3^4 Listek. Prenos posmrtnih ostankov grofa Janka Draškoviča. Lanski obči zbor »Matice Hrvaške« je sklenil, da se čim prej iz Gorenje Radgone na Štajerskem preneso posmrtni ostanki grofa Janka Draškoviča Trakoščanskega, ustanovitelja in prvega predsednika »Matici Hrvaški«. Slavnost se bode vršila ta mesec, in sicer po tem-le redu; Dne" 12. t. m. se izkoplje truplo in položi v krsto, prihodnjega dne" se prenese v cerkev Sv. Petra v Gorenji Radgoni, da se ondu obslužijo svečane zadušnice, dne" 14. se odpelje krsta s prvim jutranjim osebnim vlakom južne železnice (ob 4. uri 20 min.) na Spielfeld, Maribor, Celje in Zidani Most v Zagreb, kamor dospe s popoldanskim vlakom (ob 4. uri 30 min.) na južni kolodvor; odtod se prepelje še tisti večer na državni kolodvor. Dne" 15. rženega cve"ta zjutraj ob 7. uri bode svečani izprevod z državnega kolodvora v stolno cerkev, kjer se bodo ob 8. uri brale svečane zadušnice, in odtod na centralno pokopališče na Mirogoj, kjer polože" ostanke Draškovičeve med njega ilirske sodruge v arkado za »hrvaške preporoditelje«. — Zavodi in društva, ki se hote" ali korporativno ali po odposlanstvih udeležiti tega izprevoda, zglase" naj se vsaj do dne" 8. t. m. pri upravi »Matice hrvaške,« Gunduličev spomenik. Odbor za Gunduličev spomenik naznanja, da se dne" 26. t. m. ob 10. uri zjutraj odkrije Gunduličev spomenik v Dubrovniku, krasno delo kiparja Rendiča. Spomenik je okrašen ob straneh s štirimi basreliefi, izmed katerih prikazuje prvi zmagovalca Vladislava, drugi dubrovniško Slobodo ; na tretjem je vpodobljen prizor, ko Kizlaraga odvaja Sunčanico, hčer Ljubdragovo (»Osman«, VIII. spev), in na četrtem prizor, ko sv. Vlaho, zaščitnik mesta Dubrovnika, blagoslavlja krščanske junake. — Udeležba pri tej slavnosti bode velikauska, kakor se spodobi spominu genijalnega pesnika. Slovanske starine. Lani se, je ustanovila pri carskem arheološkem društvu v Moskvi posebna komisija, ki uamerja proučiti slovanske starine v onem širokem zmislu, kakor ga je započel sloveči Šafafik. V nje področje spada torej arheologija in zgodovina posamičnih slovanskih plemen, takisto njih književnost in jezik, kolikor se namreč tičeta slovanskih starin. Komisija vabi i posamičnike i društva na sodelovanje, bodisi da se ji pošiljajo primerni nasveti, bodisi učena dela in občasna izdauja. Naslov: Imperatorskoe moskovskoe arheologičeskoe obščestvo v Moskvi. Listnica. Dolorosus. Nezrelo, misel obrabljena. — Tone na B. Vi ne poznate metrike niti po nje začetnih pojmih! Kakšna pa je Vaša »poezija«, o tem samo ta-le vzgled: »Ti pa, luna, kdaj popelješ S svitom zopet me do nje ? Kdaj se, dragi čas, povrneš, Kdaj spolnite se želje?« Človek bi malone mislil, da ste mesečni ! — Slavko. Take stvari niso za nas. — Davorinov. Jednega ali dva ; sicer pa nadaljujte, bodemo videli. ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoj vse leto 4 gld. 60 kr.., pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld.- 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani. Listek. 447 -j- Ljudevit pl. Vukotinovid. — Še meseca sušca so pokopali Hrvatje v Zagrebu slavnega Ilirca Ljudevita pl. Vukotinoviča. Pokojnik, porojen v Zagrebu dne" 13. prosinca 1813. leta, bil je po dovršenih pravniških naukih beležnik županijski, čuvar narodnega muzeja in potem veliki župan križevaški. Vukotinovid je v ilirski dobi mnogo deloval ter budil narodno zavest s pesmijo in prozo. Pisal je marljivo v Gajevo »Danico«, Vrazovo »Kolo« in pozneje v »Neven«. A sam je uredoval od leta 1859.—1862.' »Leptir« in pesmi »Trnule«. Bavil se je tudi z bilinstvom ter je napisal med drugimi: »Priroda i smrt«, »O promjenljivosti bilina i postanju novih vrsti«, »O descendenciji i rodoslovju bilina«, a z akademikom Schlosserjem krasno delo »Flora Croatica*, Znan stveni njegovi spisi so večinoma tiskani v »Radu« jugoslovanske akademije, kateri je bil pokojnik od leta 1867. pravi član. Med drugimi je napisal in izdal povesti: »Stitonoša«, »Novi vojvoda«, »Pripo-viedke« dva zvezka; drami »Golub« in »Zadnji kip« ; pesmi »Ruže i trnje«. —¦ Pisal je tudi v »Gospodarski list« ; sploh je bil zelrt delaven, dokler ni stopil popolnoma v politiški tabor in je tako" prestal delovati na književnem polji. — Vukotinovič je umrl dne" 17. sušca v Zagrebu —o. f Dr. Gjuro Pilar. Dne" 19. velikega travna je umrl v Zagrebu dr. Gjuro Pilar, vseučiliški profesor in član jugoslovanske akademije. Porojen leta 1846. v Brodu, dovršil je svoje študije v Bruselji in Parizu, leta 1870. pa prišel v Zagreb, kjer so ga imenovali za pristava narodnega muzeja. Ondu je uredil geološke in mineraloške zbirke, bil leta 1874 imenovan za ravnatelja geološkemu oddelku narodnega muzeja, leta 1875. Pa za rednega profesorja geologije in mineralogije na zagrebškem vseučilišči. Pilar je bil izvrsten učitelj in svetovno izobražen učenjak, čegar ime slovi daleč izven domovine. Prenos posmrtnih ostankov grofa Janka Draškoviča. Predno izpregovorimo o krasni spominski slavnosti, katero je minulega meseca praznoval ndrod hrvaški, bodo naj navedeni najvažnejši življenjepisni podatki o plemenitem Ilirci, vzglednem rodoljubu grofu Janku Draškoviči. Porojen je bil dne* 20. vinotoka 1770. leta v Zagrebu, dovršil prve nauke v rodnem mestu, vseučiliške študije pa na Dunaji. Po tedanjem običaji hrvaških plemičev je stopil v cesarsko vojsko in se kot kavalerijski častnik udeležil obleganja belgrajske trdnjave leta 1789. Služil je v vojski osemnajst let, bil imenovan za komornika in majorja, potem pa je ostavil vojaško službo, ker si je po nesreči zlomil nogo. Udeleživši se še hrvaškega vstanka leta 1809., napotil se je v Pariz, kjer je mnogo občeval s knezom Sorkovičem, Hrvatom iz Dubrovnika, in srbskim rodoljubom Savo Tekelijem. Leta 1832., torej v 62. letu dobe svoje, vrnil se je v Zagreb, in takrat se je pričelo njega neumorno delovanje za blaginjo naroda hrvaškega, njega jedinost, emancipacijo in napredovanje na podlagi ndrodnega jezika. Duhovit pisatelj, pesnik in voditelj mladih »Ilircev«, ustanovil je leta 1838. »Ilirsko čitalnico« v Zagrebu, osnoval v nji leta 1840 narodno gledališče, leta 1841. ustanovil gospodarsko društvo in nrirodni muzej, leta 1842. pa »Matico Ilirsko«, ki se je leta 1874. izpremenila v »Matico Hrvaško«. Potujočega v Gleichenberg, dohitela je že šestinosemdesetletnega moža nagla smrt v Radgoni dne" 14. rže"nega cve*ta 1856. leta. Umrl je v rodbini Schraflovi in bil položen v rodbinsko rakev te rodbine, kjer je počival nad 37 let. — Prenos posmrtnih ostankov grofa Janka Draškoviča, kakor ga je sklenila »Matica Hrvaška« na svojem lanskem občem zboru, zvršil se je tako sijajno, da Zagreb že dolgo ni videl tolikega sijaja. Truplo se je izkopalo dne" 12. m. m. in potem prepeljalo v Zagreb, kjer se je dne" 14. m. rn izprevoda na Mirogoj udeležilo vse, kar je sploh odličnega v Zagrebu; zastopan pa je bil tudi naš ndrod po odposlanstvih »Matice Slovenske«, »Družbe sv. Cirila in Metoda«, celjske čitalnice, ljubljanskega in celjskega 448 Listek. »Sokola«. Ko je na kolodvoru prof. H. Badalic dogovoril krasno svojo pesem »Prahu Janka Draškoviča«, dvignili so krsto in ves veličastni izprevod se je odpravil proti kolodvoru. Vse hiše, kjerkoli je šel, bile so okrašene z zastavami, po vseh ulicah so gorele svetilnice. Izprevod je vodil dr. Rački s štirimi duhovniki. V stolni cerkvi je škof Gugler iz nova blagoslovil truplo in obslužil sv. mašo zadušnico. Na pokopališči je šest odličnih »Matičarjev« preneslo krsto do ilirskih arkad, in po odpeti nagrobnici je predsednik »Matice Hrvaške«, prof. T. Smičiklas v izbornem govoru preslavljal Draškoviča ter mu zaklical poslednji pozdrav v slovo. S tem se je dovršila svečanost, s katero je »Matica Hrvaška« kar najsijajneje poslavila svojo petdesetletnico in spomin prvega svojega predsednika. — Hrvaško vseučiliško literarno društvo »Zastava« je o tej priliki izdalo prelepo knjižico v spomin grofa Draškoviča, katero je po delu prof. Smičiklasa spisal član »Zastavili«, Dragan Boranič. Mi svoje čitatelje posebno opozarjamo nanjo. Stane samo 10 kr. Stoletnica Jana Kollarja. Dunajski Slovani so dne" 29 velikega travna sijajno poslavili spomin Jana Kollarja, glasnika slovanske vzajemnosti. Takisto se bode praznovala te dni stoletnica med Kollarjevimi rojaki v Turčanskem Sv. Martinu in v Mošovčah, rodnem kraji Kollarjevem. Sestavil se je mimo tega odbor slovaških rodoljubov, da se osnuje Kollarjeva ustanova za podporo siromašnih slovaških dijakov, ki se uče" ua srednjih in visokih šolah. Odbor hoče tudi kupiti rodno hišo Kolla"rjevo in dostojno označiti mesto, kjer se je porodil prvi buditelj slovanske zavesti in vzajemnosti. Dobrovoljiii doneski naj se pošiljajo uredništvu lista »Narodnie Novinv« v Turčanskem Sv. Martinu (Turocz — Sz. Miirton). Stiristoletnica »Obodske štamparije«. Ta mesec se bode v Črni Gori praznovala lepa kulturna slavnost v štiristoletni spomin, da se je ustanovila obodska tiskarna. Vzpored je določen takd-le: I. Glavna proslava bode na Cetinji in na Obodu dne" 14. in 15. t. m. 2. Potem se z Oboda priredi izlet v Podgorico in na Dukljo, preko ska-derskega jezera in Crnojeviča Rijeke pa bode povrat na Cetinje. 3. S Cetinja izlet na Lovce«. Vsa slavnost bode trajala štiri ali pet dnij. Gostom bodeta v Kotoru na uslugo dva odbornika. Kdor se namerja udeležiti slavnosti, zgldsi se odboru vsaj deset dnij pred proslavo. — Poročajo, da pošlje kazansko vseučilišče, katero je kneza Nikolo izvolilo za svojega častnega člana, pri tej priliki na Cetinje posebno deputacijo, da izroči knezu dotično diplomo. Slovnik jezvka pomorskiego czyli kaszubskiego se imenuje znamenito filološko in etnografsko delo, katero je spisal poljski učenjak Štefan Ramult. Doslej je izšel prvi del, obsezajoč šest obširnih poglavij. Kašubi so ostanki polabskih Slovenov in govore" poljsko narečje; vsega skupaj jih je še okolo 170.000. Krakovska akademija je prisodila Ramuttovemu delu častno nagrado. Odbor ,,Matice Slovenske" se je konstituiral tak6-le: predsednik je prof. Fr. Leveč, I. podpredsednik dr. Fr. Lampe, II. podpredsednik župan P. Grasselli, blagajnik dr. y. Stare; ključarja sta dr. y. Janezič in prof. A. Krzič. ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.