Stev. 216. Posamezna številka stane 1 Din. V UhDM V M 40? 25. SESlffl^d 1923. Leion. s Naročnina ■......Li za državo SHS: do preklica: I) po pošti mesečno Din 14 b; dostavljen j n« dom mesečno......* 12 za inozemstvo: gesečno ....... Oin 23 & Sobotna Izdala: — r Jugoslaviji ..... Din 20 t inozemstvu .... . „ 40 StBT Uredništvo je v Kopitarjevi altoi Stev. 6/IIL Rokopisi ie ne vračajo; nefranhtrana pismi se na sprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 320. m OtM iMiritoni«! Bnoitolpa« petltn* vrst« maff jfliaai po Ola. 1*50 ta Ola. r—< veliki oglati nad «s m» «t-llnt po Ola. 2 50, poslan« itd. po Din. 4'—. Pri vačjem naročilo popazi. Izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljka ln 'inevt po pia>* nlkn ob 3. nri zjutraj. Dne 23. septembra. Reško vprašanje je postalo nevarnost ja vladni kabinet v sedanji sestavi. Pašic dosledno odklanja odgovornost za reško vprašanje in obdolžuje za vse prejšnje po-greške dr. Tnunbiča, a za najnovejše dr. Ninčiča, čeprav je bil Pašic sam prej predsednik naše mirovne delegacije v Parizu iu je sedaj šef vlade, v kateri sedi tudi dr. Ninčič. Vsa odgovornost pada torej vsaj v največji meri na Pašiča samega. Toda Pašiču ne "gre za reško vprašanje, ali se ugodno reši, nego Pašič bi se rad pri tej priliki znebil dr. Ninčiča. Znano je, da je dr. Nin-pič persona grata na dvoru, ki vsled bedne uloge, ki jo prisojajo v zunanjepolitičnih vprašanjih belgrajske vlade parlamentu, tnora v tem večji meri kazati svojo skrb in eanimanje za zunanjo politiko. A Pašič ne trpi nikogar poleg sebe, ki bi imel osobito na dvoru večji vpliv kakor on sam. Zato zakulisni boj proti Ninčiču. Pašič je namenoma zbežal v inozemstvo, ko je stalo reško vprašanje v kritičnem stadiju, čeprav bi lahko tudi v lastni državi našel za svoj oddih kak primeren kotiček, ako je sploh za državnika oddih na mestu, kadar bi moral izvrševati tako aktualne državniške posle. Pašič je prestar in je že nesposoben, da 6! vodil zunanjo in notranjo politiko v današnjih časih, ko se situacije menjajo kakor v kalejdoskopu in se pojavljajo vedno nova in težka vprašanja .Zato vidimo raa-razem v .nihanji in notranji politiki. Pred nami stoji vse polno vprašanj, ki čakajo nujno resenja, a Pašič je zgubil voljo in mu nedostaja zmožnosti, da bi se jih resno lotil. Zato čakamo, odlagamo ,krpamo, a kaos postaja tem večji. Zraven reškega vprašanja je še odprto bolgarsko, rusko in mažarsko vprašanje, predvsem pa seveda naše notranje-politično, nova ureditev države. Ker se za notranjo pacifikacijo briga tudi predsednik skupščine, g. Ljuba Jovanovič, tudi on ni več v veliki milosti pri Pašiču in se že javljajo glasovi, da ga bo Pašič izrinil kakor je Stojana Protiča. V belgrajskih političnih krogih se vedno bolj uveljavlja prepričanje, da je Pašič največja mira vsega našega političnega napredka. Ako bi izginil s političnega pozon-šča, bi naša zunanja in notranja politika zavzela drug tempo. Toda vprašanje je, da li je radikalna stranka že dovolj samostojna in jaka, da bi izvršila tako amputacijo, četudi vemo, da težko trpi nesposobnega voditelja, a ga mora še držati, kakor pravi, radi njegove velike avtoritete v stranki. A pri nas je že tako, da je prvo stranka, in šele daleč za njo država, ki gotovo hudo trpi vsled vedno večje Pašičeve nezmožnosti. Širi se tudi govorica, da je »Bela ruka« začela postajati nervozna zaradi Pašiča, toda to je ozračje, ki se da ravno tako težko kontrolirati kakor framasonsko. Ko bodo dvanajstine in horendne takse rešene, bo parlament bržkone do 20. oktobra zopet odgoden, kajti vlada ni pripravila nobenih predlogov, ki bi lahko prišli takoj v odseke in v zbornico. Niti proračun še. ni predložen. Mogoče, da se med tem izkrista-licujejo tudi razmere v vladi. POSLANEC DR. HOHNJEC 0 SLOVENSKIH ŽELEZNIČARJIH. - ZAKON V NAČELNI DEBATI SPREJET. - NETOČNOSTI PRI GLASOVANJU. Belgrad. 24. septembra. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora go razpravljali o zakonskem predlogu o železniškem osobju. V začetku seje je prometni mi-niste- dr Velizar Jankovič zagovarjal ta zakon. V imenu Jugoslovanskega kluba jo poslanec dr. Hohnjec govoril o važnosti prometa za trgovino iu za vse grane narodnega gospodarstva. Povdarjal je, kako se v drugih državah brigajo za prometna sredstva, pri nas se pa opaža nazadovanje. Imamo veliko premalo železniških prog, pa še te tako slabo funkcionirajo. Za dobro funkcioniranje prometa je potrebno dobro osobje. Železniško osobje v Sloveniji je bilo že od nekdaj prožeto narodnega duha. To so slovenski železničarji dokazali ob prevratu, ko so pokazali svojo narodno zavest ter obranili in ohranili za našo državo material ogromne vrednosti. Bili so vedno na svojem mestu in njim se imamo zahvaliti, da je promet v naših krajih brezhibno funkcioniral. To narodno zavest to železničarji ohranili kljub temu, da se ie država premalo brigala za nijh interese. Vse njihove prošnje in zahteve so bile zaman in so imele za posledico grožnjo z mobilizacijo. Železničarji so trdno upali, da bo novi železniški zakon zboljšal njihov bedni gmotni položaj, a sedaj so razočarani. V drugih državah vlada splošno mišljenje, da se železničarjem radi velike odgovornost in težke službe dajo 30% doklade povrh plače drugih uslužbencev in uradnikov. Današnje življenske potrebščine so ta- PAŠIČEV ODGOVOTt MUSSOLINI JU. Rim, 24 .sept. (Izv.) »Agenzia Volta« poroča, da Pašič v svojem pismu na Mussolinija izraža željo, da se pogajanja o reškem vprašanju nadaljujejo neposredno med obema vladama. Na ta način, pravi Pašič, se da reško vprašanje rešiti najprimernejše in najkoristnejše s končnoveljavnim sporazumom meda je vsaka korektura meje v Sloveniji na korist Jugoslavije izključena«. '+ Angleški admiral v Splitu. Italijani nameravajo velike mornariške vojaške vaje v bližini Splita. V Split pa pride baje tudi velika angleška vojna ladja s primernim spremstvom pod poveljstvom admirala Lee-a. Angleškemu obisku ob tako važni priliki pripisujejo v političnih krogih velik pomen, tem večji, ker se bodo s strani Jugoslavije vršile skoro istočasno kombinirane vojaške vaje na kopnem in na morju v okolici Šibenika. -f Netaktno postopanje vlade. Za 21. t. m. zvečer je predsedništvo parlamenta dalo večerjo na čast francoskemu senatorju Berangerju. Na to večerjo pa niso povabili predsednika Jugoslovanske muslimanske organizacije. Ker je dr. Spaho izjavil, da ne sprejme nobenega opravičila na znanje, je v znak solidarnosti z Jugosl. muslimanskim klubom tudi dr. Korošec odpovedal svojo udeležbo. -f »Sknpština hoogradskog okruga.« Tod tom naslovom poroča »Politika« o seji okrožnega zastopa belgrajskega, na kateri so razpravljali o javni varnosti v belgraj-skem okrožju in še o nekili drugih zadevah. — Predmet razprav slavne belgrajske okrožne skupščine za nas ni posebno važen. Važnejši pa se nam zde odgovori na vprašanja: Kdo in kai ie ta »belgrajska okrožna skupščina«? Kdaj so bile volitve v to skupščino? Ali je to nekdanje staro okrožno zastopstvo po starem srbskem zakonu ali je to nova »oblastna« skupščina? In če je zadnjo, kdaj so se vršile volitve? Če pa je ta zbor sklican po starem srbskem zakonu, zakaj se ne skličejo tudi prečanski deželni zbori po starem zakonu? Zadeva je vsekako vredna, da si jo naši poslanci temeljito ogledajo. Stanko Majcen: I. Naše zakonodajstvo je do danes napredovalo tako daleč, da vpričo i zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih«, novi uradniški službeni pragma-tiki, vsaj lahko rečemo: To je zakon. Doslej se je o našem normativnem delu bralo le v inozemskih humorističnih listih. Tedaj pragmatika je vsaj zakon. Vse ima, kar zakonu treba. Celo 252 členov. Uradniki je vzlic temu niso sprejeli prijazno. Krive so hibe, ki jih kaže ta zakon navzven in navznoter, kriv je duh, ki vejo iz njegovih vrst in ki se mu pozna, da uradnika ne ume in ne ceni. Nova pragmatika ni prvi udarec po državnem uradništvu izza prevrata. Najprej je izginila pasivna volivna pravica. Potem se je odlašalo zboljšanje plač. BiH so trenutki, ko bi se bili prejemki dvigniti morali, če naj bi bil socialni red ostal vsaj količkaj pravičen. Potem je planila na uradnike kedaj ta, kedaj ona vladna stranka, da bi ji bili na uslugo. Uradnik, v strah in skrb pognan za vsakdanji kruh, omalovaževan iu zanemarjen, se je prevesil... in kar danes štejemo med državne akterje, je ali revež posesanec, ki mu beda reže kruh, pa tudi vdihuje svojo bolno dušo, ali prebrisani kupljenec, ki z moralnim inštinktom kupljenca zastrupila še druge, ali bledi raz-strganec, fanatik, ki kliče žveplo iz neba, prorokuje potres in je prepričan, da bo v desetih letih »itak vsega konec«. Da se v takem miljeju v nov odločujoč zakon vpre tisoč oči namesto sto, ko prihaja na svetlo, je umljivo. Umljivo je tudi, da so takemu zakonu malenkostne hibe odpuščene vnaprej, samo da ne nosi krinke in da krivih lic ne govori, o čemur bi mu bilo govoriti odkrito in dobro. Pregrešil bi se zoper lastno vest, če bi med malenkostne hibo štel tudi novi plač- — Umrl je 23. t. m. v Št. Vidu pri Stični veleč. g. Andrej Pipa n, župnik v pokoju. Rojen je bil 1. novembra 1847 na Planini pri Vipavi, posvečen v mašnika 21. julija 1874; služboval je kot kaplan v Polhovem gradcu, na Vrhniki in na Brezovici pri Ljubljani, kot župnik pa na Polici 22 let, do leta 1908. Od tedaj je živel v pokoju v Št. Vidu. Pokojni župnik je bil skoro vsa službena leta zelo bolehen, a je vseeno s čudovito potrpežljivostjo zvesto opravljal svojo službo; pomagal je tudi v pokoju v dušnem pastirstvu, dokler ni zadnje leto popolnoma opešal. Kjer je služboval, so ga vsi kot dobrega dušnega pastirja in dobrotnika dijakov ter revežev globoko spoštovali in ljubili; tudi v Št. Vidu ga bo ljudstvo ohranilo v hvaležnem spominu. Premoženja ni zapustil, ker si je nabiral zaklade za nobesa. V hudi bolezni je večkrat prejel sv .zakramente in je zelo vdano zaspal v Gospodu. Pogreb bo v sredo, dne 26. t. m. R. I. P. — Umrla je na Mrzlem polju pri Stični gospa Uršula N a d r a h, 87 letna mati gospoda stolnega dekana Nadraha. Svetila ji večna luč! — Volitve v zdravniško zbornico za Slovenijo so izvršene. Skrutinij, ki se je vršil dne 24. septembra v zdravstvenem odseku, je ugotovil, da je bilo oddanih 242 glasov (upravičencev je 272). Izvoljen je z 173 glasovi dr. B. Ipavic kot član, a s 167 glasovi dr. V Kac kol namestnik, oba v Mariboru. Nemca dr. K. Ipavic in dr. Drasch sta dobila 56, oziroma 62 glasov. Neveljavnih glasovnic 8, praznih 4. Za sedaj je tedaj odbit napad Nemcev na slovensko avtonomno korporacijo. Opozarjamo slovensko javnost na nevarnost, ki nam preti od severne meje. Previdni moramo biti in ne smemo zaupati nasprotniku, ki nas je tlačil stoletja. Kaže se, da so naši narodni zdravniki preveč zaupljivi napram Nemcem, ki bi v danih razmerah, koj pozabil na našo dobrohotnost in pravicoljubnost. Moč imamo sedaj, hvala Bogu, mi v rokah, ne dajmo je prostovljno iz rok! Upamo, da bodo slovenski zdravniki v bodoče bolje čuvali našo narodno čast, nego so to storili pri ravno izvršenih volitvah v zdravniško zbornico. Ta dogodek je zopet migljaj, da ostani Slovenija nerazdeljena. — Čudne navade. Za nas seveda niso nič več čudne navade to, če beremo v belgrajski ^Pravdi«, da vlada ni pustila nikogar v bližino francoskega senatorja Beran-gerja kakor samo radikale. Ko je hotel so-trudnik »Pravde« govoriti z g. Beranger-om, je ministrov ta.". ik časnikarje enostav- ni sistem. Poglavje IV. deli pragmatične, se pravi stalne prejemke na osnovno in polo-žajno plačo, stanarino in doklado za otroka ter v čl. 46 izraža upanje, da se bo k tem pristojbinam, samim na sebi kakopada nezadostnim — saj so manjše od sedanjih — dobil še kak pribitek v obliki draginjskih doklad. Po takem najakutnejšo poglavje, poglavje o prejemkih, do danes še ni zaključeno, v rokah smo ministrskega sveta in zoper lastno vest bi se pregrešil, kakor sem rekel, če bi ta nedostatek štel med malenkostne hibe nove pragmatike. Poglavje o prejemkih nas je razočaralo vse, ker smo se vsi sveto nadejali vsaj takega plačnega sestava, ki bi se, če že ne po načinu, pa vsaj po efetu razlikoval od prislužkov ročnega delavstva. «Bolj med majlme nedostatke sodi že površna tekstacija, ki določbe ponavlja, posledičnih misli ne stavi za vzročnimi, temveč pred nje, in pušča mesta neizdelana. Če z uradnikovimi očmi gledaš, ne moreš pragmatike razdeliti bolje, kakor če ločiš uradnikove pravice od njegovih dolžnosti. Prejuridično? Pa ali ni uradnik, in najsi je zaklet mrzec jurista, vsaj kot stranka v pogodbi z državo — oseba v pravem pomenu besede, juridična osebnost? Te staro logiko ni bilo treba sramovati se. Dokazal pa bom, da so avtorji tega zakona pridno prebirali stare vire, črpali iz njih in da se tedaj niso stidili. Manjkalo jim je res juridičnega mišljenja. Nejasnih mest je obilica. Ker ni motivnega poročila — stenografski zapisnik skupščine zaznamuje le ostre debato o politično prominentnih točkah, kakor so zadnji odstavek čl. 4, čl. 224 i. dr. — zmeda ne bo majhna in samo dopisovanje med avtentičnim tolmačem in izvrševalcem zakona bo požrlo kile papirja. Čl. 170 slove: »Za sodnike in za druge civilne državne uslužbence, ki se podrejajo s posebnimi zakoni disciplinski oblasti drugih organov, ne velja disciplinsko postopanje tega zakona, če ni s specialnim zakonom predpisano posebno postopanje.« Branje je lepo, ker je prevod dober. Le kaj pomeni, ko »drugih civilnih državnih uslužbencev, ki se podrejajo s posebnimi zakoni disciplinski oblasti drugih organov«, danes ni, da bi imeli povrh še »s specialnim zakonom predpisano posebno postopanje?« Nemara bosta čas in praksa osvetljila smisel teh in podobnih stavkov in pokazala, da Homer vendarle ni spal, ko jih je sklepal. (Dalje.) no zaprl v predsobo tako dolgo, da je g. Beranger odšel. Upamo pa, da bo vendar prišlo francoski vir. .'.i, oziroma njenim zastopnikom v Jugoslaviji na ušesa, kakšne metode so v navadi dandanes v kraljevini SHS napram tujim gostom. Če jim vlada ne pusti odprto gledati, bodo pa sami spregledali prej ali slej. — Ugodnosti na južni železnici po po-državljenju. Prometno ministrstvo je izdalo naredbo, glasom katere veljajo vse dosedanje ugodnosti, ki so bile dovoljene komu na državnih železnicah, tudi na južni železnici. Nasprotno se pa ukinjajo vse ugodnosti, ki jih je dovolila južna železnica pred podržavljenjem, ako jih ne potrdi prometno ministrstvo ali pa generalna direkcija državnih železnic. — Poučen zgled. V novosadskem »D. Volksblattu« priobčuje prof. dr. Lutz Ko-rodi uspehe ljudskih štetij v Bauatu v zadnjih desetletjih. Iz teh uspehov je jasno razvidno, kako so Mažari z brezobzirnim nasiljem potvarjali ljudska štetja, razvidno pa obenem ludi to, kako malo je Mažarora pomagalo, da so razne narodnosti, v tem slučaju Nemce, na umeten način enostavno zbrisali iz svoje narodne statistike. Glasom navedb dr. Korodija so Mažari leta 1880. našteli v szathmarskem komitatu ua Sed-mograškeni 13.948 Nemcev, 1. 1910. pa samo se 6670. Toda pod romunsko oblastjo so ob ljudskem štetju leta 1920. na istem ozemlju našteli 35.265 Nemcev! Narodi se pač ne dajo s potezo peresa spraviti s sveta, kar se je svojčas izkazalo že v Dalmaciji in kar se bo, če Bog da, ob svojem času izkazalo tudi na Koroškem in v našem Primorju. — Iz Dobro,polj. V soboto, dne 22. t. ni. je umrla v Zdenski vasi 31 Ana Kline vulgo Martinčeva, žena Matije Klinca in mati sedanjega gospodarja Franceta ter Terezije Kline, prednice Marijine družbe. Rajna jo bila silno skrbna gospodinja in požrtvovalna mati. Zadnja leta jo jc zelo mučil revrnatizem. Dosegla je visoko starost in zapustila blag spomin v naši župniji. Bog bodi plačnik dobri, krščanski ženi. Bila je večkrat previdena s svetimi zakramenti. Pogreb bo danes. — Javni nameščenci! Nestrpno smo pričakovali naše zelo zaželjcnc službene pragmatike. Končno smo jo vendar dočakali. Pragmatika je uveljavljena, vendar ni upanja, da se naš bedni položaj kaj izboljša. Ker pa nam država noče pomagati, sc končno vzdramimo sami in sezimo po samopomoči. Kar pa vsak posameznik nc more doseči popolnoma nič, zato jc dolžnost vsakega javnega nameščenca, da se organizira v dobro in močno organizacijo. Te nam pa ne bo treba šele ustanavljati, ker imamo že jako izvrstno organizacijo, in sicer: »Strokovno zvezo javnih nameščei cev«. — Strokovna zveza javnih naraeičencc ima namen ne samo organizirati, ampak tu( nuditi pomoč članom v slučaju bolezni. \r člani in njih družine naše zveze dobe pa tiu zdravnika in zdravila po znatno znižani cen poleg tega pa denarno podporo. — V int< resu vsakega javnega uslužbenca je, da pt stopi takoj k naši organizaciji. Čim več n; bo, tem močnejši bomo, Složno skupno del nam prinese gotovih uspehov. — Strokovn zveza javnih nameščencev ima uradne ut vsaki dan razen nedelj in praznikov od 16. d 17. ure ua Starem trgu št. 2/1. Podrobne it formacijo dobi vsak lahko osebno v navedi nem času v naši pisarni. — Ze geometre. Finančni minister fe o< redil, da sc more geometrom, ki so 15 jc uspeSnc* služili v državni službi in te služb niso zapustili zaradi kaznjivih ali sebičnih f nov, podeliti pravica za izvršsvanje privatn geometerske prakse brez običajucga predho; nega praktičnega izpita za civ. zemljemerci — Sadna razstava v Novem mestu. Pod m j nic Novo mesto sadjarskega in vrtnarskega dru šiva za Slovenijo priredi v prostorih drž. kme tijske 5o!e na Grmu dne 29. in 30. julija t. n ter t oktobra razstavo sadja. Vabijo j 1. vsi sadjarji, da pošljejo do 25. t, m. vzorci sadja z navedbo množine, ki jo imajo naproda in 2. vsi sadni trgovci in drugi interesenti, da j razstavo ogledajo in se prepričajo, kje in kak sadje so na Dolenjskem goji in kje sc zamot kupiti. Razstava se otvori v soboto, dne 29, sept dopoldne. Razstava jc združena s predavanji z praktične sadjarje, in sicer predavajo: V nedelji dno 30. t, ra. ob 10. dopoldne strokovni suplcn A Lap: Katere vrste sadje nam jo na Doleni skem gojiti. Ob 2. popoldne Okrajni ckouon Franjo Kafol: Kako izboljšamo naše sadjarstvo, ^ ponedejek, dne. 15. oktobra ob 11. dopoldne Ravnatelj B. Skalizcky: Kako naj organiziraiui sadno kupčijo. Vsi interesenti se vabijo k obiln udeležbi. — Slovensko planinsko društvo naznani; svojim članom, da se zatvori dne 27. t. m. Alja Zev dom v Vratih. — Neusmiljena mati. Dne 16. t, m. se j ob 8. uri 30 minut iz Zagreba pripeljala nek neznana ženska, stara okoli 22 let. Ženska j šla ob 10. uri v Boštanj k sv. maši. Po končan maši je šla iz cerkve ter v klopi pustila deti moškega spola ter neznano kam izginila. — Preureditev selske službe pri pošti Lc skovec pri Krškem. Dne 1. oktobra 1923 pričm selski pismonoša pri pošti Leskovec pri Kr škem dostavljati tudi v te-le vasi: Loke, Vo lovnik, Selce, Libej, Nemška gora, Brezovjli gora, Sanuše, Drenovec, Križe, Dolenje i; Brezje. Dostavljal bo vsak ponedeljek in pc tek. Dostava v Dniovo, Mrtvicc, Breg in Ža dovinek se preloži na ponedeljek, sredo in pe tek, v ostale vasi pa na torek, četrtek in so boto, — Listnica uprave. Gospoda, ki sta pu slala oglase pod šifro »Stalna služba Ivoi1 3< in pa s Dobra gospodinjam, naj pošljeta svoji polna naslova, du jima moremo odgovoriti. — Pozor! Preden kupite, oglejte si mo demo moško* konfekcijo pri Jos. Rojina, Ljub ljaua, Aleksandrova cesta 3, ki otvori svoje prodajne prostore začetkom oktobra. Poglejte oglas v listu, — Zahtevajte po vseh hotelih, kavarnah ia restavracijah špecijalna vina v steklenicah slovite tvrdke G i u r o Valjak, Grajska klet v Mariboru. 4036 B«s ob 8. zvečer v Unionu koncert PoSjakov. Rasstava na Prevaljah. Razstava v Mežiški dolini! Je to mogoče? Da. Pokazala je to razstava, prirejena v malem obsegu, ki je bik otvorjena dne 8. t. m. ob 9. dopoldne v ljudski šoli na Prevaljah. Predvsem so bili razstavljeni poljedelski in sadjarski produkti. Aranžirala sta jo nadučitelja Košir na Prevaljah in Močnik v Tolstem vrhu. Predvsem so nas zanimale gobe, ki so jili večinoma nabrali otroci na Lešah. Užitno in strupene so bile lepo razvrščene. Nismo vedeli, da krijejo naši gozdovi toliko vrst, med njimi take, ki dosedaj pri nas niso bile znane. Na sredi je razstavil Džanionja iz Maribora svoje lepe cvetlico, pridružil se mu je vrtnar grofa Tliurna na Ravneh s svojimi. Lepa je bila razstava ročnih del iz pre; valjske in guštanjske šole. Marsikatera mestna šola ne more boljšega pokazati. Almira pa jfl razstavila tudi gobe med mahom. Letošnja sadna letina je bila pri nas slaba, a vendar jo bilo zastopano sadje iz vseh krajev naše doline, žlahtne vrste, jabolka in hruške. Posebuo pozornost je vzbujala košara s sadjem s Pre" valjskega sadnega vrta. Župnik Serajnik * Kotljah je razstavil najlepšo solnčnico iu ročno delo iz lipoviuc. Sočivja je bilo precej, a kaže, da se mora še bolje gojiti, zanimal je posebno krompir, ki je dal letos 13-krutno seme. Posestnik Javornikovo graščine nad Guštanje«' Osiander je razstavil svoje žito v klasju in zrnu, posebno pozornost je vzbujala pšenica v klasju in krasna koruza. Lepo je bilo konser-virano sadje in sočivje (Košir-Močnik) v steklenicah. Obrtniki so razstavili obrtne izdelke za poljedelstvo, med drugimi smo videli model stiskalnice za mošt etc. Videli smo maio-like iz Liboj pri Celju Skromen začetek. Ideja ni napačna In so mora gojiti. Prihodnjič pa naj pokaže naša dolina, kaj producira v poljedelstvu, obrti, industriji, živinoreji, ovčjereji itd., itd. Videli bomo, da imamo lepše reči, ki bodo tudi tuje obiskovalce zanimale. S tem pa bomo zanimali širšo javnost tudi za Mežiško dolino in njene pridne in poštene prebivalce. Prevalje bodo postale mežiški Celovec. — Naši učitelji pa naj nadaljujejo svojo gospodarsko prosvetno delo! Gospodarstvo. gospodarstvo in Evropa. Časopisi večine strank vidijo v Rusiji samo veliko razvalino lu pogorišče. Nikakor nočejo verjeti vestem, ki povedo količkaj dobrega o ruskih razmerah. Tem raje pa verujejo vestem, ki se glase vse v istem tonu, da je namreč rusko gospodarstvo na robu propada. Sem pa tja se zasveli kaka svetlejša luč ti ruskih razmerah. Tako jo objavil v >Vossi-sche Zeitung< par interesantnih člankov Frid Ijof Nansen, kateremu gotovo nikdo ne bo odrekal objektivnosti. V loj seriji člankov preboja Nansen optimistično položaj ruskega gospodarstva. Tudi v »Frankfurter Zeitungc, ki jc eden najboljših iu najresnojših nemških listov, se stalno obravnavajo z objektivnega itališča ruski gospodarski problemi. Naj navedem par številk, ki označujejo rusko gospodarstvo tekom zadnjih let. Po podatkih ruske trgovske delegacije v Berlinu je losegala produkcija v posameznih strokah industrije številke, ki sicer zaostajajo za predvojno doseženimi rezultati, vendar izkazujejo vedno večji napredek z ozirom na najnižje stanje. Produkcija premoga v 1. 1920. je dosegala 26.8% predvojnega stanja, v 1. 1921. 80.8 odstotkov, v letu 1922. 36.8%. Za nafto so navedene sledeče številke: 41.1%, 42.7°/», 51%. Najnovejše številke pri nafti izkazujejo za 1, polovico gospodarskega leta 1922/1923 celo 53.6%. Situacija v posameznih strokah tekstilne Industrije se stalno izboljšuje. V letu 1922. je dosegla volnena industrija 30.6% predvojne produkcije, bombažna 23.2%, lanena pa celo 56%. V prvih šestih mesecih 1922/23, to je od 1. oktobra 1922 pa do 31. marca 1923 je dosegla produkcija volnene industrij«? celo 38% predvojnega stanja, bombažne 28% in lanene celih 85%. Iz tega sledi, da je obnova v tako-/.vani lahki industriji veliko bolj napredovala kakor v težki. Jako počasi napreduje metalurgična industrija. V prvem polletju 1922/23 je plavljenje ieleza doseglo 7% predvojnega stanja. Med industrijami ,ki izkazujejo veliko produkcijo napram predvojnemu času, je omeniti industrijo kavčuka z 76%, papirno 52% itd. Tudi zunanja trgovina sovjetske Rusije napreduje. Vrednost uvoza in izvoza v letu 1913. je mašala 2894 milijonov rubljev. V letu 1919. ie dosegala zunanja trgovina komaj vsoto 3 milijonov rubljev v zlatu. V letu 1922. pa je bila vrednost zunanje trgovine, to je uvoza in izvoza Rusije 540 milijonov rubljev, ne vtevši trgovine republike Daljnega vzhoda (DVR). Številke zunanje trgovine v letu 1923 kažejo velik napredek. Že v 1. 1922. je začela Rusija izvažati žito, v še večji meri pa se je pojavilo rusko žito na svetovnih trgih v tekočem letu. In ruska bilanca zunanje trgovine je bila od marca do maja že aktivna. Kakor govore naj-brže pretirana poročila, bo bilanca aktivna za celih 200—250 milijonov zlatih rubljev v teku letošnjega leta. Ruska žetev je po najnovejših poročilih dobra in eksport žita se bo kmalu «ičel. Objektivni statistiki pravijo, da bo ruski izvoz gotovo i po vrednosti, še bolj pa seveda po toži presegal uvoz tujega blagn. To bo najjasnejši dokaz konsolidacije ruskega gospodar stva, ki pod okriljem nove gospodarske politike (ruska okrajšava >Nep.) napreduje z velikimi koraki. Evropski trgi že računajo z ruskim gospodarstvo in že cela vrsta držav, predvsem Anglija, zastopnica najčistejšega kapitalističnega sistema v politiki, je obnovila trgovske stike z Rusijo. V zadnjem času se čuje, da je tudi naša država na poti k uavezanju stikov z Rusijo. Kakor pa postaja vedno bolj jasno, je to, če je že storila, storila najbrže rta izpodbudo Francije, ki v zadnjem času išče stikov s soneti, seveda samo za to, da si pridobi zaveznika v boju proti Angliji. Naša država, ki je, ar »e tiče zunanje politike, popolnoma v interesni sferi Francije, bo šla skupno z ostalimi |lržavami male antante v boj za francoske interese proti Angliji. Da je temu tako, dokažejo tudi posojila, ki jih daje Francija svojim javeznikom v tnali antanti za oboroževanje, evropska situacija ni rožnata. Med tem pa 'unija nadaljuje svoje delo na obnovi gospodarskega življenja. * * * g Žitni trg. Na novosadski produktni bor-^ notirajo žilu sledeče cene: pšenica 340—315 "in, ječmen 270 Din, oves 265 Din, koruza ^0-285 Din, fižol 400 Din, pšenična moka 0 545 Din, št. 2 525 Din, št. 5 470 Din, (> 402 Din. Tendenca uespremenjena. g Znižanje izvoznik carin. Vlada namera-znižati izvozne carine sledečo (pri 100 kg): Pšenica 30 Din, pšenična moka it. 0 25 Din, koruza 20 Din. rž 30 Din, ječmen 20 Din, oves 10 Din. g Znižanje železniških farifov za vino. Na lašo nedeljsko tostvarno vest amo od zaneslji- ve strani prejeli pojasnilo, da so znižani železniški tarifi za prevoz domačih vin samo v območju belgrajske železniške direkcije, ne pa tudi za ostale pokrajine. Stvar naših poslancev je poskrbeti za to, da se enaka podporu nudi tudi našim vinogradnikom ali pa da vlada javno pove razloge, zakaj nasproti drugim vinogradnikom drugače postopa nego nasproti srbskim. g Padanje tujih deviz in valut. Na včerajšnji zagrebški borzi so vso tuje valule in devize znatno padle. Tendenca je še nadalje padajoča. V Curiliu notira dinar 6.175. _g Prodaja dobro ohranjenega škartnega papirja. Direkcija pošte in telegrafa v Liubliani razpisuje na podlagi pooblastila ministrstva pošte i telegrafa v Beogradu št. 58.213 ocl 12. sept. 1523 ustmeno licitacijo za prodajo ca. 15.000 kjs škartlranih knjig na dan 29, oktobra 1923. Licitacija bo obl. uri v ekonomatu podpisane direkcije. Knjige v obliki 21X28 cm se lahko oglodajo vsak dan pri 'ekonomskem odseku (soba št. 41) poštne dirckcije, kjer se dobijo tudi pismeni pogoji za ceno 5 Din za komad. Vsak ponudnik mora položiti v smislu čl. 88 zakona o državnem računovodstvu za vsakih 100 kg nameravanega nakupa škartnih knjig 5 Din kavcije pri pomožnem uradu direkcije pošta i telegrafa v Ljubljani najkasneje do 10. ure na dan licitacije. g Cene goveji živini in prešičem so bile zadnje dni sledeče: boGenski voli prima 10.50 do 12, teleta 20—24 Din za 1 kg žive teže. — Debeli prašiči 23.50—24 Din, suhi 21—22.50 Din. — g Nov avstrijski zlati denar. »Daily Tele-graph objavlja slike novih avstrijskih zlatnikov po 100 kron in po 20 kron, ki pridejo v promet oktobra meseca. Sodeč po slikah bo-tlo novi zlatniki imeli tudi jako lepo zunanjost. Zlatnik za 100 kron bo veljal 1,300.000 papirnatih avstrijskih kron, zlatnik za 20 kron pa 26,000 papirnatih avstrijskih kron. BORZA. C«rih, 24, septembra. (Sklep.) Budimpešta 0.0802, Berlin 0.000003, Italija 25.45, London 25.54, Newyork 560, Pariz 33.90, Praga 16.825, DuDaj 0.0079, Sofija 5.32, Belgrad 6.175, Varšava 0.0018, a. a. krone 0.007995. Zajfreb, 24. septembra. Budimpešta 0.50 do 0. 53, Bcrlan 0.0000070—15, Italija 4.80 do 4.12. London 410—414, Newyork 89—90, Pariz 5.35—5.40, Praga 2.69—2.74, Dunaj 0.126 do 0.129, Curih 16.10—16.20, italijanske lire 102 do 4.04, dolarji 88—89. lj P. n. občinstvo opozarjamo, da se vrši danes zvečer točno ob 8. v dvorani hotela Union koncert poljskega akademskega moškega zbora iz Krakova, ki je pod vodstvom slavnega poljskega skladatelja Swiersynsekga. Akademiki imajo koncertno turnejo po Jugoslaviji ter so dosedaj obiskali Varaždin in Zagreb. V Ljubljano pridejo danes dopoldne ob 10. in ostanejo tu do četrtka zjutraj, ko odidejo v Karlovec. Občinstvo prosimo ,da v velikem številu poseti koncert ter s teiu pokaže simpatijo mladim, delavnim Poljakom. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni in na večer koncerta pri večerni blagajni, kjer se dobi tudi podrobni spored. lj Krajevni odbor SLS za Ljubljano, dvorski okraj vabi na sestanek, ki bo v torek, dne 2-5. septembra ob pol osmih zvečer v prostorih Konsumnega društva, Kongresni trg 2, vse odbornike, zaupnike ia somišljenike. Ker je zadeva važna in nujna, prosim za polnoštevilno udeležbo! — Predsednik. lj Davčni urad za mesto Ljubljana opozarja ljubljanske davkoplačevalce, da v izo-gib izvršbe takoj vplačajo v plačilo dospele davke, sicer se računajo od opominane-ga zneska poleg 6 odstotnih zamudnih obresti, 4 odstotni opominjevalni, oziroma nadaljni 4 odstotni rubežni stroški. lj Tombola Zvezo bivših salozijanskih gojencev v Mladinskem domu na Kodeljevem v Ljubljani. Pri žrebanju za činke dne 24. t. m. so bile izžrebane sledeče številke: 9, 89, 61, 7, 77, 69. Izžrebanih je do sedaj 15 številk in sicer poleg gori navedenih še sledeče: 42, 85, .13, 89, 57, 29, 31, 14, 34, katere so bile izžrebane dne 17. t. m. Kvatern je bilo priglašenih 32, izmed katerih je bilo 20 dobitkov izžrebanih. Vse, ki so zadeli kvatern e, obvestimo. Zadnje žrebanje 1. oktobra. Tablice so še vedno v prodaji. lj Slov. kršč. ženska zveza ima sestanek v sredo ob 6. zvečer v posvetovalnici Jugoslov. tiskarne. Ob 5. zvečer istega dne pa jc seja nravstvene komisije. Udeležite sc polnoštevilno! — Predsedstvo. ljSeja Stolne Vsnccncijeve konferencc danes zvečer ob pol 7. uri v navadnih prostorih, lj V Umetnostni razstavi slovenskih in hrvaških mlsjilh nmetnikov sc vrši instruktivno vodstvo v nedeljo ob 11. uri. Želja po vodstvu je od otvoritve razstave od obiskovalcev vsesplošna; zato priredi i9r'aNttCBa ■ a b« nc aasaaa aa ® S5avas'ovnInl 5 Veičega papirne, grafične in kartonažne stroke, SPREJME večje podjetje v Ljubljani. — Ozira se le na ponndnike, ki kolikorioliko obvladajo označene stroke in razpolagajo z najboljšimi referencami. Dohodki poleg stalne plače še v proviziji. — Ponudbe pod naslovom: »AGILNI POTNIK« na oglasni zavod JOSO ZOR-MAN, centrala: Ljubljana, Gledališka ul. Francoščino in klavir poučuje učiteljica, izprašana v Parizu. -ANETA POTOČNIK, Ljnbljana, Aleksandrova cesta St. 14, priti., levo. 5870 Malo meii! sobo 5S ffišr; l. oktobrom. — Fonudbe na upravništvo »Slovenca« pod .ČEDNA SOBA«. 6017 Mfit llftatlifJU P3?"™ ali galantc-rvlil UbCimd Hjskc stroke želi takoj v Ljubljani vstopiti 14 letna dekHca s tremi razredi meščanske šole. - Naslov 90ve uprava »Slovenca« pod štev. 6057. M)ve molzni kosi STA NAPRODAJ. — Več se poizve: Zelena jama štev. 179. 6078 Posoim ali vložim v dobro podjetje 100 do 150.000 Din proti sodelovanju. Posodim tudi 50.000 dinarjev na prvo mesto proti primernim obrestiia. - Naslov pove uprava št. 6043. b imajo priliko za stalen in do- o ber zeslužek. — Ponudbe pod <* ■ šifro ,Akviziter: na luwrreklam JJ s d. d. Palmotičeva 18. Zagreb. m 0CB KE HM Belita bi en si z večmesečno prakso, zmožna knjigovodstva, stenografije in strojepisja, išče primerne službe v mestu, ev. na deželi. — Ponudbe pod: «Pod zanesljiva 6069« na upravništvo »Slovenca«. MLAD TRGOVEC ŽELI PRITI v špecerijsko ali trgovino z mešanim blagom, v mestu, predmestju ali okolici. — Ponudbe je poslati na upravo lista pod: "Zahtevani kapital« do 5. oktobra. Vsem duhovnim sobratom, sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je 23. t. m. ob 10. uri zvečer Vsemogočni poklical na nebeško plačilo volečastitaga gospoda Andreja Pipana župnika v pokoju. Pogreb nadvse blagega duhovnika bo v sredo ob 10, uri na tukajšnje pokopališče. Priporočam ga vsem v pobožno molitev. ŠENT VID «ri Stični, dne 24. eeptembra 1923. JANEZ HLADNIK, župnik. Svojim duhovnim sobratom in drugim znancem naznanjam, da so na Mrzlem polju pri Stični umrli moja sedeminosem-desetletna mati Uršula Nadrali po dolgem trpljenju, večkrat prevideni s svetimi zakramenti. Prosim, da bi se jih spominjali v molitvi, posebno pri sv, maši. V LJUBLJANI, dne 24. septembra 1923. IGNACIJ NADRAH, stoki dekan. Knjigovodjo Ne na nisko ceno temveč na kvaliteto morate paziti kadar kupujete gumi potpetnike. Zahtevajte od Vašega črevljarja izrečno Palma Kaučuk paie in ootolate. zmožnega bilance, z daljšo prakso, spodobnega in verziranega, SPREJMEMO v tvornici »NARCISSUS«, ZAGREB, po-štanski prctinac 227, 5953 Telefon 431 ■J" v skladišču Balkan, Dunajska cesta 33 v Ljubljani, v torek" 3. oktobra 1923 pričetek ob 9. uri dopoldne raznega še dobro ohranjenega pohištva kot trdolesne in železne posteljo, skoraj sovi modroci, žimnati, travnati in žični, mize in pisalne mize, omare, nočne omarice, stoli, klopi, fine konjske oprave, manjši slamorezni stroj, močna kopirna preša, žične vrvi, pocinkana žica, večji železni škrpci (Seil-scheibcn), ameriška dvigalka, haSpelni, balkonska ograja, ambos, razno železje, kadi, vinski sodi itd. 6066 Aleksandrova e. 57. priporoča i»ss »rste kandStov (bonbonov) po najnižjih tovarn, cenah. Zahtevajte ceniki Decim. tehtnico dobro ohranjeno, prodam. - Ogleda « lahko vsak čas v Kopalifki ulici it. 4 ^Pr odaše^ Puch-motor 2Va H P, ii pomožni motorji H. P. po nizki cent — AVTO FLOR JANČIČ, LJUBLJANA._445 ~ Otroški vozički po znižani tovarniški ceni v veliki fe beri vsakovrstnih modelov. TRIBUNA Ljnbljana, Karlovska cesta 4. 584, LEPO POSESTVO v ljublj. predmestju takoj ugodno NA PRODAJ. Obstoji iz hiše, novega gosp poslopja, vrta in lepega stavbišča ob g| cesti. Vprašanja na upravo »Slovenca, pod šifro »SIJAJNA PRILIKA«. 603; otroških VOZIČKOV, DVOKOLES in MOTORJEV »Orionette«, Motorette«, »Ornega«, D. K. W„ ŠIVALNIH strojev po nizki ceni. Sprejmemo v popravo, za e.mailiranje z ognjem in poniklanje iste kakor ludi razne stroje. — TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Stanovanje v Ljubljani ODDAM TAKOJ v pred tremi leti zgrajeni hiši: 4 sobe, kuhinja, pritikline in ! vrt. Lepa lega. Mesečna najemnina 6000 ■ kron. Pogoj: plačilo dveletne najemnine ' naprej. Naslov pove uprava pod št. 6073. | Skedenj 7 šupo prodam 00 zelo ugodni ceni. - Pojasnila S daje MARIJA ZAJC, Sneberjo štev. 14, (pošta Devica Marija Polje. 6080 v sredini Ljnbljane, ugodno Brata POKMN 1. dr. TVORNICA: viasnic, kEJuklc, rfaT-ar»£*JsR«a cesta 4©. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, blSe. vlie, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, iedontcf paviljoni, verande, leseno ograja iti. Gradba lesenih mos!ov, Jeasov, mlinov. Farna žaga. Tovarna furnirja. Qtvsriiev znletkGm oktobra 1 Preden kupite motene moško konfekcijo oglejte si bogato izbiro lastnega in inozemskega izdelka v nanovo otvor-jenih prostorih Cene zmerne! jj^O^afSfliž ^^^^^8^H^^ Mubilana, Aleksandrova cesta štev, 3. Naročila po raeri in v najkrajšem žasn ir blaga svetovnih tvornic. Otvoritev začetkom oktobra! I Konfekcijska trgovina I J. Mscck \ Aleksandrova cesta Stev. 3 *s p s % d«W a * 0 9 rt? prodata zaradi prasslltve ObtokO m gospode 3n dsike po Izdatno cenah Udaia koasprcii ^Slovenca«, Odfiovorni urednik; Mihael Moškerc v Liubliani lufioslovanska tiskarna v Liublianu