ZA ŠOLSKO «LADINO

Domoljubne in vojaške pesmi
za
šolsko mladino.
Nabral in uredil
Anton Kosi,
šolski ravnatelj v Središču.
V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig na Dunaju.
1917.
46611
Pridržujejo se vse pravice.

L Geslo.
Sinovi zvesti tudi mi za vselej bomo Avstriji, zanašaj se na nas vladar, življenje, kri ti damo v dar.
Hrast se omaja in hrib, — zvestoba Slovencu ne gane!
J. Koseski.
2.	Cesarska pesem.
Bog ohrani. Bog ob vari nam cesarja, Avstrijo!
Modro da nam gospodari s svete vere pomočjo!
Branimo Mu Krono dedno zoper vse sovražnike:
S habsburškim bo tronom vedno sreča trdna Avstrije!
Za dolžnost in za pravico vsak pošteno, zvesto stoj; če bo treba, pa desnico s srčnim upom dvigni v boj!
Naša vojska iz viharja prišla še brez slave ni:
Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago, kri!
XU. 655.
Meč vojščaka naj varuje, kar si pridnost zadobi, bistri duh. pa premaguje z umetnijo, znanostmi !
Slava naj deželi klije, blagor bod’ pri nas doma:
Vsa, kar solnce je obsije, cveti mirna Avstrija !
Trdno dajmo se skleniti: sloga pravo moč rodi; vse lahko nam bo storiti, ako združimo moči.
Brate vodi vez edina nas do cilja enega :
Živi cesar, domovina, večna bode Avstrija !
Po J. G. Seidlu — L. Toman
3.	Mal’ postojmo.
Mal’ postojmo,
mal’ zapojmo,
k’ ’mamo očeta dobrega:
Franca Jožefa.	Narodna
4.	Otrokova cesarska pesem.
Naš cesar mi je vedno ljub, na Dunaju živi, kako bi pač rad k njemu šel, a meni moči ni.
In kaj bi pri cesarju h’ tel V Roko bi mu podal, najlepše rože bi mu dal, ki bi jih zanj nabral.
In rekel bi mu: „Cvetke te za te s seboj sem vzel," potem pa vrnil bi se spet ves srečen in vesel.
Posl. Fr. Končan.
5.	Naš cesar — živio!
Cesarja prav še ne poznam, premajhen sem, premlad, in vendar ga že rad imam. pa videl bi ga rad!
On baje ljubi vse ljudi in kakor oče sam za nas podložnike skrbi — zato ga rad imam!
Oh, ko bi stopil zdaj med nas,
to bilo bi lepo;
zaklical bi mu prav na glas:
„Naš cesar — živio!“
Ludovik Černe j. *)
*) V „Slavnostnem redu za proslavo cesarjeve (10 letnice ljudski šoli“. Sestavil Anton Kosi, 1908.
6.	Živi, svetli cesar naš!
Živi, svetli cesar naš!
Živi, ki domovje milo staviš v Svoje varno krilo, ki z mogočno pač roko varuješ nas vse krepko.
Živi, svetli cesar naš!
Živi, svetli cesar naš!
Živi, ki v ljubezni vneti Tvoj obraz podložnim sveti le zaupanje deli, mir narodom vsem želi.
Živi, svetli cesar naš!
Živi, svetli cesar naš, ki ko slavni dedje Tvoji moč imaš v blagosti Svoji, ljudstva osrečuješ vsa, narod vsak Te rad ima.
Živi svetli cesar naš!
Andr. Praprotnik.
7.	Zalivala šolske mladine cesarju Francu Jožefu I.
Kakor mlado rožo popje čuva da je mraz ne umori, šola, varno to poslopje čuva nas otroke in goji.
fi
Ona nam deli bogastvo duše, ki ostane vekomaj, mi pa Tvoje Veličanstvo nagovarjamo otroci zdaj.
Zdaj, ko vsa ti domovina k vladanju častita dolgih let *) zaostani mar mladina, ki si jo pred vsemi ljubil vnet?
Tebi prva gre zahvala za pouk, naš cesar in gospod!
Tvoja volja je zidala hrame vednosti za mladi rod.
Kako srečo si naklonil s šolami nam, miljeni vladar! —
Žar mladosti bo zatonil, toda žar hvaležnosti nikdar.
Bodi pridno zdaj učenje
prva nam dolžnost — bistriti um!
Kadar stopimo v življenje, v delih svoj pokažemo pogum.
Ali z duhom ali z roko dom branili bomo — en za vse, da se krepko in visoko dvigne slavni orel Avstrije.
Grajan.
) Ob proslavi 60 letnice. Prim. A. Kosi, Slavnostni red, str. 16.
8.	Cesarju Francu Jožefu I. — 2. decembra 1914.
Šestinšestdeset let. . . In zopet zbran narod je naš ob Tvojem prestoli, zvest Ti vsekdar — a tako še nikoli kakor ta dan . ..
Klanjamo vrsti se dolgih let, ki so bežč odhitela od nas tja, kamor vodi večnosti sled: kot mladoletje v — jesenski čas .. .
Tvojemu duhu se klanjamo bolj.
Tvoji previdnosti — jasni in trezni, Tvoji veri — na kvišku zroči,
Tvojemu upanju, Tvoji ljubezni — nikdar premagani, vse zmagujoči . . .
Tvojemu delu se klanjamo mi,
Tvoji volji — jekleni, silni,
Tvoji moči stvarilni,
Tvoji mladosti ... a še v pozne dni v delu Tvojem — živa mladost kipi!
Šestinšestdeset let . . . In zopet zbran narod je naš ob Tvojem prestoli, zvest Ti vsekdar — a tako še nikoli kakor ta dan . . .
V	dalji nebo krvavo rdi. zemlje pretresa grmeči vihar, smrt in življenje bijeta boj
za domovino, za prestol Tvoj . . .
O, ne kloni nikdar!
Dvigajo narodi Tvoji desnico:
V	boj za teptano, za sveto pravico!
Z narodom svojim darujemo mi:
Moč in mladost, življenje in kri zate, vladar!
Dr. Mihael Opeka.
9.	Ljubav do doma.
Ljubiti dom, to je sveto, ker to veleva nam nebo, zato spolnjujmo to postavo, da bomo domu v večjo slavo; ljubav do doma, sveti žar, nam gori v srcu vsikedar!
Ljubiti dom, naj večja čast, ta bodi naša sladka last:
Prid svetom vsem svoj dom ljubimo, z besedo, z delom to vršimo; vsak bodi krepek in srčan, da nam napoči boljši dan.
Ljubiti dom gre iz srca, ljubezen srčna le velja:
za dom, če treba je trpeti, četudi treba, zanj umreti, naj nas nikdar ne straši to; za dom trpeti je sladko.
Ljubiti dom ne gre le zdaj, ljubiti dom gre vekomaj:
Oj, bratje, sestre prisezimo, in domu zvestost obranimo, da blagoslavlja večni čas ljubav do doma v grobu nas!
Fr. Ser. Cimperman.
10.	Človek brez domoljubja.
Kar drevo brez zal’ ga cvetja, brez klasovja lepo žito; kar je ladja brez zavetja, gnana v jezero srdito;
kar planjava je pobita od vremena toče sile; kar je dan brez solnca svita, kar je noč brez lune mile;
kar podložni brez povelja, brez očeta so sinovi; kar nebesa brez veselja, brez vladarja so svetovi:
Oj, to človek brez iskrene je ljubezni domovine, ki, če žalost jo zadene, zapusti jo, da pogine.
L. Toman.
11.	Otrokovo domoljubje.
O moj preljubi, dragi dom, za te srce gori, jaz tebe zvesto ljubil bom vse svoje žive dni!
Posvetim vse ti, kar imam, rokč, glavo, sreč, otrok sem še in kar ti dam, darilce malo je.
Gotovo več bi dal ti rad, pa majhen sem sedaj, in še preslab in še premlad, da bi veljal ti kaj.
Fr. Končan.
12.	Domovina.
Beseda sladka, domovina, ne prideš več mi iz spomina!
Kot iskra živa v srcu tliš, ljubezen k sebi mi budiš.
H
Ko solnca žar na tebe sije, sreč veselo v meni bije; a žalost trga mi duha. megla nesreč če te obda,
Obličje če je jasno tvoje, veselo moja struna poje; a če oko se ti solzi, v potokih moje se topi.
O sijaj, sijaj, solnce milo, na ljube domovine krilo !
Obličje jasni ji temno in krasi s cvetjem jo ljubo.
Andrej Prapretnik.
13.	Domovina, mili kraj.
Domovina, mili kraj: kjer visoke so gore, kjer zelene so planine, mile trate in doline, cerkve bele kjer stoje, domovina, mili kraj!
Domovina, mili kraj: kjer se rož’ ce cvetajo, bistre vode kjer tečejo, dvobne ptičice pojejo, kjer preljubi moji so.
Domovina, mili kraj!
Domovina, mili kraj: kjer sem ležal v zibelki; kjer sem mam’ ci v oko gledal, kjer sem prve vence spletal, kjer sem vžival zlate dni: domovina, mili kraj!
Andrej Praprotnik.
14.	Domovino ljubim.
Domovino ljubim! Naj glasno povem, domovino ljubim s srcem svojim vsem!
Ljubim jo od nekedaj, odkar v življenju misliti jaz znam, spominjati se vem, in odkar o nji očetove besede solze izvabile mojim so očem; ljubim jo goreče, kar milino njeno, kar težke nezgode njene vse urnem.
Domovino ljubim, ko bridkost me tare in ko čutim radosti sladak objem; ljubi jo vsa duša moja, akotudi mnogim željam le slabo ustrezam s tem. Domovino ljubim, če na glas ji pojem ali ji pozdrav pošiljam tih in nem; ljubim jo navdušena v tihotnem domu in ko v hrupni svet med ljudi tuje grem: Bodem jo tabo ljubila, dokler zemlje,
dokler solnca še se veseliti smem!
Lujiza Pesjakova.
15.	Moč domovinske ljubezni.
Prahu oblak se vije, zakriva širno plan, viharja ni in vendar se čuje hrum glasan, privrel Turčin je vojsko v slovensko zemljo spet, da ljubi mir bi skalil, ki bil je nekaj let.
Pred trumo jezdi paša, na mesto vpre oči, ki daleč na planjavi prijazno mu stoji, na mesto to obrne se svojo vso vojsko; oj, zemlja bo močila zdaj strašno se s krvjo.
Pa bolj, ko približuje se paša mestu že, če dalje bolje težko postaja mu srce, ne ve si razložiti, kaj ga tako teži, da se mu iti vstavlja in mrzel pot poti.
Ne misli več na zmago, ne misli več na boj, pogum je divji vgasnil, počasi pelje roj; dospel je z njim do mesta, ki straha trepeta, a vendar še k napadu mu znamenja ne da.
Nemiren opazuje prijazno mesto, kraj in zdi se mu, kot hodil bi bil že tu kedaj, spomin na mlada leta mu v prsih zbuja se, vse, kar okrog zagleda, skoraj mu znano je.
Naenkrat vgleda v mestu, — obraz se je zvedril, oj, srečno hišo malo, ki v nji se je rodil: spozna pa tudi dobro, da kraj je dom njegov, od srca se odvalil pretesni je okov.
Oj, glej! kako mu pade iz roke svetli med sam vrže se na zemljo, poljubi jo solzeč; vojaki pa krog njega vsi gledajo strme, drug drugemu prigodbe razjasniti ne ve.
Vesel spet vstane paša, vojakom govorčč:
„Junaki dragi moji, le naj miruje meč, tu kri naj se ne lije, kjer ljubi moj je dom, od kterega podal se jaz nikdar več ne bom.
Pustite mene tukaj, vi pojdite nazaj, povejte, da na Turškem tam ni moj rojstni kraj; recite, na Slovenskem jaz pravi dom imam, za kteri, če je treba, življenje svoje dam.
Od njega sem bil ločen let dolgih trideset, zdaj pa sem našel srečno ga vendar slednjič spet, povejte tudi čaru, ki mene ima rad, naj bi od moje zemlje odvrnil vsak napad.
Recite, da ga prosim, naj vse mi odpusti, za službo zvesto to-le plačilo podeli: da spet živeti v svojem domovju drugem smem, da mir stvori za vselej slovenskim vsem ljudem/’
Odpravijo vojaki nazaj na Turško se, povejo čaru, kar jim naročil paša je; njegove želje spolni mogočni turški car, potihnil po Slovenskem zdaj bojni je vihar.
Fr. Ser. Cimperman.
S ponosom v sren kličem v svet prostran, da zvest, navdušen jaz sem Avstrijan!
Ljubav do očetnjave me ogreva in dušo vso z radostjo mi preveva.
O, slava Ti, moj cesar! Blagoslov iz Tvoje roke gre do vseh rodov, kar Avstrija jih v svojih mejah hrani, in ki iz dna srca so Ti udani.
Z modrostjo Tvojo v nas vzdrži se red, začuden zre v vrline Tvoje svet; ime Ti bo še v pozni čas slovelo in v blagostanju Avstrije živelo.
Ti Avstrija držav si vzor in kras; kako razcvita tebi se obraz!
Stoletja mimo nas so v vek hitela, a zloba časov ni ti slave vzela.
Dokler vodnik bo tvoj habsburški rod, k bodoči sreči bo nam varna pot! v napredka dela vse boš strla reve in gledala boš vedno lepše dneve.
Zato s ponosom v srcu kličem v svet, da domu zvest in za cesarja vnet sem Avstrijam; Ti pa, o Večni, brani nam Avstrijo, cesarja nam ohrani. Jos. Pintar.
Domovje moje, Avstrija, ti biser vsega si sveta!
Le zate, zate jaz gorim in zate, zate jaz živim.
Ko bi izbiro dal mi Bog, da dom poiščem si okrog, ne dvomil bi in rekel koj: Ti Avstrija, ti dom si moj!
O domovina, Avstrija, ti biser vsega si sveta! Bogastvo ti rodi morje, visoka gora in poljč.
Goji se v tebi mož krepost, doma je ženska tu čednost; zato mi duša vneta poj:
O Avstrija, ti dom si moj !
O domovina, Avstrija, ti biser vsega si sveta!
In kaj drži te, kaj krepi, da vsak sovrag se te boji? Edinost tvoja jim je jez, edinost Avstriji je vez; edini gremo zanjo v boj:
O Avstrija, ti dom si moj!
Kosi, Domoljubne in vojaške pesmi. XII. 655.
17
J. Kersnik.
18.	Slava tebi, slava!
Slava tebi, slava, slava, draga moja očetnjava, moja Avstrija vsikdar! Srce moje napolnjuje, Mojo dušo prevladuje le lepote tvoje čar.
Čar lepote in zakladi se ponašajo ti radi in bogata ti si res! Tvoja žitna polja zlata in gorovja so bogata: občudnje svet. te ves!
Tvoja ljudstva občuduje, vsak posameznik daruje se ti z umom in dlanjo.
In z navdušenjem udani pevamoT naj Bog obrani nam cesarja. Avstrijo!
L. černej.
19.	Avstrija, za vse.
.Ako le če,
Avstrija bila in bo za vse!
Zdaj brambovci zankajte:
Bit’ če, bit’ če Avstrija za vse!
Ker tedaj če,
nikogar se ne bojimo,
brez skrbi, varni, trdni smo.
Bit’ če, bit’ če Avstrija za vse!
In ker če,
obeta Rudolf iz nebes:
„Premagal bodeš Franc zares!"
Ker Avstrija če, tud’ bo za vse!
In ker če,
Avstriji bo pomagal Bog. da se razširi krog in krog:
Bit’ če, bit’ če Avstrija za vse!
V. Vodnik. *)
20.	Za domovino Avstrijo.
Oblak zagrnil je nebo, z nočjo ovija mili dom; iz njega šviga blisk strašan, pošilja domu bojni grom.
Dolinam našim in goram sovražnik na mejah preti, da mesta, sela nam zažgč in naše drage pomori.
Dvoglavi orel pa čuvar oprezen straži in bedi, mogočna krila širi v svet. pogum mu iz oči žari.
*) Pesni brambovske v letu 1809.
Junaške čete kliče v boj, da hrabro brani dedno last, da stre sovrage drzne vse, prežene jim pohlepno strast.
Za pravo in resnico se junaška Avstrija bori,
Bog sam je z njo, ki srčnim vsem vojnikom lavore deli.
Vekoslav Poljanec.
21.	Le Avstrija je naša domovina!
Ne boj se, Avstrija, častita mati, kraljica narodov, naš mili dom!
Gospod te večni čuva: Kaj se bati?
Naj vse črti te — jaz te ljubil bom, mladika jaz — ti žlahtna korenina —
Le Avstrija je naša domovina!
Ne boj se, Avstrija! Naš srebrolasi previdno vodi blagi te vladar, duha mu niso strli težki časi: zaman v Snežnik zaganja se vihar . . . v ljubezni z njim so ljudstva vsa edina: „Le Avstrija je naša domovina!“
Ne boj se, Avstrija! Naj le viharji sovražne zlobe sikajo, besne —
ti vstaneš nam iz ognjev v novi zarji, in nove slave, zmage ti bleste. .
„Bog živi habsburška te rodovina,
Le Avstrija je naša domovina !“
Ne boj se, Avstrija! Sinovi tvoji gredo na boj: v orkan sovražnih trum, za tebe v boj gredb junaški voji, ljubav, pravica vžiga jim pogum: zapiši v knjigo večna zgodovina „Le Avstrija je naša domovinah'
O. E. B. v. „Vrtcu“
22.	Mladi junaki.
Le urno v vrste, fantje vsi. ko kliče se nastop, in vsak ponosno, krepko stoj in ne ko kakšen snop!
Na desno vrsta mi poglej, pa stopaj mi v korak!
In kdor nas vidi, postoji, in čudi se nam vsak.
E kaj se čudite ljudje, saj veste, mi smo mi! Slovenski fantje majhni še si vadimo moči.
Saj dan za dnevom pohiti in kmalu mine Sas, a domovina draga kdaj še morda rabi nas.
Oj, domovina ljuba, glej, le bodi brez skrbi, po naših mladih žilah tu še teče čila kri!
In če sovražnik pride ljut, zapuščena ne boš, navdušen pojde za te v boj mladenič kakor mož.
Za domovine blagor, čast bo kakor skala stal, in -če bo treba, vsak od nas bo rad življenje dal!
Zato si vadimo moči, pa stopajmo v korak, ponosno dvigaj glavo vsak kot pravcati junak!
Ludovik Čemej.
28.	Srčni deček.
Igrač mi, oče, več ni mar, orožje svetlo daj mi v dar! Dovolj sem star, dovolj močan, da pojdem v ljuti boj srčan.
Leseni konj mi ni za nič, zveselil bi me živ konjič, da bi me nesel v kruti boj, za bedni dom med vražni roj.
Cernu mi bode meč lesen ?
Oj oče, daj mi meč jeklen, da močno ga nabrusil bom, s sovragi se poskusil bom.
In ta-le puška ni za me, želi mi risane sreč, da se napotim v bojni grom, da rešim mili, tožni dom.
Igrač mi, oče, več ni mar, orožje svetlo daj mi v dar!
Dovolj sem star, dovolj močan, da pojdem v ljuti boj srčan.
Fr. Levstik.
24.	Kaj maramo mi.
Kaj maramo mi, k’ smo fantje mladi; Soldatov primanjka, pa pojdemo mi.
Puško na ramo, sabljo za pas, tri kroglice v aržet *), pa gremo skoz vas! —
Narodna.
*) Aržet = žep (narečje).
25.	Kadar pridejo vojaki.
Boben bobna: bam, brbam!
zdaj vojaki gremo k vam!
Konj po cesti peketa,
voz ropoče in drdra.
Tromba poje: trarara!
Mesto vaše smo izbrali,
da bi tukaj nočevali:
mi pešaki
s telečnjaki;
konjeniki
in -topniki;
vozataji
in strežaji;
zemljerovi,
konjekovi;
strelci mladi,
golobradi;
ropotači in piskači !-<
Spredaj silni častniki, vojvode in vlastniki konje gladke jabajo, z golo sabljo mahajo. Sablja v solneu se leskeče, konjič prha in rezgeče. Boben bobna: bam, brbam! dobrih postelj dajte nam! Tromba poje: trarara! vina, kruha- in mesa, sena, slame in zobi treba nam se tudi zdi! Boben bobna: bam brbam! jutri pojdem kam drugam! Cesar plača tu in tam.
Fr. Levstik.
26.	Vojaki na poti.
Pomladni cvet odeva svet, tako cvetemo mi; pod nebom ptičev trop neštet, po cesti gremo mi!
A ptički skozi jasni zrak, lehko, živo lete, legak je tudi nam korak, a težko je srce.
Saj ptičji rod se vrača zdaj domov, glasno žgoleč ; mi sveta tla domača zdaj pustili smo trpeč.
Mi nismo ptičev trop legak, ki sam si pot vali; begoten smo neba oblak, ki veter ga podi!
Lepo žari meglica se, pod solncem plavajoč, ozira v njo cvetica se, hladila čakajoč.
A črn oblak bo neki dan, iz njega blisk in tresk!
In točo vsuje na ravan, ki vniči up sosesk.
Zdaj nihče ne boji se nas. mi ne grozimo tod; pozdravlja mnog nas lep obraz, gredoče mimo tod.
Koj bomo pa oblak strašan ob nri hudi mi; sovražni roj bo pac končati, z njim morda — tudi mi. S
27.	Ena ptička priletela.
Ena ptička priletela, vrh kasarne se je vsela; ona poje, žvrgoli, vse mlade fante prebudi.
„Mladi fantje, le vstajajte, na vojskó se pripravljajte, od očeta, matere slovo vzemite danes še/
Očka so na pragu stali, pisemce so prebirali.
Očka pisemce bero, se mamca milo jokajo:
„Kolk’ noči že nisem spala, ko sem tebe previjala, kolk’ noči pa še ne bom, ker tebe vid’ la več ne bom!
Sveto mašo bom plačala, da se bo za sina brala; mašnik bode mašo bral, moj sin pa bo na straži stal.“
. Gregorčič.
Narodna.
28.	Tam za laškim gričem.
Tam za laškim gričem, tam je dost’ fantičev, k’ se za nas vojskujejo.
Očka ljubeznivi,
saj vi niste krivi,
da jaz moram bit’ soldat.
Oh, adijo očka, oh, adijo mam’ ca, oh, adijo sestra, brat, zdaj se vid’ mo zadnjikrat.
Tam so črni dimi, tam se nič ne vidi, kamor krogla prileti.
Tam se nič ne smili oče svoj’ mu sini, sin pa tud’ očetu ne.
Krogla priletela, v srce bo zadela in me težko ranila.
Narodna.
29.	Solnce mi rajža.
Solnce mi rajža tam doli za gore; po polju so zaspale vse žlahtne rožice.
Žalostno danes je moje sreč,
ker moram zapustiti prijatle, znance vse.
Kaj mi je storiti, oj, kam se čem podat’?
Cesarsk’ povelje pravi, da moram bit soldat.
Franc Jožef cesar in general njegov
začela boj sta s Turkom, kdaj pridem jaz domov?
Očka in mam’ ca, zahvaljam vas lepó, ker ste me gor zredili, učili prav lepó.
Naj vam roko zdaj podam še za slovó, nemara v vojski zgubil življenje bom mlado.
Vidim, ko gre zdaj sovražnik na me, ker vidim, da se bliža mi zadnja ura že.
Teče zdaj kri tam nedolžnih ljudi, s krvjo še to napaja in travo to rosi.
Narodna.
30.	Prišla bo pomlad zelena.
Prišla bo pomlad zelena, ljubim fantom razcvetena: brž ko vse ozeleni, ljubim fantom žalost st’ri.
Ko se drevje ozelenjuje mladim fantom napov’ duje, da je prišel tisti čas. ko jih kliče vojskin glas.
Ko za hrambo domovine vzame cesar staršem sine, božja, sveta volja je, da mlad fant k Soldatom gre.
Bobni bodo ropotali, pot krvavo nam kazali, takrat pa čez vse goré moj pozdrav domov naj gre!
Krogle žvižgat’ bodo jele, bombe in granate pele, takrat, oj preljubi dom, na te zadnjic mislil bom.
Prosim vas lepo in milo, ko bi vendar se zgodilo, da bi vmrl vaš sin soldat, dajte zanj eno mašo brat’!
31.	Rado voljni brambovci.
Presvetli cesar vabi nas na domovine bran!
Grmi že mesto, trg in vas k bandera ven na plan.
Na to bander prisegamo, nam priča je nebo, da kamor pojde, poj demo; veselje nam je to.
Pred nami gre največ’ vojščak cesarskega rodu, za njim biti, kdor je junak, in ne pozna stralni.
Sovražna roka še nikjer ni boja žugala; le skrb nas je za ljubi mir na brambo združila.
Če naš’ ga kaj prevzetniki od nas M h’ teli ’met’, mi sreni radovoljniki jih c’ mo nazaj podret’.
Mi brambovci ne iščemo kraljestva tuj’ ga vlast. za svoje se potezamo in za dežele čast.
Za božjo reč namerjen bod’ ognjeni strel in meč!
Za svetlega cesarja rod na vojsko čemo teč’.
Ohranit je to vsak dolžan, kar je najljubšč kom’, za mater, oča stojmo v bran, za dete, ženo, dom!
Da je pravična vojska ta, nam pamet govori, se v tujo sužnost ne poda, kdor se Boga boji.
Zdaj potrdimo bratovšč’ no, naj roko vsaki da, da se prisega naša bo povsod razlegala.
V
*) Pesni brambovske v, letu 1809.
. Vodnik.*)
32.	Slovo.
Z Bogom, mati! oče, zdravi!
Prišel je ločitve čas; cesar kliče v boj krvavi, domovina kliče nas.
Z Bogom, ljuba mi sestrica, roko, bratec, mi podaj; z Bogom, mirna ti vasica, ljubi moj domači kraj!
Tiho, kar mi Bog ukrene, to samo me doleti; vsaka krogla ne zadene, eden pade, drug stoji.
Boben poje in zastava v boj krvavi nam vihra; smrt me čakaj ali slava, srce mi ne trepeta.
J. Stritar.
33.	Hišica očetova.
Oj hišica očetova,
Bog živi te!
Zdaj se ločiti morava,
Bog živi te!
A tega nihče ne pové, al’ te kedaj bom videl še.
Bog živi te!
Srcé pa moje ti zvesto —• Bog živi te! —
Do konca dni ostalo bo,
Bog živi te!
Skazala si mi milosti, ki moč jih pozabiti ni.
Bog živi te!
Ne žabi ti me, zvesti dom,
— Bog živi te! —
Četudi te ostavil bom,
Bog živi te!
Naj noč in dan pri men’ mudé se ljube tvoje misli vse!
Bog živi te!
Bog živi te še enkrat zdaj,
Bog živi te!
Pozdravljam te, domovja raj,
Bog živi te!
Obvaruj naju Bog oba, ohrani zvestega srca!
Bog živi te!
A. Leban
Leži, leži ravno polje, po polju bela cesta gre, po cesti krepko stopajo, prelepi mladi fantje so.
Postojte malo, fantje vi!
Kamo ste se namenili?
Se hočete podat’ od nas,
Ki ljubimo iz srca vas?
Zdaj z Bogom vsi prijatelji, vi bratje, sestre, stariši; na vojsko gremo zdaj za vas, mogočen cesar kliče nas.
Slovenci zdravi, mladi vsi, smo čvrsti kakor hrastje mi. Imamo srce, krepko moč, premagali bomo gredoč.
Veselo hočemo zapet’, v Boga zaupanje imet’, pogumno bomo streljali, sovražniki pa bežali.
Le naj ropoče in bobni, in tisoč topov naj gromi; naj križem švigajo kroglč, Slovenci nikdar ne zbežč!
Kosi, Domoljubne in vojaške pesmi. XII. 755.
33
Pred nami pada vse okrog, za nas skrbi pa ljubi Bog.
Ne bo nas ulovila smrt, četud’ bi pekel bil odprt.
Mladen’®., sreni bodimo !
Bog Sabaot nas var’val bo.
Sovražnika požene strah, pred'nami kakor veter prah.
A. M. Slomšek.
35.	Spomladi vse se veseli.
Spomladi vse se veseli, ker vsaka ptička žvrgoli.
Srce je moje žalostno, bom moral vzet slovo.
Oj vi, preljuba moja mat’, kolkrat ste mogli k meni vstat’, zdaj moral bi za vas skrbet’, pa moram iti v svet.
Oj ti presrečna hišica, kjer tekla mi je zibelka, kolkrat sem v tebi sladko spal, Bog ve, al bom še kmal’ 1
Preljubi bratje in sesteé, podajte svoje mi roké, podajte svoje mi robé, . ne jokajte za me.
Narodna.
36.	Pobič sem star še le 18 let.
Pobič sem star še le osemnajst let, cesar me hoče k Soldatom imet’, kako bom soldat, k’ sem pobič premlad, ne morem še puške držat’!
Pri fari zvonovi premilo pojo, od ljubih prijatlov jaz jemljen slovo.
Jaz jemljem slovo, sam Bog ve kako, — nazaj me nikol’ več ne bo!
Očka in mamka pa jokata se, ker vid’ ta fantiče preoblečene vse; preoblečeni so, na vojsko gredo, nazaj jih nikol’ več ne bo!
Bratec in sestra pa jokata se, od bratca preljub’ga ločujeta se.
Oj, bratec, ti moj, nikar ne'žaluj, saj prideš' tud’ ti za menoj!
Y kasarni sem hodil korajžen, vesel, sem puško zagledal, se jokat’ začel.
Oj srček ti moj, nikar ne žaluj,
z veseljem zavriskaj, zapoj !	Narodna.
37.	Fantje se zbirajo.
Fantje se zbirajo,	Barka je odplavala,
daleč marširajo,	mamca je jokala,
daleč, daleč na ono stran, sklenila svoje je roké kjer nikogar ne poznam. in točila je solzé.
Barka je plavala, mamca je plakala :
Odrin’, odrin’ od kraja preč, saj ne bom te vid’la več.
Narodna.
38.	Pesem slovenskih, vojakov.
Bratje, Slovenci smo, Avstrijo ljubimo, z nami je Bog.
Prišel je zlati čas, jarem ne žuli nas, kon’c bo nadlog.
Urno naj stopa vsak. kdor je pošten junak naše vrstč.
Naša beseda je:
Za dom, cesarja vse, kri in srce.
Z meči zdaj trčimo, puškam prisezimo, bratje okrog!
Smrt vsem sovražnikom, Frane Jožefa pa nam živi naj Bog!
Narodna.
Mi ponosni smo vojaki iz Slovenskega doma; po telesu smo junaki in pogumnega srca.
Za pravico ostre meče v boju sučemo krepko.
Ko pa kri sovražna teče, vsi zavriskamo glasno:
Bog ohrani nam cesarja, ljube Avstrije vladarja!
Kaj sovražnika prihruje kakor listja in trave, naš pogum ne omaguje, nam ne trepeta sreč.
Kakor skala vsi stojimo zoper moč sovražnih čet; in ko zmago zadobimo, krepko se razlega spet:
Bog ohrani nam cesarja, močne Avstrije vladarja!
Vse pod solncem kmalu mine, vse se stara, vse mrje; le ljubezen, ta ne zgine, ona vekomaj cvetč.
Da, ljubezen za Avstrijo v srcu hrani vsak od nas;
naše želje se glasijo danes, kakor slednji čas:
Bog ohrani nam cesarja, krasne Avstrije vladarja.
Blagost neba naj razlije se nad Avstrijo krasnd; zlata sreda vsem naj sije, ki pod njenim ščitom so!
Vez edinosti naj združi nas, sinove njene, vse; drug rad drugemu naj služi, vseh pa geslo bodi le:
Bog ohrani nam cesarja, slavne Avstrije vladarja.
Filodemus.
40.	Oj ta vojaški boben.
Oj ta vojaški boben, ta bo meni vel’bi zvon; oj ta mi bo zazvonil, kadar jaz umiral bom,
Bom, bom, bom bom bom bom
Oj ta vojaška sablja, ta bo meni svetla luč; oj ta mi bo svetila,
kadar jaz umiral bom. Cin, cin, cin, cin cin, cin
Oj ta zelena trata, ta le moj bo zadnji dom; oj tukaj bom počival, kadar jaz umiral bom.
Di—dre—di— dre—di—dom
v
In ti gorenjski fantje bodo pokopali me, vsi bodo me spremili na zelene travnike.
Br—bom, br — bom, br—bom
Narodna.
41.	Na straži.
Mraz, jasna noč! Jaz tukaj sam stojim na straži v tujem mesti; nikogar tujec ne poznám, kar gre jih tod mimó po cesti.
Le zvezde gledajo z neba vojaka daleč tu od doma; kakó lepó je zdaj domá !
Domú moj duh pobožno roma.
Božični je večer nocoj; doma, kdor more, ga praznuje ; težaven stan, vojak, je tvoj, ko tožiš ti, Bog sam te čuje!
Božični zvon doma doni, k polnočni službi vabi; božični zvon, glas mili ti, kdor te je čul, te ne pozabi!
J. Stritar.
42.	Tiha luna.
Tiha luna jasno sije, duh moj misli na svoj dom; srce zanj’ga strastno bije. Bog ve, kdaj ga videl bom; vmes so hribi in doline, vmes šumenje bistrih rek, daleč, daleč so planine, daleč Save je iztek!
Oh premila domovina, ljubi moj slovenski kraj! Kjer je zibel moja tekla, bod’ gomila moja kdaj!
Za te ljubav v srcu dije, te osrečiti želi, srce zvesto tebi bije, teb’ kipe izdihljeji.
Kje so znanci in tovar’ši ?
Tu ne vidi jih oko; kje prijafli so in starši, ki 1 j lih iti me gorko?
Dale8 iz dežele tuje vam v naročje hrepenim, srce v meni ne miruje, vas še videti želim.
Srečna zemlja mi domača, drag mi zmir je tvoj spomin k tebi srce se obrača sred težav in bolečin.
Sred radostnega veselja,
Ko se luna mi blešči, biti mi je srčna želja v krilu tvojem slednje dni.
Iz Mohorjere Pesmarice.
43.	Na dopust.
Puško z rame! Cas vešči, lep priščl je za vojaka list popisan je prejel, z njim vesel domu koraka!
Težek je vojaški stan, trd je kruh, trdo povelje; trda služba dan na dan; zdaj sem pbost, to je veselje.
Bodi mi pozdravljen, kraj ljubi, mili kraj domači; ko te vidim zopet zdaj, vse se vidi mi drugači.
Tam že kišica stoji,
kjer prebiva sreča prava. —
Zdrava mati, oče vi, bratec in sestrica, zdrava!
J. Stritar
44.	Prisega.
Ti, ki so pokorni ti svetovi, služijo ti zemeljski rodovi, pred teboj trepeče slednja stvar;; ti človeške sodiš sani usode, dvigaš, ponižuješ v prah. narode, čuj naš glas, nad zvezdami vladar!
Kličemo v molitvi te očeta, tvoja naj godi se volja sveta, tvoje se časti ime povsod!
Zver dobrote vživa tvoje roke, čuj uboge svoje nas otroke, reši nas pogube, o Gospod!
Pred obličjem tvojim tu klečimo, sužnje roke kvišku ti molimo, milostno obrni v nas oko!
Bleda, napa, glej, upala lica, napolnila mero je krivica, sužnji jarem žuli prehudo.
Sila sili nas na boj nemili, za svobodo bomo , se borili in za sveti križ, navdušen roj; vse trpljenje že smo pretrpeli, zmago ali smrt nam ti podeli —
"V boj krvavi gremo, v smrtni boj!
J. Stritar.
45.	Za dom med bojni grom!
Zastava že razvita je, morilna cev nabila je, nabrušen bridki meč!
Zdaj puško v dlan in meč ob stran, napočil je krvavi dan.
Ura! na boj besneč!
Naš boj je svet in svet naš roj, saj kliče nas na Hrabri boj naš Bog, naš car *), naš dom! Nezmagana mi četa smo, brez straha in trepeta smo,
Ura! med bojni grom!
*) Car = cesar.
Se en pozdrav ti, dragi dom, poprej bo gremo v bojni grom, med bitve hrum in šum!
Se en pozdrav vam, dragi vi, spomin na vas podžiga bri, povzdiga nam pogum.
Kot orel Suva dom in rod, tabo svoj rod in dom nezgod braniti hSemo mi!
Kot iz oblabov blisb in tresk orjašbe hraste stere v pesb, sovrage stremo mi!
Naprej tedaj, junašbi roj, za dom, za drage v hrabri boj tja sred sovražnih Set!
Med nami vsab je cel junab, naj pade tretji, drugi vsab, da bo le dom otSt.
S. Gregorčič
46.	Naprej!
Naprej zastava Slave, na hoj junaška bri!
Za blagor oSetnjave naj puška govori!
Z orožjem in desnico nesimo vragu grom; zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom.
Draga mati je prosila, roke okol’ vrata vila, je plakala moja mila:
Tu ostani, ljubi moj !
Z Bogom mati, ljuba, zdrava!
Mati mi je očetnjava, ljuba moja čast in slava; bajdmo, bajdmo za njo v boj!
Simon Jenko..
47.	Pesem slovenskega junaka.
Jaz ljubim nemirni vihar, ponosnega znanca.
O radost, ko slišim udar njegovega vranca.
Mogočna pesem, viharjev hrum, srce se mi širi in raste pogum.
In kadar je v gori divjal junak črez slemena in javor in bor strepetal pred njim na kolena.
A jaz sem zavriskal v šumenje vrhov, kakor da šel bi od zmage domov.
Vihar na vojski! In trumoma so meči bleščali, topovi gromeli so šumoma in bliske metali.
Sovražnik na desni in levi je plah .. A v mojih očeh zatonil je strah.
Le buči vihar! Kot orlov polet srce se mi dviga; zavrglo je strah in trepet, nov ogenj se vžiga.
Jaz ljubim ta bojni hrum, , jaz ljubim moč in pogum.
Iz „Slovenca“.
48. Konjenik.
Moj pramec, hoj, na divji boj, v sovražni roj!
Le dirjajva v galop e orez vse sovražne trope, dokler življenje sope.
Za mir se ne prodava, za smrt ne trepetava, za beg se ne podava.
Če padeš ti, če meni kri izkrvavi. . .
Ta hrum in šum!	Naj črno prst namaka;
Moj pram, pogum!	saj kaplja bode vsaka
V drvenje trum!	rodila spet junaka.
Silvin Sardenko.
49.	Molitev pred bitko.
(Po Th. Kornerju.)
Oče, jaz kličem Te-!
Dim iz topov me zagrinja grmečih, ogenj obkroža me strel plamenečih, bojev voditelj, jaz kličem Te,
Oče, Ti vodi me!
Oče, Ti vodi me !
Vodi me v zmago al’ v smrt sredi boja, meni povelja sveta so Tvoja; kakor Te volja, Ti vodi me,
Oče, jaz molim Te!
Oče, glej molim Te!
Kadar že smrtne me stiskajo sile, kadar odprte mi tečejo žile,
Tebi, Gospod, jaz izročam se:
Oče, Ti varuj me!
Poslovenil Anton Funtek,
50.	Trije vojaki.
Iz vasi na bistrih konjičih hitijo vojaki trijč, za očetnjavo in cesarja hitijo na bojno polje.
In vzdihne prvi in pravi:
„Poslovil sem se težko; solzila se stara je mati, jokala je sestra glasno."
In drugi vzdihne in pravi:
„Poslovil sem teže se jaz: plakala je žena, — v zibelki smehljal se deteta obraz.
In tretji zamolklo deje:
„Ob zori so danes zaran zagrebli mi ženo z detetom, zagrebli so beli mi dan."
Hrumi in šumi tam bitka in bridke sablje zvene; za očetnjavo in cesarja premnogo izdihne sreč.
V najhujši, v najsilnejši borbi stoji mi tretji vojak.
Kopni li po časti in slavi?
Kopni li po grobu junak?
Po dolu hitita vojaka na bistrih konjičih domov ...
A tretji počiva sladko
tam sredi nebrojnih grobov.
Josip Freuensfeld-Radinski.
51.	Otrokova molitev ob času vojne.
Bogec moj,	Angelček,
atek naš	ti mu stoj na strani;
šel je v boj —	angelček,
kak temno,	ti ga, ti ga brani,
kak strašno	da ga kdo
zunaj je. Bog ve, če \	prehudo ne rani.
atek moj	Angelček,
spančkal bo	primi za roko ga,
kje nocoj!	angelček, ti tolaži njega, da ne bo
Lučiče, zvezdice,	prežalosten.
ve ga, — oh,	0 Marija z Jezusom!
vidite.	Mene poslušajta, pa mi, pa mi dajta atka še nazaj!
Dajte, dajte,	0, saj bilo je hudo
ga poglejte,	vama tudi, vama,
kot bi gledal jaz:	ko ostala sama
dajte, dajte, mu povejte,	sta brez Jožefa.
kot bi rekel jaz :	Včasih — oj,
„Stanko misli nate, nate,	nisem te
Stanko moli zate, zate	ubogal jaz,
dneve in noči. ‘	atek moj — ko si ti rekel mi:
Kosi, Domoljubne in vojaške pesmi. XII. 655.
49
„Stanko, greš	še nazaj, —
vol’ke *) past!'1	da mu jaz
Jaz pa, jaz . ..	to povem,
grd obraz —	naj mi trmo
o saj veš,	odpusti, —
o saj veš ...	da mu jaz
	pasel bom
Bogee moj,	vsakokrat
pride naj	voFke rad
atek naš	ovčke rad.
	Rud. Pečjak.
52.	Bratec je šel.
Jesen v deželo gre,	Bratec je naš odšel,
ptički na jug letč	daleč na jug je šel —
daleč na jug.	se vojskovat.
Zima, obrni se.	Zima, obrni se,
pomlad, povrni se	bratec naš, vrni se
v mili naš kraj!	srečen nazaj!
Dvojna za nas pomlad	
se razcvete takrat,	
ljubi	naš brat! Iz „Zvončka1-.
	53. Vzdih.
Le vojna, sama vojna Kaj žrtev so požrla	
po glavi mi šumi,	domača, tuja tla;
in kamor pridem, vojna na zemlji pa odprta	
vznemirja vse ljudi!	še niso žrela vsa. . .
*) Volke = zmanjsevalnice beseda vol; volke = voleka. 50
Ne s koso, temveč s stroji kosi povsod zdaj smrt, kot da izpremeniti ves svet v svoj koce vrt!
Otročkom, ki o strašnih še ne vedó stvaréh; celó že z ličec gine mladostni cvet. in smeh!
O, Bog, vsaj teh nedolžnih usmili se sirot in z mirom skoraj reši nadaljnih jih grozot!
\	Fr. Rojec.
54.	Junak in lastovka.
Srce ni miru mi dalo, bojni sem zapustil grom; v kraj domači me je gnalo, gledat zapuščeni dom.
Ali še stoji mi koča, borna koča pod goro; ali vojska, tod deroča je zrušila tudi njo?
Tu stojim na vrhu gore, zvezd po nebu luč bledi; polje v svitu zlate zore mirno pred menoj leži.
A zaman oko mi išče, hišice ne najde! — Glej: Žalostno je pogorišče, kjer je hiša stala prej.
Oglja kupček in pepela je samo na mestu še; kar imel sem, vse, vse vzela mi sovražna roka je!
Kaj v višini milo toži? Glas domač se zdi mi ta; ptič nad pogoriščem kroži, s krili plašno plapola.
Lastovica lahkokrila. iz daljave črez morje k nam si zvesto se vrniia črez doline in gore.
Lepe videla si kraje, srečne videla ljudi; pozabila nisi raje, ki nadloga jih mori.
»
Tja poleti onkraj gore; sreča, mir je tam doma; gostoljubne najdeš dvore, vsak zavetja rad ti da.
Tebi treba ni skrbeti; kdo se mene smilil bo? Hodil, prosil bom po sveti z otročiči in ženo.
J. Stritar.
55.	Brodnik.
Med skalami Sava šumi, valove mogočne vali, v naročaj jili Duuavu tira.
Čoln ziblje ob bregu se tam,
'a ribič mi v njem sedi sam, na veslo se truden opira.
„Hoj, starec, kar veslo zdaj v dlan, pa jadrno v drugo tam stran črez šumno prepelji nas Savo!
Cuj, turško rumeno zlato plačilo bogato ti bo . . .
Če nočeš, — ti vzamemo glavo!
Molčita že polje in log, tam onkraj krščanski ostrog v neskrbnem že spanju počiva.
Zaviti v plašč temne noči
ogledat poslani smomi,
kod kleti sovražnik se skriva . . ."
Oh, zakaj si priletela v žalostni, nesrečni kraj ? Kjer si gnezdo prej imela, tam je pogorišče zdaj!
Zlobna roka pokončala z domom mojim dom je tvoj; vendar, kaj bi žalovala? Ptica, ti veselo poj!
„„Ne maram za vaše zlato!
Čemu mi pač ribiču bo?
Zastonj vas črez reko prepeljem.
Res, sivo že glavo imam, a vam je nocoj še ne dam.
Rad vašim ustrezam poveljem.""
Že čolnič od bregu leti in nese oglednike tri; veslaj e pa ribič ozira , srepo se v vrtenje voda, ki rado se s čolni igra in slastno na dno jib požira.
„Res hrabro srce ti imaš, izvrsten prevoznik si naš, ni takega blizu okoli.
A nas bo pohvalil glavar, oj krasen pač čaka nas dar, krasnejši nas ni še nikoli!“
„„Na mestu!““ de ribič krepko, a veslo zažene v vodo . . .
„„Tu vaše in — moje plačilo!"“
„Bes, džaur!“ še krik iz valov, iz mokrih je Save grobov, — — potem pa vse tiho je bilo.
A. Aškerc.
56.	Materino naročilo.
Naročila tožna mati pticam, naročila solnca svetlim žarkom, naročila jadrnim vetrovom:
„Poletite tja na bojno polje, daleč, daleč tja na bojno polje, sinu mojemu pozdravov tisoč in poljubov tisoč izročite!“
Napotili so se solnčni žarki, odletele ptice brzokrile, odbrzeli jadrni vetrovi.
Toda vetri so v gorah ostali, ptice so omagale na poti, solnčne žarke morje je popilo . . .
Vetri niso videli junaka, niso ptice s sinom govorile, -ni ga solnce zlato poljubilo.
Nikdar več se k majki ni povrnil.
Davorinov v „Zvončku“.
57.	Za sinom.
Do straže ženica prispe, tresoča se v stražnika zrč, ob poti zasopljena diše in solze, glej, z lica si briše.
„Stoj. žena! Kani vede te pot? Kaj iščeš ob polnoči tod?
Ne čuješ li tamkaj z bojišča obupnega smrtnega vrišča?“ „„Povej mi, kje biva moj sin?
Saj znan ti bo pač Valentin . . . Polkovno je nosil zastavo v premnogo že bitvo krvavo.
„E, kaj pa, da sem ga poznal, sam cesar svetinjo mu dal.
Vkup s Tinetom vedno sva stala, vkup kri za svoj dom prelivala. Ko davi bil rog je zapel, še Tine je pravil vesel o domu in mamici zlati, ki moral slovo jima dati.
Vnel kmalu krvav se je boj, pogumno spet stal je z menoj. Kar krogla je zla privršela in Tineta v prsi zadela.
Se roko podal mi v slovo, ugasnilo mu je oko ....
Tam gori ob cerkvici beli smo v črno ga zemljico deli.“
In mati zakrije obraz, zajoče obupno na glas, h gomili nemudoma krene, pa križca na njej se oklene.
Ko tožno ob grobu ihti. sovražnik od brega vstreli.
Kraj cerkvice krogla zabrije in materi srce — prebije.
J. Maister.
58.	Ranjen!
Kak6 mi dobro deje to!
Tema izpred oči mi gine; nad sabo vidim spet nebč, voljno prenašam bolečine.
Bog ti povrni, ljubi brat. tovariš, dobro delo tvoje; oh, bom li videl še enkrat svoj dom, bom videl ljube svoje?
Tolažiš me, rad bi verjel besedam tvojim, blaga duša; ko boš ti vračal se vesel, na tujem bo me krila ruša.
In če me Bog stega sveta tako še v mladih letih vzame, pozdravi mi lepi doma vse, vse, pa molijo naj zame.
J. Stritar.
59.	Naročilo.
Za rana se bode spet grom topov razlegal tam preko ravni; v ljut boj zvihrali bodemo vnov in zemljo pojila bo kri.
56
Morda tudi mene porazi vihar. Morda! — A kaj pač to de?
Saj mnogo borilcev ima še cesar, ki hrabro jim bije srce.
Tovariš! Ce jutri se res to zgodi, da v bojo objame me smrt, očesa naj solza ti ne kali, ne kloni ti duh potrt!
Izpolni mi eno, poslednjo željb, ko vrneš v domačo se vas, ko plavalo bo ti v radosti okč, v radosti žaril se obraz.
Ob spomni tedaj se današnjega dne in h koči poglej za vasjoj ter v senci lipe košate, stare pred kočo' trenutek postoj !
Na klopi tam stara mi majka sedi, obraz ji mračan je, solzan, skrbljivo upira steklene oči po meni na severno stran.
In ko te ugleda, popraša plašno, kje jaz, njen sin, sem ostal, tedaj pa prikrij ji novico strašno, da v bitki krvavi sem pal!
Da hrabro na tvoji se strani boril, da skoro se vrnem, ji dej! -Cernu bi pač stara ji leta, grenil? Zavriskaj in pojdi naprej!
Fr. Gestrin
60.	Vrnitev.
Zdravi, oče! mati, zdrava!
Sestra, zdrava! zdrav, ti brat!
Srce mi v veselju plava, da vas vidim še enkrat.
Saj sem ležal leto celo ranjen in hudo bolan; kolikrat se mi je zdelo :
Ta je tvoj poslednji dan!
•j,
Iz tujine, iz daljave zopet sem prišel domu; žive vidim vas in zdrave, hvala večnemu Bogu!
J. Stritar.
61.	Svidenje.
Leži, leži poljč široko, po polju Sava lije se, nad Savino vodo globoko železna cesta vije se.
Po cesti v dolgi vrsti zbrani vozovi hlopejo votlo, na severno od južne strani hitijo črez polje širno.
Jz vozov pa ne zrejo jasni obrazi črez zeleno plan, ne petje, govori ne glasni, ne Čuje smeh. se brezskrban.
58
V vozovih tanjeni vojniki na trdih posteljah leže in v bolečini preveliki bolestno reveži ječe.
Na polju pred vasico malo ustavi se nesrečni vlak; tani mnogo se ljudi je zbralo, ko zemlja se zavija v mrak.
Prinesli s sabo so obilo pijače hladne in jedi, junakom ranjenim v krepilo jih blaga množica deli.
Med množico ob dolgem vlaku ženica siva tam hiti, i ona bolnemu junaku prinesti hoče pomoči.
Že stopi v voz. V temotnem kotu leži mrtvaško bled junak, že gine slednja moč životu, oči objema smrtni mrak.
Oko obrne v njo temneče, radost mu lice spreleti.
„Oj, mati, z Bogom!“ zašepeče in mrtev že pred njo leži . . .
Bolesten krik se krog razlegne, nato ni čuti več glasu, ženico pa vojak odtegne
mrtvo znad mrtvega sinu.
Josip Pagliaruzzi-Krilan.
62.	Sinoči in danes.
„Oj, hvala Bogu, da končan že jutri bode boj strašan, da vendar cesar sklene mir, ki spet odprl bo sreče vir.
Domov se vrnil bom vesel, prisrčno mater bom objel,, ki vem, da čaka me težko, al’ misli že, da me ne bo.il
Tako vojak mlad govori, tolaži se o polnoči, ko luna sije na polje, na kterem trupla krvave.
„„Nebeški Bog daj, da končan že jutri bode boj strašan, da ljubi sin se vrne spet, ki ločena že pet sva let.
Ti milostljivo varuj ga, da bridki meč ne vdari ga. saj blagega srca je bil, lepó me v starosti redil.
Tako še mati govori in sklenjene roké drži. ko luna sije nad vasjo, kjer vse počiva že sladko.
Prisveti kmalu beli dan in boj strašan je res končan:
Sin, mati sta se tam sešla, kjer poneha ločitev vsa.
Fr. Ser. Cimperman.
63.	Odlikovanje.
Vihar je bojni, grozni utihnil, hura, dobljena zmaga je!
A mnog junak svoj duh izdihnil pod mahljaji sovraga je.
Pač bil se hrabro vsak kot lev je, kdor živ, kdor mrtev tu je zdaj; otet, utrjen stol kraljčv je, otet je doma krasni raj.
In zbira že na bojnem polji borilce hrabre gospodar; njim, ki junaki so najbolji, svetinje zlate daje v dar.
Pripel že vrsti je vojakov vladar poguma častni znak:
„Čemu pa znamenja junakov ti braniš borcev se prvak?“
„„Nevreden nisem pač odlike, a dosti vrednejših poznam;
'to znamenje Časti in dike dovoli, kralj, da tistim dam.““
Primigne kralj; junak pa stopi,, kjer mož pri možu v krvi spi, najbližjemu v mrličev tropi pripne na prsi znak časti.
„„Kar meč, kar strel jih je pomoril, v tem enem sem odlikoval; teh slednji manj ko jaz ni storil, več ko mi vsi je žrtvoval.“
Spoštljivo kralj glavč odkrije, z njim vrste vse se odkrijo, oko junakom solze lije, po mrtvih bratih jim teko.
Simon Gregorčič.
64.	Ubežni kralj.
Noč je temna, podkve jeklo poje; glej, po gozdu kralj nbežen jaha, zgubil vojsko, zgubil zemlje svoje, skriva se ko zver po lesu plaha.
Nima žene, hčere, ne sinova, vse mu vzela vražna je sekira; koča vsaka duri mu zapira, spremljevalca nima pot njegova.
In zajezdli v gosto drevje lesa, konj se zdrsne, noče delj bežati, v stran zahrska, kvišku pne ušesa; brezdno vidi pred seboj zijati. —
Kralj pa gleda iti zastonj n giblje; s konja stopi, k veji ga priveže; sladki sen nad brezdnom ga zaziblje.
Dahnejo mu sanje v trudno glavo: Stol kraljevi iz zemlje mu rase: on pak seda nanj s častjo in slavo, bogat, venčan, ko nekdanje čase.
Zida se nad njim poslopje širno, razsvetljeno v zlatu lesketaje; stavijo se veže na vse kraje, zunaj čuje straže hojo mimo.
Prebudi se bobnov ropotanje, prebudi se grom trobent vojaških, vstane žvenket in vstrog rožljanje, ide truma vojvodov junaških; gre med njimi knez iz zemlje tuje, ki mu hotel je deželo vzeti; zmagan ide, z njim tovar’ši vjeti, klanja se mu, silni meč daruje.
Zadonijo spet trobente glasne in prikaže se obraz kraljice; z njo sinovi, z njo so hčere krasne, njej visoke strežejo device. .
Tu gospoda kralju vsa zavpije:
„Bog ti slavo hrani čase večne! Svetlim vnukom tvojim dneve srečne !a Hrum veseli po dvoranah bije.
Vzdihne v živih sanjah kralj: „Carujem! Oh, podobe gledal sem neznane, da ubežen skrivam se po tujem!
V sanjah kvišku kakor jelen plane; hoče k svojim — roke širi — pada!
Meč z oklepom v dno brezdna brenkoče; konj se strga, podkve vdar ropoče. Krohotajo vrani iz prepada.
Fr. Levstik.
Kazalo,
Nr.	Strana
1.	Geslo (J. Koseski)..........................................3
2.	Cesarska pesem (Po J. G. Seidlu-L. Toman)..................3
3.	Mal’	postojmo (Narodna) ....................................4
4.	Otrokova cesarska pesem (Posl. Fr. Končan).................4
5.	Nač cesar — živio! (L. Černej).............................5
6.	Živi,	svetli cesar naš!	(A. Praprotnik).....................6
7.	Zahvala šolske mladine cesarju Francu	Jožefu I. (Grajan) . . 6
8.	Cesarju Francu Jožefu I. — 2. decembra	1914 (Dr. Mih. Opeka) 8
9.	Ljubav do doma (Fr. Ser. Cimperman).........................9
iO.	Človek brez domoljubja (L. Toman)............................10
H. Otrokovo domoljubje (Fr. Končan)...............................11
12.	Domovina (Andrej Praprotnik).................................11
13.	Domovina, mili kraj (Andrej Praprotnik)......................12
14.	Domovino ljubim (Lujiza Pesjakova)...........................13
15.	Moč domovinske ljubezni (Fr. Ser. Cimperman).................14
16.	Jaz zvest sem Avstrijan! (Jos. Pintar).......................16
17.	Avstrija moja (J. Kersnik)...................................17
18.	Slava tebi, slava! (L. Černej)...............................18
19.	Avstrija za vse (V. Vodnik)..................................18
20.	Za domovino Avstrijo (Vekoslav Poljanec)	. .................19
21.	Le Avstrija je naša domovina! (O. E.	B.	v „Vrtcu“) .... 20
22.	Mladi junaki (L. černej).....................................21
23.	Srčni deček (Fr. Levstik) . .................................22
24.	Kaj maramo mi (Narodna)......................................23
25.	Kadar pridejo vojaki (Fr. Levstik)...........................94
26.	Vojaki na poti (S. Gregorčič)................................24
27.	Ena ptička priletela (Narodna)...............................26
28.	Tam za laškim gričem (Narodna!...............................27
29.	Solnce mi rajža (Narodna)....................................27
30.	Prišla bo pomlad zelena (Narodna) ...........................28
31.	Radovoljni brambovci (V. Vodnik).............................29
Kosi, Domoljubne in voja ke pesmi. XII. G5fi.
65	5
Nr.	Stran a
32.	Slovo (J. Stritar)............................................3t
33.	Hišica očetova (A. Leban)...................................31
34.	Popotnica vojaška (A. M. Slomšek)..........................33
35.	Spomladi vse se veseli (Narodna)............................. 34
36.	Pobič sem star še le 18 let (Narodna).........................35
37.	Fantje se zbirajo (Narodna)...................................36
38.	Pesem slovenskih vojakov (Narodna)............................36
39.	Vojaška (Filodemus)...........................................37
40.	Oj ta vojaški boben (Narodna).................................38
41.	Na straži (J. Stritar)....................................... 39
42.	Tiha luna (Iz Mohorjeve pesmarice)............................40
43.	Na dopust (J. Stritar).................................... 41
44.	Prisega (J. Stritar)..........................................42
45.	Za dom med bojni grom! (S. Gregorčič) ........................43
46.	Naprej! (S. Jenko)............................................44
47.	Pesem slovenskega junaka (Iz „Slovenca“)......................45
48.	Konjenik (Silvin Sardenko“)...................................46
49.	Molitev pred bitko (Po Th. Kornerju poslovenil A. Funtek) . 47
50.	Trije vojaki (Jos. Freuensfeld-Radinski)......................47
51.	Otrokova molitev ob času vojne (Rud.	Pečjak)..................49
52.	Bratec je šel (Iz „Zvončka“)..................................50
53.	Vzdih (Fr. Rojec).............................................50
54.	Junak in lastovka (J. Stritar)................................51
55.	Brodnik (A. Aškerc)...........................................52
56.	Materino naročilo (Davorinov v „Zvončku“).....................54
57.	Za sinom (J. Maister)........................................ 54
58.	Ranjen (J. Stritar) . ....................................... 56
59.	Naročilo (Fr. Gestrin)........................................56
60.	Vrnitev (j/ Stritar)..........................................58
61.	Svidenje (Josip Pagliaruzzi-Krilan)...........................58
62.	Sinoči in danes (Fr. Ser. Cimperman)..........................60
63.	Odlikovanje (Simon Gregorčič).................................61
64.	Ubežni kralj (Fr. Levstik)....................................62
Zaznamek začetkov pesmi po abecednem
redu.
Strana
Ako le če, Avstrija..............................................18
Beseda sladka, domovina..........................................11
Boben bobna: bam, brbam...........................................24
Bog ohrani, Bog obvari ....	 3
Bogec moj, atek naš šel je v boj..................................49
Bratje, Slovenci smo............................................. 36
Cesarja prav še ne poznam..........................................5
Domovina, mili kraj ..............................................12
Domovino ljubim!................................................  13
Domovje moje, Avstrija............................................17
Do straže ženica prispe...........................................54
Ena ptička priletela..............................................26
Fantje se zbirajo ................................................36
Igrač mi, oče, več ni mar.........................................22
Iz vasi na bistrih konjičih.......................................47
Jaz ljubim nemirni vihar..........................................45
Jesen v deželo gre..............................................  50
Kaj maramo mi.....................................................23
Kakor mlado rožo popje ............................................6
Kako mi dobro deje to.............................................56
Kar drevo brez zal’ ga cvetja.....................................10
Le vojna, sama vojna..............................................50
Le urno v vrste, fantje vsi ......................................21
Leži, leži ravno polje............................................33
Leži, leži, polje široko . .......................................58
Ljubiti dom, to je sveto...........................................9
Mal’ postojmo . . .................................................4
Med skalami Sava šumi.............................................52
Mi ponosni smo vojaki.............................................37
Moj pramec, hoj...................................................46
Mraz, jasna noč ..................................................39
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
00000442176
Naprej, zastava Slave ......
Naročila tožna mati pticam . . . Naš cesar mi je vedno ljub . . . Ne boj se, Avstrija, častita mati . Noč je temna, podkve jeklo poje .
Oblak zagrmi je nebo...............
Oče, jaz kličem Te!................
Oj, hišica očetova.................
Oj, ta vojaški boben!..............
Oj, hvala Bogu, da končan . . . O moj preljubi, dragi dom . . . Pobič sem star še le 18 let . . . Pomladni cvet odeva svet . . . .
Prahu oblak se vije................
Presvitli cesar vabi nas...........
Prišla bo pomlad zelena............
Puško z rame!......................
Sinovi zvesti tudi mi..............
Slava tebi, slava..................
Solnce mi rajža....................
Spomladi vse se veseli.............
S ponosom v srcu kličem . . . Srce ni miru mi dalo ..... Šestinšestdeset let in zopet zbran Tam za laškim gričem ....
Tiha luna jasno sije...............
Ti, ki so pokorni mu svetovi Vihar je bojni grozni utihnil
Zastava že razvita je..............
Za rana se bode spet grom topov Z Bogom, mati, oče zdravi . . Zdravi, oče! mati zdrava! . . . Živi, svetli cesar naš! . .
68

•Stran a
. 44 . 54 . 4 .20 . 62 . 19 . 47 . 31 . . 38 . . 60 . . 11 . .35 . . 24 . . 14 . . 29 . . 28 . . 41 . . 3 . . 18 . . 27 . . 34 . . 16 . . 51 . . 8 . . 27 . . 40 . . 42 . . 61 . . 43 . .56 . . 31 . . 58 . . 6