetkom Pavloviča. Izgubili v zadnjih minutah Šmarčani so se letos prvič predstavili svojim navijačem, v goste pa so prišli igralci prvoligaša s Prevalij in zmagali z 2 : 1 (0 : 0). Domači so povedli z zadetkom Puckmeistr na začetku drugega polčasa. Po tem za detku so gostje pritisnili, vendar šele v zadnjih minutah štrli odpor Šmarčanov. Izenačili so v 83.minuti, štiri minute kasneje pa dosegli še zmagoviti zadetek. Dejstvo je, da so domači tokrat zaigrali dobro, škoda je le, da so v zadnjih minutah popustili. ■ J. G. Plavanje - državno prvenstvo Priplavali so si kar dvajset medalj Pretekli petek, soboto in nedeljo je bilo v Kranju zimsko državno prvenstvo v plavanju za kadete in mladince. Na prvenstvu je nastopilo 260 plavalcev iz vseh 17 slovenskih klubov. Velenjski klub je zastopalo 16 plavalcev: 5 kadetinj, 3 kadeti, 3 mladinke in 5 mladincev. Osvojili so kar 20 medalj: 8 zlatih, 7 srebrnih in 5 bronastih. To je na državnih prvenstvih doslej največji uspeh velenjskega kluba. Najboljša sta bila: Tina Pandža s 6 zlatimi in 1 srebrno medaljo med kadetinjami in Jure Primožič z 2 zlatima in 1 bronasto medaljo med mladinci. Tina je postala tudi najuspešnejša plavalka prvenstva. Rezultati plavalcev, ki so se uvrstili v finale državnega prvenstva: kadetinje - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 27.93 (klubski rekord), 2. Nina Sovinek 29.11; 100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:01.87; 200 m prosto: 1. Tina Pandža 2:11.84; 800 m prosto: 7. Nina Sovinek 10:18.24; 100 m delfin: 1. Tina Pandža 1:08.78, 4. Nina Sovinek 1:12.39; 200 m delfin: 1. Tina Pandža 2:34.64; 100 m hrbtno: 2. Tina Pandža 1:07.48, 6. Maja Sovinek 1:12.48; 200 m hrbtno: 3. Maja Sovinek 2:35.62; 100 m prsno: 5. Nina Sovinek 1:20.41; 200 m prsno: 6. Nina Sovinek 2:53.22; 200 m mešano: 1. Tina Pandža 2:30.57,4. Nina Sovinek 2:38.77; 400 m mešano: 3. Nina Sovinek 5:29.84, 7. Maja Sovinek 5:37.70; štafeta 4 x 100 m prosto: 2. Velenje 4:21.40 (Teja To-mažič, Nina Sovinek, Maja Sovinek in Tina Pandža); štafeta 4 x 200 m prosto: 2. Velenje 9:27.43; štafeta 4 x 100 m mešano: 2. Velenje 4:46.24. kadeti -100 m hrbtno: 3. David Danev 1:03.88; 200 m hrbtno: 3. David Danev 2:18.36. Mladinke - 400 m prosto: 6. Anja Jandrok 4:52.68; 800 m pro- sto: 6. Anja Jandrok 10:12.68; 200 m hrbtno: 8. Petra Pandža 2:37.93; mladinci - 50 m prosto: 8. Bojan Knez 25.73 (klubski rekord); 100 m prosto: 5. Bojan Knez 55.03 (klubski rekord), 6. Mario Petras 55.05; 200 m prosto: 3. Jure Primožič 1:56.71 (klubski rekord), 7. Mario Petras 2:01.27, 8. Ivan Vrhnjak 2:02.16; 400 m prosto: 1. Jure Primožič 4:06.65, 6. Ivan Vrhnjak 4:13.06, 8. Mario Petras 4:20.01; 1500 m prosto: 1. Jure Primožič 16:18.60 (klubski rekord), 4. Ivan Vrhnjak 16:51.75; štafeta 4 x 100 m prosto: 2. Velenje 3:41.26 (Mario Petras, Bojan Knez, Ivan Vrhnjak in Jure Primožič); štafeta 4 x 200 m prosto: 2. Velenje 8:02.52; štafeta 4 x 100 m mešano: 6. Velenje 4:20.44. ■ Marko Primožič Šoštanj Topolšica : Kočevje 3:0 (8, 8, 2) Popravili so vtis Po neuspehu, ki so ga odbojkarji Šoštanja Topolšice doživeli na gostovanju v Škofji Loki, so na sobotnem srečanju proti ekipi Kočevja pokazali precej več. Že v začetku niza je bilo po visokem vodstvu domačinov z 8:0 vidno, da jim gostje niso dorasli nasprotnik. Takorekoč brez težav so niz zaključili s 15:8. Nekoliko bolje so se gostje upirali v drugem nizu. Poskušali so držati korak z domačini, vendar se je razlika v korist Šoštanjčanov vedno bolj večala. Po uspešno zaključenem nizu (15:8) so z učinkovito igro nadaljevali tudi v zadnjem nizu. Potek igre je bil identičen prvemu nizu. Gostje niso imeli več nobene možnosti. Uspelo jim je osvojiti komaj 2 točki. Tokrat je do izraza prišla večja izkušenost domačih odbojkarjev, ki so si zanesljivo in hitro s 3:0 priborili zmago. BEn 12. februarja 1998 ŠPORT IN REKREACIJA Katarini letalska vozovnica Velenje, 6. februarja - Velenjski župan Srečko Meh in predsednik Športne zveze Velenje Jože Kavtičnik sta skupaj s predsednikom velenjskega mestnega sveta Dragom Martinškom, županovimi sodelavci in vodjem TlC-a Velenje Alojzom Hudari-nom sprejela Katarino Srebot-nik ob njeni vrnitvi iz Avstralije. Sprejema sta se udeležila tudi Katarinina starša. Srečko Meh ji je v imenu vseh čestital za dobro igro na tej oddaljeni celini in posebej poudaril, da je "Velenje z vašimi uspehi dobro predstavljeno v svetu." Podobno zadovoljstvo nad uspehi ji je v imenu športne zveze izrekel tudi Jože Kavtičnik. Ni pa ostalo le pri čestitkah in šopku, kiji je ga izročil Jože Kavtičnik. Zupan je Katarino ponovno presenetil z lepim darilom. "Pokrili vam bomo eno letalsko vozovnico, kamor koli se boste peljali." Alojz Hudarin pa ji je sporočil, da so jo razglasili za častnega člana Društva turističnih vodnikov Slovenije, saj je že in gotovo še bo izredno veliko naredila pri predstavitvi Velenja v svetu. Časa za slavje in počitek pa ni bilo na pretek. Že v ponedeljek so namreč v Rogaški Slatini s kvalifikacijami pričeli najmočnejši dvoranski turnir v Sloveniji z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Katarina kvalifikacij ni igrala, saj je skupaj s Pisnikovo, Rampretovo in Kri-žanovo dobila posebno vabilo organizatorjev. Domači turnir je gotovo najboljša prilika, da si mlade slovenske igralke izboljšajo točke na svetovni lestvici teniških profesionalk. Zlatim slovenskim mladinkam je treba pomagati pri izred- no zahtevnem prehodu iz mladinske v člansko konkurenco, da ne bodo ostale le najboljše mladinke in najbolj obetavne igralke na svetu. Direktor turnirja Ot-mar Kugovnik je o tem zgovorno dejal: "Za slovenski ženski tenis je skrajni čas za preboj v svetovno elito - zdaj ali nikoli." ■ vos Smučarski skoki Malo uspeha v Planici Na 120 - metrski skakalnici v Planici sta bili dve tekmi za medcelinski pokal z močno udeležbo, saj so manjkali le člani olimpijskih reprezentanc. S 4. in 13. mestom je bil odličen Gorazd Robnik iz Misli-nje, Velenjčan Rolando Kaligaro je bil 42. in 46., Jermanu in Adamiču pa se ni uspelo uvrstiti na tekmi. V Sebenjah ri Tržiču sta bili dve tekmi za dečke do 9 let. Na prvi je nastopilo kar 92 skakalcev, z 2. mestom je bil odličen Klemen Zaje iz Mi-slinje, najboljši med Velenjčani pa je bil Gašper Berlot na 35. mestu. Na drugi tekmi je med 88 skakalci zmagal Tadej Slemenik iz Mislinje, najboljši med velenjskimi dečki pa so bili Gašper Berlot na 24., Klemen Om-ladič na 25. in Lovro Zupane na 32. mestu. ■ J.O. Šaleški teniški klub Dr. Evgen Dervarič novi predsednik Pretekli petek, 6. februarja, je bila v prostorih delavskega kluba volilna skupščina Šaleškega teniškega kluba. Dosedanji predsednik Franc Avberšek je najprej podal tehtno poročilo o delu v 7 - letnem obdobju svojega predsednikovanja. V razpravi po poročilih je bilo izrečenih nekaj kritičnih pripomb glede možnosti kakovostnejšega treninga v zimskem času, saj se morajo mladi igralci voziti na štiri različna mesta.Na podlagi tega so posamezniki že nakazali nekatere smernice za boljšo organizacijo dela z mladimi. V drugem delu skupščine so podali razrešnico staremu izvršnemu odboru in komisijam, nato pa so izvolili novo vodstvo. Za novega predsednika so izvolili dr. Evgena Dervariča ter člane novega upravnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije. Novi predsednik se je na koncu zahvalil za zaupanje in povedal, da bo podroben program delovanja kluba predstavil na prvi seji upravnega odbora. ■ A.B. Alpsko smučanje Najmlajši hitijo s tekmami Mlajši dečki in deklice so prejšnjo sredo na Kopah tekmovali v superveleslalomu za pokal vzhodne regije. Uvrstitve mlajših deklic velenjskega kluba: 2. Ana Drev, 11. Tina Zager, 13. Tanja Tomažič in 15. Ines Vrabič; pri mlajših dečkih so bili 7. Matic Me-ža, 16. Marko Prkič in 18. Jernej Voršič. Enaka tekma je bila v soboto v veleslalomu. Pri mlajših deklicah je zmagala Ana Drev, 7. je bila Tina Zager in 15. Ines Vrabič. Pri mlajših dečkih je bil Jernej Voršič 11., Marko Prkič pa 18. Prejšnjo nedeljo je bil na Ravnah na Koroškem še slalom zhodne regije za cicibane in cicibanke. Med velenjskimi cici-bankami so bile 7. Špela Osterc, 8. Sara Stefanovič in 17. Alenka Vaši, pri cicibanih pa je bil 8. Luka Prašnikar, 9. Matija Plazi, 37. Nejc Lenart, 52. Jaka Žohar in 58. Nejc Korenič Cicibani in cicibanke so tekme nadaljevali tudi to soboto in edeljo, 7. in 8. februarja. Na Rogli so se v soboto velenjske ci-ibanke v veleslalomu uvrstile takole: 4. Špela Osterc, 9. Sara Stefanovič, 1. Alenka Vaši, 21. Anja Višček; cicibani: 11. Matija Plazi, 14. Luka Prašnikar, 53. Jaka Žohar, 54. Nejc Korenič. V nedeljo je bil na Partizanki še superveleslalom. Pri Cicibankah so bile 2. Špela Osterc, 11. Sara Stefanovič, 16. Anja Višček in 17. Alenka Vaši; pri cicibanih pa 10. Matija Plazi, 20. Luka Prašnikar, 49. Nejc Lenart in 54. Nejc Korenič. Mlajši dečki in deklice so na Rogli pomerili v slalomu za pokal vzhodne regije, predstavniki velenjskega smučarskega kluba pa so bili spet uspešni. Pri deklicah je znova zmagala Ana Drev, 10. je bila Tina Zager, 15. Tanja Tomažič in 17. Nika Škoberne; pri dečkih je bil Jernej Voršič 7., Marko Prkič pa 11. Savinjski meddruštveni odbor na Paškem Kozjaku Zaupanje dosedanjemu vodstvu Komaj so velenjski planinci spravili pod streho letošnji planinski ples in pretehtali njegove dobre in slabe strani, že so v planinski koči na Paškem Kozjaku gostili člane Savinjskega meddruštvene-ga odbora, ki vključuje 42 planinskih društev celjske regije. Na svoji 12. redni seji so obravnavali poročilo o delu vodij odsekov in načelnika postaje GRS Celje. Pred tem je predsednik PD Velenje Jože Melanšek prikazal delovanje društva in načrte za leto 1998 ter sporočil, da bo PD Velenje v drugi polovici letošnjega leta in v prvi polovici leta 1999 praznovalo svojo 50. obletnico. Sprejeti so bili tudi predlogi glede kandidature organov PZS za obdobje 1998 do 2002 s področja Savinjskega MDO. Dosedanjemu vodstvu in predsedniku Martinu Auhbretu iz Mozirja so soglasno zaupali nadaljni štiriletni mandat. Seznanili so se tudi s sklepi zadnje seje upravnega odbora PZS in tekočimi nalogami Savinjskega MDO v naslednjem obdobju. Sprejeta je bila tudi odločitev, da bo naslednja 13. seja v Šmarju pri Jelšah. Za konec še obvestilo, ki je prispelo iz Koroške in je namenjeno udeležencem letošnjega IO Matjaževega pohoda na Peco, ki bo to soboto, 14. februarja. Kot vsa leta nazaj je tudi letos uraden začetek poti izpred hotela Peca v Mežici, in sicer med 7. in 8. uro. Od Mihovega doma na sam vrh Pece se bo mogoče povzpeti do 13. ure. Do -15: ure -pa se morajo vsi pohodni- ki obrniti proti dolini. Vse ostale informacije bodo na voljo pri planinskih vodnikih in članih GRS. Prehrana je tudi letos iz lastnega nahrbtnika, čaj in ostalo pijačo pa bo mogoče dobiti v koči. Obvezna je zimska oprema, kamor spadajo v prvi vrsti čevlji z dobrimi podplati in smučarske palice. Če imamo dereze in smo vešči hoje z njimi, jih vzemimo s sabo. Ne prez-rimo opozorila, da se hodi na lastno odgovornost. Vodja velenjske planinske pisarne Julka Škorjanc je povedala, da je v avtobusu, ki bo v soboto popeljal planince proti Koroški, še nekaj prostih sedežev. Pa srečno pot! ■ M. H. Atletika Lepi uspehi na mitingih Atletski mitingi se vrstijo doma in v tujini, na njih pa lepe uspehe dosegajo velenjski atleti. V Budimpešti je bil v četrtek Bekim Bahtiri drugi na 3000 m (8:13,8), Boštjan Buč je bil z osebnim rekordom (8:49,6) šesti, prav tako šesti pa je bil Sašo Njenjič na 800 m (1:57,4). V soboto je na mitingu v Muenchnu zelo uspešno nastopilo osem članov velenjskega atletskega kluba. Jolanda Ceplak je zmagala na 800 (2:07,5) in 3000 m (10:09,7), na enakih razdaljah je med člani obakrat zmagal tudi Bekim Bahtiri (1:54,1 in 8:24,2), Kristina Obronek pa je bila na 3000 m druga (10:45,2). Odlično sta se odrezala tudi Boštjan Buč, ki je bil na 3000 m z osebnim rekordom (8:47,4) v članski konkurenci osmi, prav tako z osebnim rekordom (1:55,41) pa je bil Sašo Njenjič na 800 m tretji. Uspešni so bili tudi tekači na 400 m, ki so se uvrstili od 5. do 7. mesta. Sergej Šalamon je bil 5. (49,90), Peter Poles 6. (50,43) in Matjaž Kranjc 7. (50,47). V nedeljo je bilo v Ljubljani državno prvenstvo za starejše mladince in mladinke. V metu krogle (6 kg) je postal državni prvak Vrbnjak s 17,45 m, mlajši mladinec Mraz pa je s kilogram težjo kroglo (7 kg) osvojil 8. mesto. Solidna je bila tudi Pugljeva s 3. mestom na 60 m (7,82), tretja pa sta bila tudi Majdakova v skoku v višino (166 cm) in Štor na 60 m (6,85). ■ V.P Streljanje Zmaga v derbiju V 8. krogu prve državne strelske lige pištoljarjev so se v Rečici pri Laškem pomerili velenjski strelci Mroža z Dušanom Poženelom. Srečanje so dobili Velenjčani z izjemnim rezultatom 1687:1679 krogov. Za Mrož so nastreljali: Klančnik 565, Veternik 562, Šterman 560, v ekipi Rečice pa je bil najboljši Tkalec s 568 krogi. Po 8. krogu je prva ekipa Olimpi-je, Mrož ima 2. mesto, 3. pa so strelci Poženela iz Rečice. Na domačem strelišču so mladinke Mroža premagale strelke ekipe 29. oktober iz Grosuplja z rezultatom 1575:1551. Velenjčane so streljale takole: Durakovič 534, Suljič 532, Matijevič 509, pri ekipi Grosuplja pa je bila najboljša Hrenova s 543 krogi. V 4. krogu regijske strelske lige za pionirje in pionirke na strelišču Mroža so imeli največ uspeha strelci Dušana Poženela iz Rečice, ki so zmagali ekipno pri pionirjih in pionirkah ter med posameznicami. Pionirji ekipno: 1. DP Rečica 510,2. Mrož 1.509,3. Juteks Žalec 508,4. Mrož II 501, 5. Jonschon Control Slovenj Gradec 488 krogov. Med posamezniki je zmagal Andrej Navršnik s 176 krogi pred Jakobom Rojškom iz Bra-slovč (176 krogov), 3. Simon Natek (Rečica) 175,4. Blaž Borovnik (Velenje) 173,5. Mladen Culibik (Žalec) 172. Pionirke ekipno: 1. DP Rečica 530,2. Juteks Žalec 456,3. Braslovče 452,4. J. C. Slovenj Gradec 349 krogov. Zmagala je Katarina Šafarič s 178 krogi pred Urško Belaj, kije nastreljala 177 krogov, 3. Natalija Bukovec 175 (vse Rečica), 4. Marjana Guček (Braslovče) 165, 5. Katja Dadič (Konjice) 165 krogov. ■ F.Ž. Šport za vse V soboto pohod na Peco V kraljestvo kralja Matjaža se bodo pohodniki odpravili v soboto, 14. februarja. S člani PD Mežica se bodo na Peco pričeli vzpenjati med 7. in 8. uro izpred hotela Peca v Mežici. Vse informacije in navodila glede pohoda bodo posredovali planinski vodniki, ki bodo spremljali posamezne skupine pohodnikov. Glede na to, da bo pohod v zimskih razmerah, je razumljivo, da organizator zahteva od udeležencev popolno zimsko opremo (palice, dereze...), hrano pa naj ima vsak v nahrbtniku. Dodatne informacije so na voljo na številkah 0602-35-378 ali 0602-34-459 (Anton Strmčnik). Kegljanje Nesrečen poraz deklet Minuli vikend je bil črn za kegljaški klub Šoštanj. Od šestih možnih točk so iztržili le dve. Praznih rok sta ostala oba drugoligaša, obe točki pa so osvojili člani druge ekipe. Fantje trenerja Tamšeta so gostovali v Lendavi, kjer so jih pričakovali igralci Nafte. Šoštanjčani so na zelo težavnem kegljišču pričeli srečanje zelo dobro, povedli s 3:1 in imeli 57 kegljev prednosti. V nadaljevanju so popuščali, tako daje zmaga ostala domačinom z rezultatom 5:3 (5062:4879). Šoštanj: Fidej L. 834 (1), Hasičič 849 (1), Fidej S. 857 (1), Arnuš 801 (0), Glavič 784 (0), Križovnik 754 (0). Nesrečen poraz so na domačem kegljišču doživela tudi dekleta. Z razliko enega samega keglja so jih premagale igralke Komcela. Gostje so slavile s 6:2 (2393:2392). Šoštanj: Mihaljev 181, Ložič 194 (0), Premlč 399 (0), Drev 411 (1), Lesnik 435 (1), Podbrežnik 399 (0), Hojan 382 (0). Edini točki so osvojili člani druge moške ekipe, in sicer na gostovanju v Celju. Na kegljišču Golovec so premagali Demit Plus s 5:3 (4868:4863). S to zmago so mladi Šoštanjčani ostali v boju za 1. mesto. Prva moška ekipa v soboto gosti mariborski Konstruktor. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri. Dekleta potujejo v Krško, kjer jih bodo pričakale igralke Sremiča. ■ Leopold Fidej Sah Kar trije naslovi od štirih V Šmarju pri Jelšah je bilo v soboto regijsko ekipno prvenstvo za dečke in deklice, na katerem so skoraj vsa prva mesta osvojili mladi šahisti iz Šaleške doline. Pri deklicah do 12 let so bile najboljše igralke OŠ Ravne pri Šoštanju, v kategoriji do 15 let deklice OŠ Biba Roeck, pri dečkih do 12 let so slavili šahisti OŠ Livada, dečki do 15 let OŠ Karel De-stovnik Kajuh pa so si priigrali drugo mesto. ■ is naš ČAS OBVEŠČEVALEC 12. februarja 1998 KINO DOM KULTURE VELENJE ZBOGOM DEKLETA (psihološki triler) Petek, 13.2., ob 20. uri Nedelja, 15. 2., ob 20. uri Režija: Gary Fieder Vloge: Morgan Freeman, Ashley Judd,... Dolžina: 116 minut Ko dr. Alex, detektiv washingtonske policije, izve, da je njegova nečakinja najverjetneje žrtev ugrabitve, odpotuje v Severno Karolino, da bi primer raziskal. Tukaj ni prostora za napake, še posebej, ko ugotovi, da nečakinja ni edina žrtev in da so našli že dve žrtvi, ob njima pa podpis Casanova ... NAGA RESNICA ("črna" komedija) Sobota, 14.2., ob 22. uri Režija: Ivan Reltman Vloga: Howard Stern,... Dolžina: 108 minut Film je iskren pogled na življenje Hovvarda Sterna - od težkega otroštva do končnega triumfa kot kralja vseh medijev. Na svoj duhovit in nespoštljiv način nam razkrije vse svoje težave, bojazni in dvome, ki so ga spremljali na njegovi edinstveni preobrazbi iz od prezira vredne izgube do slavne ameriške zvezde KINO ŠOŠTANJ ZBOGOM DEKLETA (psihološki triler) Nedelja, 15. 2., ob 17. uri NAGA RESNICA ("črna" komedija) Petek, 13.2., ob 20. uri KINO ŠMARTNO OB PAKI ZBOGOM DEKLETA (psihološki triler) Ponedeljek, 16. 2., ob 20. url NAGA RESNICA ("črna" komedija) Petek, 13.2., ob 17. uri Naslednji filmi: Šakal, počitniške predstave (Bean, Ti, ti, lažnivec, Outsider, Možje v črnem), Anastazija. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! ¥ JI i SIL FHHfV* jsif\\ni M rmr /fm \ 1 S02. izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Ob :if Šmartno ob Paki, so presegale mejne mikro-g S02/m3 zraka. 32. 3.2. 6.2. 6.2. llfi AMP Šoštanj AMP Veliki vrh AMP Veliki vrb AMP Zavodnje MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 2.februarja do 8.februarja 1998 150 mikro-g/mS 160 mikro-g/m3 • 140 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOUA 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG, 92.2. □ 3.2. ■ 4.2. H 5.2. □ 6.2. 17.2. H 8.2. Nogometni klub Rudar Velenje Vse člane in druge zainteresirane obveščamo, da bomo imeli redno letno sejo skupščine članov NK Rudar Velenje 16. februarja ob 18. uri v restavraciji Jezero. Na dnevnem redu bo sprejemanje novih Pravil, poročil o delu kluba v minulem letu in načrtov za prihodnost. Vljudno vabljeni! i Ifca v s. mM lifc« UONK Rudar Velenje TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU MOKA T500 25/1 KG 62,90 JERUZALEMČAN 12/1L 374,90 KOMPOT ANANAS 836G 179,90 POMARANČNI JUICE12/1L 139,90 TESTENINE 500G 89,90 BIBITA LAHKA 6/1,5L 109,90 KAVA BAR 100G 159,90 PRAŠEK MIKSAL 3KG 389,00 SIRUP 3L 599,00 TOAL. PAPIR 10/1 259,90 MARMELADA MAREL. 700G 249,90 KORUZA KRMNA 24,90 RIŽ SPLENDOR 1KG 119,90 PESNI REZANCI 19,90 VEGETA1KG 849,90 ZEMLJA ZA LONČNICE 50L 899,00 SLADKOR 50/1 KG 115,90 VRTNA SEMENA 1 KOM 99,90 MODEL ZA KROFE 155,00 MEHČALEC SANI 4L 349,00 UGODNA PONUDBA UMETNIH GNOJIl, VRTNEGA ORODJA, ZEMUE ZA PRESAJANJE IN SEMENSKEGA KROMPIRJA. *KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!* DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore ČETRTEK, 12. februarja: 600 Dobro jutro 6.30 Poročila 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja -športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta - vodita Strašna Jožeta; 18.00 DJ news - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje PETEK, 13. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gostje - skupina Selekcija; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 14. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 15. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 16. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00107,8 Avto moto her-cov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 17. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko-izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 18. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Ni današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila;8.00 Težava je vaša, rešitev je naša(iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete razrešiti) 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 12. februarja - dnevni dežurni dr. Rus, dr. Slavič in dr. Urbane, nočna dr. Janežič in dr. Renko Petek 13. februarja dnevni dr. Grošelj in dr. Renko, nočna dr. Gusič in dr. Friškovec Sobota 14. in nedelja 15. februarja, dnevna dr. Stravnik in dr. Urbane, nočna dr. Stravnik in dr. Urbane. Ponedeljek 16. februar dnevni dr. Grošelj, dr. Friškovec, nočni dr. Žuber in dr. vrabič Torek 17. februar dnevni dr. renko in dr. Slavič ter dr. Stravnik, nočni dr. Rus in dr. Friškovec. Sreda, 18. februar dnevni dr. Slavič, dr. Vrabič in dr. Urbane, nočna dr. Stupar in dr. Vidovič. Zobozdravstvo: Nedelja 15. februarja - dr. Pupič-Gaberšek Vesna, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: 13. do 20. februarja Franc Blatnik dr. vetmed. mobitel 0609-618-117. mali OGLASI APARATI IN STROJI SHARP VIDE0REC0RDER VCM 271, VPS, novega prodam. Telefon 041-711-317. MANJŠI ČB TV PRODAM. Telefon 858-466. KOMPRESORSKO PNEVMATSKO KLADIVO št. 12, nova konjiča, prodam. Telefon 063-882-075. MEŠALNIK ZA KRUH IN MESO, prodam. Telefon 892-102. ŠIVALNI STROJ PRODAM. Telefon 851-241. ŠIVALNI STROJ BAGAT, ugodno prodam. Telefon 850-320. KUPIM KUPIM DELNICE GORENJA. Telefon 485-049. DELNICE GORENJE, B, D, G, TELEKOM, AKTIVA, odkupujemo. Telefon 0609-651-470. DELNICE GORENJA ODKUPUJEMO po najvišjih dnevnih cenah. Odkupujemo tudi delnice investicijskih skladov. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207. KUPIM DELNICE GORENJA. Telefon 485-049. DELNICE GORENJE, GORENJE NOTRANJA OPREMA, Atomske Toplice, Žito, Telekom in druge, odkupim. Telefon 483-970 ali 730-033. NAJVEČ ZA DELNICE GORENJA. Gotovina takoj. Telefon 0609-651-646. LOKALI V SREDIŠČU MOZIRJA ODDAM poslovni prostor, primeren za vse vrste dejavnosti. Telefon 832-019 ali 833-417. POSLOVNI PROSTOR V BLIŽINI VELENJA, oddamo v najem. Telefon 863-116. ODDAM LOKAL V NAJEM, 23 m2. Telefon 855-873. BREMIS d.o.o. Trg mladosti 6, Velenje. VELENJE - poslovne prostore v poslovnem centru, vel. 147 m2 in 347 m2, v pritličju in etaži, delno opremljene, prodamo ali oddamo v nejem. Info: tel. 861-835, mob. 0609-624-775. OSTALO ROLETE, ZALUZIJE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943, Lončar. POSODIM DO 100.000 SIT. Telefon 041-637-322. BAGAT SERVIS. Pridemo na dom. Telefon 063-718-458. PREKLIC IVICA LILIJA s.p. sporočam, da sem prenehala z dejavnostjo s 1.2.98. JANA ROP s.p. Frizerstvo, Plač 12, Ljubno ob Savinji, preneha z obrtno dejavnostjo 30.3.1998. Istega dne jo pravzame Bernarda Rop, s.p. Frizerstvo Las, Podsmrečje, Gornji Grad. MARIJA KRIVEC s.p. Luče ob Savinji, obvešča, da s 30. aprilom preneha s frizersko dejavnostjo. To dejavnost bo naprej vodil Matjaž Krivec, Luče 111, Luče ob Savinji. POSESTI STANOVANJSKO HIŠO V VELENJU, prodam. Telefon 856-899. MANJŠO HIŠO V NAZARJIH in garsonjero v Velenju prodam. Telefon 856-899. PARCELO ZA VIKEND, 5000 m2, v okolici Prebolda, prodam. Telefon 892-162. RAZNO PRODAM PARKET, NATUR HRAST, 36 m2, prodam. Telefon 855-309. MATURANTSKO OBLEKO, št. 36, črna, unikat, ugodno prodam. Telefon 853-431. OTROŠKI POSTELJICI, BELI, PRODAMO. Telefon 852-273. TRAKTORSKO V1TLO prodam. Telefon 882-940. KRZNENO JAKN0, št. 44, temno rjavo nutrijo, prodam. Telefon 772-215. RDEČE VINO IZABELA, ugodno prodam. Telefon 858-594. KUHINJO MARLES, RUMENO, hladilnik, štedilnik 2+2, dekliško birmansko obleko,dekliško obleko za valeto, prodam. Telefon 864-804, po 16. uri. TELEFONSKO ŠTEVILKO PRODAMO. Telefon 864-218. OMARE ZA SPALNICO PRODAM. Telefon 041-637-322. MATURANTSKO OBLEKO, št.40, in novo sedežno garnituro, prodam. Telefon 885-218. STARINE, harmonike in fiat 750, prodam. Telefon 853-474, po 20. uri. DOBRO OHRANJENE KUHINJSKE ELEMENTE, prodam. Telefon 857-407, popoldan. SLADKO SENO PRODAM. Telefon 881-763. MIZO in šest stolov, prodam. Telefon 855-312. STANOVANJA..... ENOSOBNO STANOVANJE v Velenju, prodam. Telefon 865-423. V CENTRU VELENJA PRODAM DVO IN POLSOBNO STANOVANJE, 83 m2, opremljeno s telefonom, sončno, z lepim razgledom, z dvema balkonoma, kletjo, vseljivo takoj, najboljšemu ponudniklu. Telefon 885-525. TRI IN POLSOBNO STANOVANJE PRODAM. Telefon 852-303. DVOSOBNO PRITLIČNO STANOVANJE, v Šaleku (68 m2), prodam. Telefon 857-825. VOZILA DOBRO OHRANJENO MOTORNO KOLO APN-6, kupim. Telefon 720-167. ŠKODO FAVORIT, letnik 93, prodam. Telefon 885-938. KUPIM TRAKTOR TV 21-25, ohranjen. Telefon 063-863-981. TOVORNO VOZILO TAM 170 T14, letnik 84, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 0609-654-836 ali 855-920. OPEL ASTRA 1,6 I GLS, limuzina, letnik 1993, zalo dobro ohranjen, prvi lastnik, garažiran, kovinsko svetle barve, prodam. Telefon 063-722-299. PEUGEOT 106 XT, 1,4, letnik 94, reg. do 2/99, prodam. Telefon 864-240. ZAPOSLITVE POMOČ V GOSPODINJSTVU NUDIM. Telefon 882-480. IŠČEM KAKRŠNOKOLI ZAPOSLITEV, imam izpit B, govorim nemško in angleško; 19 let delovnih izkušenj.- - Telefon 893-735. Blaž Lilija, Škale 173, Velenje. NUDIM VARSTVO OTROKA na svojem ali vašem domu. Telefon 862-614. IŠČEM IZVJALCA DEL do I. plošče. Mobitel 0609-649-549 V OKOLICI VELENJA nudim 1 x ali 2 x tedensko čiščenje stanovanja. Šifra "Pomlad". ŽIVALI JAGNJE ZA ZAKOL ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 885-846. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE sporoča, da bo v nedeljo 15.2. 98, prodajala mlade kokoši nesnice, rjave, stare 6 mesecev, od 8. do 8.30 ure, v Šaleku pri Cerkvi. Telefon 0602-61-202. MESO MLADEGA GOVEDA menjam za karto za premog. Telefon 854-872. DVE TELET1100 in 120 kg, prodam. Telefon 881-158. BIKCA SIMENTALCA, 200 kg, prodamo. Telefgon 778-523. KOZO, BREJO 3 mesece, dobro molznico, prodam. Telefon 855-906. TELICO, STARO eno leto, 400 kg, prodam. Telefon 858-594. 12. februarja 1998 OBVEŠČEVALEC NAS ČAS 19 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroki: Robert Crnjac, Podgora 49 in Aleksandra Mumelj,Slatina 4. 50. let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Ivan in Doroteja Rozenštajn iz Velenja, Stritarjeva 3. Jožef Čeplak, rojen 1904, Florjan pri Gornjem Gradu 27 Mihael Uršnik, rojen 1928, Črna na Koroškem, Rudarjevo 3 Matilda Stropnik, rojena 1926, Topolšica 104 B Angela Jeršič, rojena 1926, Celje, Ljubljanska 29 Franc Pustavrh, rojen 1927, Velenje, Bratov Mravljak 1 Marija Podlesnik, rojena 1914, Ul. Franca Sokliča 7 Jožefa Verdev, rojena 1930, Gotovlje 156 Anton Rudi, rojen 1944, Gomilsko 9/a Angela Kravanja rojena 1923, Ljubljana, Fabijanijeva 29, Andrej Taušič, rojen 1913, Tekavčeva 11, Šoštanj ^ Upravna enota Žalec Ana Marija Jelen, stara 81 let, Polzela 252 Jožefa Aubreht, stara 88 let, Savinjska c. 39, Žalec male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. Tel.: 855 450 POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8, 3320 VELEN|E TELEFON: 063 / 858 - 226, MOBITEL 0609 / 636 - 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI - UREDITEV DOKUMENTACIJE - NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO Globoko pretreseni sporočamo, da nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš prijatelj in sodelavec FRANC PLESNIK Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Kolektiv podjetja PAKMAN, d.o.o., Celje Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, sedaj v tihem grobu spiš, dom je prazen in otožen, solza lije iz oči, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in sestre MATILDE STROPNIK 14.3.1926-3.2.1998 iz Topolšice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedi Mari Pergovnik, dr. Pirtovšku in medicinski sestri Majdi Drev za lajšanje bolečin ob njeni bolezni. Zahvala tudi Premogovniku Velenje, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi gospodu kaplanu Silvu za opravljen cerkveni obred in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: hčerki Ivanka in Marta z družinama, sinova Milan in Branko ter sestre. ZAHVALA Še vedno ne moremo dojeti, da nas je 6. 2.1998 nenadoma zapustil dragi sin, brat, svak in stric FRANC PLESNIK 19. 4.1962 - 6. 2.1998 Življenja mojega nemirni tok na trhlem brodu skoz vihar morja prispel v pristan je, kjer za dela zla in dobra kliče nas k računu Bog. (Michelangelo B.) Vsem ki ste nam v teh najtežjih trenutkih ponudili svojo pomoč in moralno oporo, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebej hvala Abidnikovim, Lipovškovim in Kešpanovim ter vsem sorodnikom za ponujeno roko. Hvala delavcem podjetja Pakman Celje in kolektivu Komunalnega podjetja Velenje. Zahvaljujemo se ravenskim pevcem in govornikom za ganljive besede, kakor tudi gospodu duhovniku za vso tolažbo ter sveto mašo in pogrebni obred. Prisrčna hvala še enkrat vsem neimenovanim, ki ste nam kakor koli pomagali in v tako velikem številu pospremili Franca v mnogo prerani grob. Žalujoči: mama, brat Jože z ženo Jožico ter nečaka Helena in Filip. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega dedija in tasta VIKTORJA ZA G E RJA iz Velenja, Tomšičeva 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam nesebično pomagali ter nam izrazili ustno in pisno sožalje in v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali. Iskrena hvala gospe Marti Boben za lepe poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in č.g. duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! Žalujoči: vnukinja Andreja, zet Vili in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob nepopisno boleči izgubi našega dragega sinka in bratca SIMONA HRIBE RS KA s Kozjaka 25 a 5. 6.1993 - 3. 2.1998 Nebeški gospod je angelčke štel, mu eden je manjkal, si tebe je vzel. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste imeli Simona radi in z nami delili bolečino. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, darove in izražena sožalja. Posebna zahvala medicinskemu osebju Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, gospe dr. Vidovičevi, patronažni sestri Slavici Avberšek, sodelavcem, kolektivu in sindikatu Premogovnika Velenje, sodelavcem, kolektivu in sindikatu Elektronike Velenje, gospodu Usarju za opravljene pogrebne storitve, gospodu župniku Jožetu Vehovarju za opravljen cerkveni obred. Hvala Mitju, Primožu, Simonu, Daniju, Petru in Branku za zadnje spremstvo, gospodu Florjančiču in gospodu Juraču za poslovilne besede, hvala pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste nam pomagali in lajšali bolečine. Žalujoči: ati, mami in sestrica Maja. ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, omice in tašče MARIJE PODLESNIK 9. 6.1914 - 3. 2.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Internemu oddelku Bolnišnice Topolšica, govorniku gospodu Ivu Gorograncu, gospodu duhovniku za opravljen obred ter pevcem in izvajalcu za odigrano Tišino. Hvala pogrebni službi Tišina za pogrebne storitve. Žalujoči mož Ivan, hčerke Ivanka, Zofka, Mirica in J usti z družino. ZAHVALA Ob smrti FRANCA PUSTAVRHA 4. 3.1927 - 3. 2.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem celotnemu osebju Intenzivnega oddelka Bolnišnice Topolšica in Intenzivnega oddelka Bolnišnice Slovenj Gradec. Zahvaljujem se pevcem in govorniku ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: Žena Gabriela ter vsi njegovi domači Kulturnemu prazniku v pozdrav Velenje, 6. februarja - V Mestni občini Velenje je bila osrednja slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika na velenjskem gradu, kjer so ob tem obeležili tudi štiridesetlet-nieo muzejskih zbirk. Namenu so predali prenovljeno Zbirko afriške umetnosti Františka Foita - razstavo je odprla veleposlanica Češke republike v naši državi Jana Hybaško-va, uredila pa sta jo arheologi-nja Danijela Brišnik in Rok Po-les. Osrednja svečanost je bila otvoritev nove zbirke Šaleška dolina med romaniko in barokom, avtorja Toneta Ravnikarja. Postavili sojo na podstrešje, ki so ga posebej preuredili v ta namen. "Razstava pomeni nov korak v delu Muzeja Velenje in nov korak v samopoznavanju Salečanov," je med drugim dejal na predstavitvi avtor. Predstavljeno je obdobje petstotih let, ki spada med najmanj poznana in najmanj ra- ziskana obdobja v preteklosti Šaleške doline. Predstavljani so najstarejši sakralni objekti in grajske stavbe, omeniti velja tudi tri kvalitetne lesene kipe - Pieta iz cerkve v Sentflorjanu ter sv. Nikolaja in sv. Krištofa iz cerkve v Šale- ku. Sem so prenesli tudi kamnit oltar iz cerkve sv. Jošta na Paš-kem Kozjaku, kije dolgo čakal v kosih župnijske stavbe na Paš-kem Kozjaku, zdaj pa ga je skupaj zložil po zamislih strokovnjakov Zavoda za spomeniško vars- tvo iz Celja restavrator iz Šoštanja Milojko Kumer. Tu je še cel kup zanimivosti, med drugim srednjeveško in renesančno pohištvo in še in še. Razstava je vsekakor vredna ogleda. Slavnostni govornik je bil slovenski minister za kulturo, Jožef Školč, ki je snovalcem novih zbirk na velenjskem gradu čestital za dosežke in poudaril, da so takšni dogodki pomembni kamenčki v mozaiku bogate slovenske kulture. Izrazil je upanje, da bodo s širjenjem zbirk nadaljevali tudi v prihodnje in v ta namen preuredili tudi preostanek podstrešja na velenjskem gradu. Damjan Kljajič je ob tej priložnosti orisal štiri desetletja dolgo pot muzejskih zbirk, ki jih je tudi predstavil, vodja velenjske knjižnice Lado Planko je opozoril na prostorsko stisko te ustanove, Aleš Ojsteršek pa je predstavil kulturno ustvarjanje Mladinskega centra Velenje. ■ mz "Škoda, da je kulturni praznik enkrat v letu. Kulturo namreč rabimo vsak dan," je med drugim poudaril slavnostni govornik Jože Robida. nas Kultura je vse, kar Šmartno ob Paki, 7. februarja - Že tradicionalno je prireditev, s katero v občini Šmartno ob Paki zaznamujejo slovenski kulturni praznik, dobro obiskana. Tudi letos je bila dvorana šmarškega kulturnega doma skoraj premajhna za vse, ki so z udeležbo na proslavi dali prazniku svoj pomen. Slavnostni govornik, predsednik občinskega odbora za družbene dejavnosti Jože Robida, se je v svojih razmišljanjih o Prešernu kot človeku in pesniku, o njegovem delu med drugim dotaknil pomena kulture za Šlovence in dolžnosti Slovencev do nje. Pri tem seveda ni spregledal njenega položaja v današnjem družbenem trenutku. Po njegih besedah država gleda nanjo kot na nekaj nebodisigatreba, podpira pa predvsem poklicno ustvaijanje. Kot da ljubiteljski kulturni zanesenjaki ne želijo povedati, da znajo peti, plesati in igrati. "Pa še kako hočemo biti ne samo opazovalci, ampak tudi izvajalci kulturnega življenja. Prepričani smo, daje samo ena in nedeljiva kultura. Za to nas čaka še veliko dela na vseh ravneh ustvarjanja. Prisiljeni bomo za to tudi sami zagotoviti vsaj del materialnih sredstev. Mogoče jo bomo potem znali še bolje ceniti. Vsekakor dolžni smo ustvarjati naprej zaradi nas samih, naroda in zaradi dolga do tistih, ki so nam izborili to domačo zemljo, to čudovito besedo in to milozvočno pesem." V priložnostnem kulturnem programu so ubrano zapeli pevci in pevke otroškega ter mladinskega zbora osnovne šole bratov Letonje Šmartno ob Paki ter mešanega zbora Svoboda Šoštanj. Vse tri vodi Anka Jazbec. Nekaj o Prešernovem življenju pa je med nastopi zborov povedala članica šmarških Kozolčanov Mija Žerjav. plemeniti ■ Tp Šentilj - Za Kulturno prosvetno društvo Franc Schreiner iz Šentilja in tamkajšnjo krajevno skupnost se lahko brez samohvale zapiše, da so letošnji slovenski kulturni praznik počastili nadvse slovesno oziroma z bogatim kulturnim programom. Višek praznovanja pa je bil na sam praznik, ko je isti organizator pripravil in tudi tokrat uspešno izpeljal že tradicionalno Srečanje pevskih zborov, letos že 11. po vrsti. Tudi ta prireditev je presegla vse dosedanje, tako po številu nastopajočih kot po številu zborov oziroma skupin. Tako smo lahko minulo nedeljo slišali v Šentilju 30 pesmi vseh zvrsti. Prepevalo je več kot 190 pevcev, razdeljenih v 12 zborov. Na letošnjem srečanju pevskih zborov so tako nastopili: mešani pevski zbor sv. Janez Krstnik iz Vinske Gore, ki letos praznuje 10. letnico obstoja in delovanja, moški pevski zbor Ponikva iz Ponikve pri Žalcu, oktet Voglarji iz Vinske Gore, kvartet Po domače, kvintet Pevci Stare vasi, mešani, mladinski in dekliški zbor in Šentilja, mešani pevski zbor Andaž iz Andraža nad Polzelo in moški pevski zbor po izjemno nizkih cenah! E F ERA na internetu: http://www.era.si Trim društva iz Kavč pri Velenju. Kot poslastica pa je prišel v goste mešani pevski zbor iz Črnuč pri Ljubljani in prinesel s sabo še eno presenečenje. Vodi ga domača šentiljska zborovodkinja in organist-ka Simona Završnik. Še obvestilo za vse tiste, ki se zaradi prenatrpanosti dvorane niste mogli ogledati igre Elektriko hočemo. Organizator jo bo ponovil to nedeljo, 15. februarja, ob 15. uri prav tako v Domu krajanov v Šentilju.Pod vlogo režiserja se je tudi tokrat podpisal dolgoletni kulturnik Vitko Pungartnik in ne Vito Felicijan, kot se nam je pomotoma zapisalo v predzadnji številki Našega časa. Vabljeni! " ■ M. H. Šopki in pokrajine Črtomirja Freliha Velenje, 5. februarja - V splet prireditev ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je sodila tudi otvoritev razstave akademskega slikarja Črtomirja Freliha. V goste ga je povabila Gorenje Kulturnica, njegova likovna dela pa so na ogled v razstavišču Gorenje Servis. Črtomir Frelih je svoja najnovejša dela na papirju poimenoval Šopki in pokrajine, predstavljajo pa dva zaokrožena ciklusa, v katerih avtor nadaljuje svoja razmišljanja o svetu in njegovi likovni podobi. Judita Krivec Dragan je med drugim v predstavitvi avtorja omenila, da je zaznati njegovo navezanost na naravo, ki jo je spoznaval v svoji domači pokrajini Bohinjskega kota, v vseh njegovih upodobitvah sveta. Razstava, ki je hkrati tudi prodajna, bo odprta do 3. marca. ■ T p Zgornja Savinjska dolina Proslave, skupni programi... S proslavami konec minulega v vseh petih občinah so v Zgornji savinjski in Zadrečki občini pričeli številne prireditev ob 12. mesecu kulture, ki so mu letos dodali še naslov "mesec ustvarjalnosti." Nadaljevali jih bodo s številnimi nastopi domačih kulturnih društev, ki bodo svoje dosežke predstavila po številnih krajih obeh dolin, posebej pa velja omeniti še šest prireditev skupnega programa, ki gaje oblikovala Medobčinska zveza kulturnih društev Zgornje Savinjske doline. Prvi dve bosta na vrsti že jutri, v petek, in soboto. Jutri ob 17.uri bodo v dvorani kulturnega doma na Rečici ob Savinji pričeli nastop otroške folklorne skupine iz Smartnega ob Paki ter otroške in mladinske folklorne skupine iz Kompol. Po nastopu bodo pripravili še izobraževalni posvet za mentorje otroških sku pin. Druga skupna prireditev bo v soboto v Šmartnem ob Dreti, ko bodo ob 18.30 pričeli nastop ženski pevski zbori iz Šmartne ga ob Dreti, Ljubnega in Bočne, tudi temu koncertu pa bo sledil posvet za zborovodje. Ujp Prešerno v Šoštanju Šoštanj, 6. februarja - Kulturno akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku je popestrila skupina Vandrovčkiz gosti, Oktetom iz Zavodenj in Ljudskimi godci iz Raven, 1 so se občinstvu predstavili z večerom ljudskih pesmi in plesov Zbrane je nagovoril župan Šoštanja Bogdan Menih. "Boeing boeing" 20. februarja Šmartno ob Paki - Čeprav so člani Gledališča pod kozolcem v minulih mesecih pridno vadili novo odrsko delo in napoveda li premiero komedije Marca Camolettija "Boeing boeing" za soboto, 14. februarja, si je ljubitelji odrskih deska ne bodo mogli ogledati. Zaradi bolezni v ansamblu bodo premie ro dela pripravili teden dni kasneje, v soboto, 21. februaija ob 19. uri na domačem odru. Razstavlja Jure Repenšek Šmartno ob Paki, 6. februarja - Po daljšem času so ljubitelj likovne umetnosti v občini Šmartno ob Paki dočakali otvoritev raz stave. Tokrat je svoja dela v avli šmarškega kulturnega doma postavil na ogled likovni pedagog Jure Repenšek iz Mozitja. Avtorja in njegovo delo je maloštevilnim udeležencem predstavil akademski slikar Alojz Zavolovšek. Razstava je razdeljena na tri dela (ikone, akvareli in pasteli), odprta ] bo do 15. februaija. Priložnostni kulturni program so pripra vile mlade šmarške glasbenice - Damjana in Lucija Podgor šek ter Maja Bubik. Direkcija Premogovnika v novi obleki Kultura je tudi bivanje Otvoritve prenovljene poslovne stavbe Premogovnika in razstave so se udeležili mnogi imenitni gostje Velenje, 6. februarja - Steklena direkcija, kot imenujejo V" lenjčani poslovno stavbo Premogovnika Velenje na Rudarski c sti, in ki jo imajo poznavalci, med še nekaterimi drugimi stavbami na tistem območju, za pravi arhitekturni biser, je doživela te meljito prenovo notranjosti, očuvala in izboljšala pa je zunanji' gled. Premogovnik Velenje je s tem pokazal, kako zelo mar mu je tudi do kulture bivanja, kot je med drugim ob otvoritvi preno ljenih prostorov poudaril dr. Milan Medved. Ni naključje, da so otvoritev prostorov umestili v čas slovenskega kulturnega praznika in ob tej priložnosti odprli razstavo likovnih del Šaleška pokrajina in premogovnik, ki sta jo postavila Milena Koren - Božiček iz Kulturnega centra Ivan Napotnikin kulturni ustvarjalec iz Premogovnika Stojan Špegel. Za žlahtnost dogodka so poskrbeli s programom, v katerem so tokrat, za spremembo, zvenela tolkala, prostore pa je namenu predala Dragica Kotnik, ki v Premogovniki skrbi za finance. ■ mkp