LETNIK VI	CELOVEC, V SOBOTO, 12. V. 1951	-	ŠTEV. 33 (402)
Mac Arthurjeva politika obsojena
Kakor znano je bivši vrhovni poveljnik oboroženih sil OZN na Koreji general Mac Arthur po svoji odstranitvi nastopil nekakšno propagandistično potovanje po Združenih državah Amerike, kjer je prepričeval množice o pravilnosti svoje politike, ki jo je zasledoval v korejski vojni.
Prav tako je bil klican tudi v VVashington, da pred senatom iznese svoje mnenje, kar je izrabil v polni meri. Poleg hvale, ki jo je pel sam sebi, je senatorje prepričeval, da je ;az-širitev vojne v zapadni Aziji potrebna, predlagal je bombardiranje kitajskih oporišč v Madžuriji, blokado Kitajske in aktivno sodelovanje Cangkajškovih čet. Svoje zagovarjanje ideje preventivne vojne je podprl z argumentom, da bi „v bodoči vojni prvi udarec utegnil biti odločilen" inz namigovanjem na možnost atomskega napada na ZDA. Pri tem pa je trdil, da njegov nažrt zmanjšuje nevarnost nove svetovne vojne. ,
Medtem ko so s strani vlade najprej molčali k izvajanjem Mac Arthurja, je pred dnevi zavzel stališče do tega vprašanja predsednik ZDA T uraan, ko je govoril na konferenci nacionalnega obrambnega sveta. Ostro je grajal politiko generala Mac Arthurja na Daljnem vzhodu in izjavil, da bi Mac Arthurjeva politika razbila zapadno obrambno zvezo in s tem zagotovila veliko zmago Sovjetske zveze.
Truman je poudaril, da se ne strinja z mnenjem, da bi razširitev korejskega spopada omogočila hitro zreago. ..Nasprotno — je dejal — razširitev in podaljšanje vojne bi povečala ameriške izgube." Nato je izrazil prepričanje. da bi politika, ki bi težila po razširitvi vojne na Kitajsko, odbila zahodnoevropske drž ve od ZDA in strnila kitajsko ljudstvo okoli tistih, ki sedaj sodelujejo v napadalnosti.
Na koncu j Truman izjavil, da lahko Kitajci dosežejo mir, če odstopijo od napadalnosti Dokler tega ne bodo storili in dokler ZDA ne bodo, dobile jamstvo, da bo mir zagotovljen, bodo krepile svoje obrambne sile. da bi onemogočile sovjetske načrte za gospostvo nad svetom.
Odločno stališče do politike Mac Arthurja ie zavzel tudi američki obrambni minister Marshall, je izjavil pred skupnim senatnim odborom za zunanje zadeve in oborožene sile, da od izbruha sovražnosti na Koreji do danes ni bilo nesporazumov med predsednikom ZDA Trumanom, obrambnim ministrom in skupnim odborom šefov, pač pa globoka n soglasja med generalom Mac Arthurjem ter predsednikom ZDA Trumanom, obrambni- ministrom in skupnim odborom šefov štabov.
„Vlada ZDA" — je dejal Marshall — „je zastopala stališče, da je treba vprašanje For-moze in sprejetja LR Kitajske med Združene narode izločiti iz pogojev za premirje. ZDA pa so se složno z vsemi ostalimi narodi, ki se vojskujejo v Koreji pod zastavo Združenih
Izrael tri leta neodvisen
Pred tremi leti 10. maja je bila proglašena neodvisna židovska država Izrael, ki je doslej dosegla Fpe uspehe v tem, da se Židje 'z vseh delov sveta vračajo v svojo domovino. Samo v teku treh let se je število prebivalstva podvojilo.
Obletnico svoje neodvisne države praznujejo Židje posebno slovesno. Ob letošnji obletnici je govoril preko radia izraelski ministrski predsednik Moše Sharet in poročal, da je iz Iraka prispelo v Izrael nadaljnjih 80.000 Židov. Nadalje je poudaril, da je nastanek države Izrael znatno spremenil ustroj Bližnjega vzhoda.
narodov, prizadevale preprečiti razširitev spopada. Izvajanje takšne politike je omogočilo ZDA, da so se lahko pripravile na obrambo pred morebitnim napadom ter pospešila zgraditev obrambe zaveznikov ZDA.
V nasprotju s takšno politiko ameriške vlade je general Mac Arthur zahteval od ZDA, naj sprejmejo raširitev vojne na LR Kitajsko in na Sovjetsko zvezo. To je Mac Arthur zahteval celo za tako ceno, da bi se razbilo zavezništvo ZDA z zahodnoevropskimi državami. Takšne javne zahteve, do kakršnih nima vojaški poveljnik nobene pravice, so jasno pokazale, da se Mac Arthur ne strinja vež z določeno politiko vlade ZDA, zaradi česar je bil nujno odstavljen.
Nedavno je obiskal Jugoslavijo tajnik socialistične stranke Švice Jules Humbert Droz, ki je po svojem povratku objavil v švicarskem listu „Le Peuple" obširen članek o svojih vtisih iz Jugoslavije. ,,Ne trdim, da bi po tako kratkem potovanju poznal Jugoslavijo" je zapisal Droz. ..Odnesel pa sem mnoge vtise in preg rižanjc, da napor narodov in vlade Jugoslavije zasluži ne le pozornost, temveč tudi simpatije socialistov in demokratov Zapadnc Evrope. To pa predvsem zaradi tega, ker gre Jugoslavija skozi velike socialistične izkušnje, skozi evolucijo od stalinizma k -demokraciji, razvijajoč socialistične elemente ter pri tem likvidira, kar je popačila Sovjetska zveza.	♦-
Droz je v svojem članku tudi ovrgel trditev, da se Jugoslavija pod ameriškim vodstvom pripravlja za napadalno vojno proti Sovjetski zvezi, ker — je rečeno v članku — .Jugoslovani so z dušo in telesom za mir in neodvisnost, zato je taka trditev že sama po sebi smešna, kajti država potrebuje mir, da bi se obnovila in razvila svoje gospodarske napore. Jugoslovanska država ne namerava služiti ameriški politiki, temveč dela samo potrebne ukrepe za obrambo ogrožene države. ‘ Dalje navaja Droz svoj razgovor z maršalom Titom, v katerem je Tito naglasil, da Jugoslavija nikdar ne bo pristopila k Atlantskemu paktu niti h kateremu bloku velesil, pa čeprav je neprestano izpostavljena pritisku Sovjetske zveze in njenih satelitov. Jugosla-
odvisna in je za politiko miru na svetu.
Ko opisuje Droz svoje iznenadenje nad vzdušjem svobode, ki vlada v Jugoslaviji, pra-
Ameriško vplivno časopisje je takoj prvi dan komentiralo izjave Trumana in Marshalla. „New York Times" piše, da sta Truman in Marshall govorila kot človeka, ki nosita na svojih ramenih odgovornost za varnost Združenih držav. List nato pravi, da je vodilno načelo ameriške politike, da je treba preprečiti svetovno vojno in zagotoviti mir. „New York Herald Tribune" priznava, da je Truman s svojim govorom „zabil klin na najslabši točki Mac Arthurjeve fronte", časnik piše, da je bil Marshall v svoji izjavi jasen, Mac Arthur pa meglen ter da je bila nevarnost, ki so jo pomenili načrti generala Mac Arthurja, v resnici mnogo večja kot prednosti, ki bi jih mogel nuditi.
vi tudi, da so napravili nanj najmočnejši vtis velikanski napori, ki so jih v zadnjih letih napravili Jugoslovani, ob koncu pa poudarja: „Menim, da bi odnosi, ki bi bili vzpostavljeni in nadaljevani v duhu mednarodnega spoštovanja in iskrenega proučevanja, utegnili samo koristiti vsemu delavskemu gibanju."
Prekinitev pogajanj med SZ in ZDA
United Press poroča, da so bila prekinjena pogajanja med ZDA in Sovjetsko zvezo glede poravnave dolgov po zakonu o posojilu in najemu. Pogajanja so trajala šest mesecev. Med drugo svetovno vojno so ZDA poslale Sovjetski zvezi blaga in gradiva v vrednosti 11 milijard dolarjev. ZDA že več let zahtevajo, naj bi jim Sovjetska zveza vrnila gradivo, ki je ostalo po vojni v Sovjetski zvezi in katerega vrednost je 2 milijardi 600 milijonov dolarjev. Sovjetska zveza ponuja ZDA za ta material 140 milijonov dolarjev, dočim zahtevajo ZDA najmanj 800 milijonov dolarjev. ZDA prav tako zahtevajo, da jim Sovjetska zveza vrne 72 ladij, ZSSR pa je pristala na to, da vrne samo 2 ledolomnilca.
London. — V govoru, ki ga je imel na sestanku konservativcev v Londonu, je vodja konservativne stranke Churchill ostro napadel laburistično vlado Velike Britanije zaradi pomanjkanja surovin za britansko industrijo.
Politični krogi tolmačijo zadnji Churchillov govor kot pričetek splošnega napada na britansko vlado.
Pred novimi volitvami
Kakor znano, določa ustava, da morajo biti v primeru, da pri prvih volitvah nobeden izmed kandidatov ni dobil absolutne večine glasov, najprej v treh tednih oziroma najkasneje v teku 35 dni ponovne volitve. Ker torej 6. maja ni bil izvoljen nobeden izmed šestih kandidatov, bomo imeli druge volitve najkasneje 10. junija t. 1.
Pri teh nastopita samo dve najmočnejši volivni skupini — SPO in OVP —, ki sta tudi že sklenili, da bosta tudi tokrat kandidirala Komer oziroma GleiBner. Prav tako se je odločil tudi že tako imenovani levi blok — avstrijski komunisti in levi socialisti —, da bo podprl kandidaturo dunajskega župana Komerja. Edino VdU doslej še ni zavzel stališča do drugih volitev oziroma se še ni odločil za enega izmed obeh kandidatov.
V Parizu samo novi preplogi
Pripravljalna konferenca namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil v Parizu je sicer dosegla že kar lepo število sej — saj so se zastopniki 10. t. m. sestali že na 48. sestanku —, kljub temu pa so od uspeha še vedno zelo daleč. Zadnje čase so zašli sploh na mrtvo točko in se je že ugibalo, ali bo tudi ta konferenca končala brez vsakršnega uspeha.
V teku tednov, odkar so se delegati zbrali na 1. seji, je bilo predloženih že nešteto predlogov, prav tolijco pa tudi protipredlo-gov. Sele na omenjeni 48. seji se je ozračje konference izboljšalo v toliko, da spet obstoja upanje na vsaj deloma uspešno rešitev. Sovjetski zastopnik Gromiko je namreč izjavil, da je pod gotovimi pogoji pripravljen razpravljr" o spremenjenem predlogu zapad-nih delegatov. Neki sovjetski zastopnik je dejal, da bi bila Sovjetska zveza ob upoštevanju Groinikovih pogojev pripravljena obravnavati naslednja vprašanja: avstrijska državna pogoba, vprašanje glede zopetne vzpostavitve nemške enotnosti, priprava mirovne pogodbe z Nemčijo, izpolnitev mirovnih pogodb z Italijo .Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko, sporazum štirih velesil glede Nemčije in Avstrije ter končno izpolnitev italijanske mirovne pogodbe in njene določbe glede Trsta.
Po teh izjavah so v zapadnih krogih mnenja, da se bo konferenca spet pomaknila z mrtve točke, pa čeprav še niso odst’ \ene | vse težkoče.
Moskovska ..diplomacija”
Beograjska „Borba“ je objavila članek, v katerem pravi, da je sovjetska vlada odklonila sprejeti protestno noto jugoslovanske vlade, s katero je ta protestirala proti nezaslišanemu ravnanju s sekretarjem jugoslovanskega poslaništva v Moskvi. Članek poudarja, da so v Moskvi brez vsal.3 utemeljitve odklonili sprejem omenjene note, kar je brez dvoma nekaj povsem novega v praksi diplomacije.
Jugoslavija je protestirala zaradi grobega nadlegovanja, ki mu je bil izpostavljen sekre-t jugoslovanskega poslaništva Maletič, s strani nekih jugoslovanskih ..političnih emigrantov" prav pred poslopjem sovjetskega zunanjega ministrstva v Moskvi.
„Borba“ naglaša, da to ni edini izpad proti jugoslovanskim zastopnikom v Moskvi, mar- , vež so le-ti izpostavljeni v Sovjetski zvezi celotnemu sistemu nadziranja in nadlegovanja. Primer sekretarja Maletiča — zaključuje „Bor-ba“ — je zelo značilen in dokazuje, kako moskovska vlada sploh gleda na vprašanje odnosov med obema državama. Dejansko je to njeno zadržanje, ki nima nobene zveze s kakršno koli obliko diplomatskih odnosov med civiliziranimi državami, le odsev birokratskega sistema v Sovjetski zvezi, ki v notranjem življenju zatira pravice sovjetskih državljanov, v mednarodnem življenju pa tepta osnovna, načela civiliziranih odnosov.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
Vabilo
Slovenska prosvetna zveza priredi svoj občni zbor v soboto, dne 19. maja 1951 ob 9.00 uri dopoldne pri Rothu v Celovcu.
SPORED OBČNEGA ZBORA:
1.	Ljudska prosveta na Ko oškem
2.	Poročilo o delu SPZ od zadnjega občnega zbora
3.	Volitev novega odbora
4.	Slučajnosti.
Vsako društvo naj pošlje svojega delegata in več gostov.
Eventualne predloge glede spremembe sporeda naj pošljejo društva do naikasneje 15. maja tajništvu SPZ, Celovec, Gaso>netcrgasse 10.
Tonče Scnlapper, 1. r.	dr. Franci Zsvitter, I. r.
tajnik	predsednik.
Jugoslovanska politika utegne koristiti vsemu delavskemu gibanju
Pariz. — Francoska narodna Srcup-vaja ja J s 332 proti 248 glasovom sprejela novi vo-livni zakon, ki temelji na večinskem sistemu z enkratnim glasovanjem v okviru departmaja. Na podlagi tega so na seji ministrskega sveta j nato sklenili, da bodo prihodnje volitve v francoski parlament 17. junija.
Teheran. — Perzijska skupščina je izrekla zaupnico vladi Mohameda Mosadika. Za za- j upnico je glasovalo 99 poslancev, eden je j glasoval proti, dva pa sta se vzdržala glaso-vanja.
New York. — Izrael je vložil novo pritožbo na Varnostni svet zaradi obmejnih incidentov. Obtožuje namreč Sirijo, da je najela redne oborožene sile pri napadu na izraelske položaje preko demilitarizirane cone.
Berlin. — V Vzhodno Nemčijo se je vrnila skupina bivših oficirjev „Luftwaffe“, ki se je šolala v Moskvi. Zdaj ima nalogo, da ustanovi osnovno letalsko enoto v okviru ljudske policije. Pravijo, da bo inženir Heinz Hessler I postal generalni inšpektor te letalske sile.
Pariz. — Francoski minister za narodno obrambo Jules Moch je izjavil, da bo Francija do konca leta 1951 lahko dala Atlantskemu paktu 10 divizij. V skladu s svojimi obveznostmi pa bo do konca leta 1953 povečala število divizij na 20. Napori za ustanovitev novih divizij se bodo nadaljevali tudi po letu 1953. Prav tako bo Francija izpolnila tudi svoje obveznosti glede letalstva in proizvodnje orožja.
Fusan. — Južnokorejska vlada je evaku- | irala glavno mesto Seul, od katerega so kitajske čete oddaljene samo 17 km. Kakor poroča AFP, bo vodil evakuacijo civilnega prebivalstva iz Seula južnokorejski notranji minister, pomagali pa mu bodo nekateri člani vlade. Prebivalstvo Seula sedaj že petič zapušča mesto.
Seul. — United Press poroča, da je nad
200.000	beguncev, ki beže pred kitajskimi in severnokorejskimi enotami, prekoračilo reko Han in se pridružilo beguncem, ki se od začetka vojne na Koreji 'e tretjič umikajo .s se- , vera proti jugu.
Po uradnih cenitvah je danes v Seulu samo sto tisoč prebivalcev. To največje korejsko mesto je imelo pred začetkom vojne nad milijon pet sto tisoč prebivalcev.
Rim. — Po pisanju italijanskih listov se je 24-urna stavka osebja prevoznih sredstev v mestih in na lokalnih progah občutila po vsej Italiji ter je povzročila občutne motnje v prometu. Prevozna sredstva, manjši kamioni in avtobusi, ki so občinske uprave v posameznih mestih uspele mobilizirati, niso mogla normalizirati mestnega prometa.
Nova ureditev zbiralnih in potrošnih okolišev za mleko
Na podlagi odloka zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 5. aprila 1951 je v smislu zakona o mlečnem gospodarstvu določeno, da proizvajalci mleko ali mlečne izdelke, ki jih hočejo oddati, oddajo ali neposredno ali pa preko zbiralnega mesta obratu za predelavo mleka. Določitev zbiralnega okoliša morajo prizadete občine razglasiti kakor je v dotični občini navada. V razglasu je treba opozarjati na dolžnost oddaje, kakor jo utemeljuje zakon o mlečnem gospodarstvu.
Izjeme pri oddaji se dovolijo samo takrat, ako je preskrba potrošnikov z mlekom, ki ni bilo predelano v mlekarni, neobhodno potrebna. (ANZ)
Obratno štetje v kmetijstvu in gozdarstvu 1951
Avstrijski centralni statistični urad bo s 1. junijem 1951 izvedel poizvedbo o kmetijski in gozdarski proizvodnji. Poizvedba bo zajela vsa kmetijska in gozdarska podjetja, ki imajo vsaj pol hektarja obdelovalne površine, kakor tudi obrate, ki slu'ijo vrtnarstvu, .djar-stvu, ali vinarstvu, pa čeprav ne obsegajo omenjene površine. Pri poizvedbi se je treba poslužiti obratnih pol in ostalih uradnih tiskovin. Podjetniki navedenih obratov so dolžni, da sporočijo potrebna pojasnila.
Poizvedbo bodo izvedle občine, ki lahko na licu r esta preverijo popolno in pravilno izpolnitev obratnih pol. Zupani imajo pravico, da državljane, ki imajo svoje redno bivališče v dotični občini, pritegnejo kot organe za šn-t, oziroma kontrolo. (ANZ)
Koroški partizani pozor!
Glavni odbor Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške je na svoji zadnji seji razpravljal med drugim tudi o diskriminacijah in provokacijah proti pridobitvam NOB oziroma proti partizanski borbi na Koroškem na splošno in še prav posebej proti posameznim partizanom.
Tako se v zadnjem času vrstijo provokacije in diskriminacije v Podjuni, pa tudi v Rožu. Sumljivi ljudje prihajajo do bivših partizanov in pod raznimi pretvezami, da so organi FSS-a in podobno, zaslišujejo posamezne bivše partizane. Slovenski vestnik je že poročal o provokaciji pri Brelihu v Mo-krijah, kjer je tuji moški na tak način zasliševal člana G’ nega odbora ZbPSK tovariša Jakeca Potočnika, izrabil njegovo nevednost ter mu izsili! blanko-podpise, češ da mu bo v nekaj dneh prinesel protokol v pogled. Izkazalo se je, da dotični ni bil organ FSS-a, za katerega se je izdajal, ker sta sc takoj po ob;»vi preklica podpisov tovariša Potočnika v Vestniku zglasila pri Brelihu člana FSS-a in izjavila, da FSS z zadevo, o kateri je poročal Slovenski vestnik, nima ničesar opraviti, in da ni poslala nikogar, da bi kogar koli zasliševal o partizanski borbi in o vodstvu partizanov za časa vojne. Hkrati sta P SS-urad-nika Brelihove naprosila, da pomagajo izslediti človeka, ki je izrabljal ime angleške zasedbene oblasti in da če pride še kedaj kak človek, ki bi zasliševal družino o NOB, naj mu ničesar ne izjavljajo, temveč ga takoj naznanijo pri najbližji orožniški postaji.
Podobno je pristopil verjetno isti človek, ki je govoril rožansko govorico, do tovariša Jožeta Boltcžarja s Plaznice pri Železni Kapli in ga prav tako kakor tovariša Potočnika skušal zasliševati o partizanski borbi. Tudi člana Glav" ga odbora ZbPSK Janka Maleja
Smrt fašizmu — Celovec, na dan zmage nad nacifašizmom.
iz Sel je nadlegoval neznan človek in ga spraševal o partizanih.
Glavni odbor ZbPSK ugotavlja, da je namen takih ..zasliševanj" samo ta: diskreditirati narodno osvobodilno borbo koroških Slovencev, zastrašiti bivše partizane, jih odtujiti od lastne organizacije in jim vzeti zaupanje v pravičnost njihove napredne narodno osvobodilne borbe. Hkrati pa imajo vse te provokacije tudi namen, da bi zabrisale neizpodbitno dejstvo, da so se koroški partizani edini v mejah bivšega Velikoncmškega rajha borili s puško v roki proti največjemu sovražniku demokracije za odstranitev nasilja in diktature nad slovenskim in tudi avstrijskim ljudstvom.
Vse to pa tudi kaže, kdo je v ozadju teh provokacij. Le sovražniki demokracije, napredka, dobrega sožitja v deželi in med sosednima državama morejo imeti interes na' takem izzivanju, ki je sila podobno nacističnim in informbirojevskim metodam ustrahovanja in klevetanja.
Glavni odbor ZbPSK opozarja in poziva vse člane — bivše partizane, da takoj javijo Glavnemu odboru vsakega človeka, ki bi pristopil pod katero koli pretvezo do katerega koli partizana in ga nadlegoval oziroma skušal zasliševati. Vse partizane opozarjamo, da so budni napram takim provokacijam in lažem ter se strnejo okrog svoje organizacije Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške kot dosledni borki za prijateljske odnose in mirno sožitje obeh narodov na Koroškem, ki ima kot glavno točko v svojem programu borbo proti nacistični miselnosti, utrjevanje antifašistične in demokratične enotnosti z avstrijskim ljudstvom in s tem za razvoj demokracije v Avstriji.
svoboda narodu!
9. maja 1951.
Zveza bivših partizanov Slov. Koroške Glavni odbor
Razstava Avgusta
V	četrtek, dne 10. maja so otvorili v Mo- j horjevi hiši v Celovcu, Viktringer Ring 26, [ razstavo slikarskih del č. g. Avgusta Čebula, j župnik v Smiklavž-u ob Dravi.
V	imenu kulturnega odseka Narodnega sveta je pozdravil navzoče zastopnike kulturnega in javnega življenja g. dr. Valentin Incko in počastil s svojimi uvodnimi besedami delo in umetniško stvarjenje č. g. Čebula, ki je bil pri otvoritvi osebno navzoč.
V	dveh sobah so bile razvrščene slike — 54 po številu —, ki so tvorile skromno, a okusno urejeno razstvo. Med številnimi akvareli se nahajajo tudi slike v olju, ki pa predstavljajo izjemo v splošnem udejstvovanju umetnika kot akvarelista.
Je to prva razstava, ki jo je priredil naš šmiklavški župnik. Se to je priredil le na pobudo drugih. Skromnost, ki je last vsakega globljega talenta, ga je držala v zatišju, kjer bi nemara tudi ostal, če ne bi ga zvabili na svetlo. Bilo pa bi neupravičeno, kajti slike so vredne, da jih vidi javnost.
Niso vse dobre, kakor je pač med mnogo dobrim še vedno kaj slabšega; to tem bolj, ko se slikar še ne udejstvuje predolgo s to upodabljajočo umetnostjo. Slike, ki so razstavljene, so vse šele iz zadnjih let. Ce pregledamo vse te slike, lahko rečemo, da se slikar-umet-nik še vedno bori za lastni izraz, ki mu dozoreva do neke bolj izrazite samostojnosti šele v zadnjem letu. Morda mu ne bo težko, da se hitreje pribori do dosledne svojkosti, ker ga ne obremenjuje pedagoška navlaka slikarskih akademij. Samouk, kakor večina slovenskih umetnikov, je našel svojo „akade-mijo“ v naravi, ki mu je postala snov in sredstvo za umetniško izživljanje in izražanje notranjega, umetniškega občutenja. S talentom, k' mu ga nihče ne more oporekati, je znal to naravo zadržati v svoji več ali manj žjvi in pristni obliki in ji vdahniti tudi nekaj svojega notranjega razpoloženja, kar pride do izraza predvsem pri njegovih zadnjih delih. Časovno gledano pričnejo njegovi akvareli s trdimi, še negotovimi koraki, ki se izražajo v gostih, suhih in nekoliko prisiljenih kretnjah in končujejo z jako gladkimi in sproščenimi gibi v skoro čisti vodi njegovih zimskih motivov.
Slik v olju je le kakih deset. Med njimi je
Čebula v Celovcu
mnogo razpoloženske atmosfere v ,Jeseni v Leobnu", zlasti pa v ..Delavskih hišah". Vendar se umetnik v olju ne počuti domačega. Morda ni krivo na tem samo nagnenje do vodnih barv; tudi gmotna sredstva igrajo tu svojo vlogo. Slika v olju je pač dražja, in vaškemu župniku kaj rada trda prede.
Kot akvarelist pa bo lahko ustvaril še mnogo lepih stavri. To kaže predvsem njegov hitri In svojstveni razvoj, ki bi stopil očjvidno in markantno pred oči vsakogar, če bi bile razvrščene slike po analih.
Vsekakor smo koroški Slovenci ponosni, da lahko želimo to uspešno napredovanje svojemu rojaku, katerega sposobnost in umetnost se nam je predočila v pričujoči razstavi. Prav ob tej priložnosti pa tudi obžalujemo, da imamo v ž. g. Cebulu skoro edini talent, ki se napotuje hoditi po slavnih stopinjah našega Pernharta in Markoviča, ki ju koroški Slovenci z uprayičenostjo imenujemo svoja slikarska prvaka.
Izrael zavrača trditve Sirije
Dne 8. maja. Agencija France Presse poroča, da je izraelski zunanji minister Moshe Sharet poslal generalnemu tajniku OZN brzojavko, v kateri zavrača trditve Sirije, da so kršile s< dernilitarizirano ozemlje neredne čete, za kar sirska vlada ne more biti odgovorna. — Izraelski zunanji minister poudarja v brzojavki, da najbolj jasno kaže netočnost sirskih trditev dejstvo, da so se napadalci temeljito seznanili z vojno tehniko, kar potrjuje tudi orožje, ki so ga Izraelci zaplenili.
Kanadski obrambni načrt
Agencija France Presse poroča, da bo Kanada po podatkih, ki so objavljeni v „Beli knjigi" o vojaškem položaju Kanade, v prihodnjih treh letih porabila za svoj obrambni načrt 5 milijard dolarjev. — Letalstvo bo imelo 40 eskadrij, mornarioa pa 100 bojnih ladij. Izdatki za obrambo bodo znašali v tekočem gospodarskem letu 1,870.000 dolarjev oziroma 11 odst. skupnih izdatkov.
V „Beli knjigi" je tudi priobčeno, da je sedanja splošna zmogljivost kanadske proizvodnje daleč večja, kot je bila v drugi svetovni vojni.
Vesti iz Jugoslavije m
Zanimanje za jugoslovanska vina v tujini
V	Frankfurtu je bil v začetku marca končan pomladni velesejm, ki ga je obiskalo več ljudi kakor jesenski velesejm. Obiskovalci in mnogi tujci so se zanimali za dalmatinska in slovenska vina. že prvi dan je bilo razprodano vse jugoslovansko vino, sklenjenih pa je bilo tudi mnogo pogodb o dobavi jugoslovanskih vin.
..Turistična hidrocentrala" pri Dubrovniku
Dalmacija je razmeroma revna na rečnih vodnih silah, vendar obratuje v Omišu na Cetini doslej najmočnejša hidrocentrala v državi. Da bi izkoristili čim več vodne sile v Dalmaciji gradijo tudi hidrocentralo v Mlinih pri Dubrovniku, kjer gradijo elektrarno ob gorski kraški reki Zavrelju, katere vodno silo so doslej izkoriščali samo za mline. Pred | tremi leti pa so začeli graditi hidrocentralo, ki, jo imenujejo ..Turistično" — in ne brez razloga, saj bo dajala električno energijo mestu Dubrovniku, ki je eden najpomembnejših turističnih krajev Jugoslavije.
Prvotno bi morali turbine in druge naprave za to elektrarno prejeti iz Madžarskega, zdaj pa turbine izdelujejo v Litostroju. Gradbena dela pa so pred koncem in bo elektrarna začela obratovati letos. Dajala bo električno energijo precej velikemu področju v korist turizma in za razvoj industrije.
V ptujskem okraju 2112 udarnikov v enem letu
V	ptujskem okraju so razglasili v podjetjih v preteklem letu skupno 2112 udarnikov. Največ udarnikov je v Tovarni perila v Ptuju, v Tovarni aluminija in pri gradbenem podjetju „Gradis“ v Strnišču, dalje pri Nadzor-ništvu proge, v Mehanični tkalnici in obrtniški produktivni zadrugi „Obutev“ v Ptuju.
Univerzalni kmetijski stroj — nov proizvod tovarne verig v Lescah pri Bledu
Tovarna verig v Lescah pri Bledu pripravlja za letošnje leto proizvodnjo posebnega univerzalnega stroja za kmetijstvo. Ta stroj je konstruiran tako, da se lahko ob neznatni izmenjavi sestavnih delov uporablja za najrazličnejša dela, kakor za oranje, sajenje, okopavanje, spravljanje pridelka, itd. Deloviv kolektiv tovarne mu je dal ime „Vsedel“. Do-sedaj so izdelali dva prototipa tega stroja. Enega so poslali zavodu za mehanizacijo kmetijstva v Ljubljani zaradi preizkušnje. Po končni preizkušnji bodo začeli ta stroj serijsko izdelovati.
V Bohinjski Bistrici izdelujejo lesno volno za izvoz
V	Bohinjski Bistrici so pred kratkim uredili obrat za proizvodnjo lesne volne, ki je potrebna raznim podjetjem za embalažo. Sti, ji omogočajo dnevno proizvodnjo 4000 kg volne. Po lesni volni je veliko povpraševanje ne samo doma, marveč tudi v tujini. Zato bo podjetje lesno volno tudi izvažalo in ima že nar.Tila iz Anglije, kamor je že v mesecu aprilu odposlalo prve količine. Za to blago pa se zanimajo fudi v Nemčiji in nekaterih drugih državah.
Dogodki v Panami
V državi Panama je prišlo v zadnjih dneh do čudnih dogodkov, ko je panamska narodna skupščina zaprisegla, podpredsednika Al-cebiadesa Arosemena za novega predsednika države. Nastal je namreč položaj, da ima država trenutno kar dva predsednika, kajti tudi dosedanji predsednik Arnulf Arias še vedno nosi naziv predsednika in šp vedno kraljuje v predsedniški palači, ki jo ščiti policija. Proti staremu predsedniku nastopa tudi del prebivalstva in je prišlo v bližini njegove palače do demonstracije, med katero so demonstranti, oborooeni s koli in kamenjem, korakali proti palači. Policija je demonstracijo razbila in aretirala več oseb. Ob spopadu so bile tri osebe ubite, 110 pa jih je bilo ranjenih.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celo vec, Gasometergasse 10 Telefon 1624/4. Za vso bino odgovarja: Rado |anežič. Tiska: Kamtnei Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H Kla genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslo\ Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
BARON HELLDORF
Tik deželnega dvorca v Celovcu je tiha, Stranska ulica — Herrengasse. Časi njene bučne slave, slave deželnih stanov in velika-®ev so minuli, poredkoma hiti tam skozi kak delavec ali okoličan po opravkih na bližnji seneni, svinjski ali stari trg.
Pred leti sem tam včasih videl, da je tak preprost človek dvignil proti največji onih palač svojo pest, marsikateri je iztisnil skozi zobe tudi prav krepko kletev.
Ogledal sem si palačo: vrata in okna zaprta, žive duše ni videti, nič posebnega — pač, nad vhodnimi vrati dva plemiška grba, eden grofov Egger, drugi — nanj prislonjen ■— baronov Helldorf. In takoj sem razumel obnašanje onega kmetiča ali delavca: tu v tem plemiškem gnezdu je videl izvor svoje ž-aloigre, ta visoka gospoda ga je tam kje pri Grebinju rli pri Bistrici v Rožu pognala z doma in grunta, mogoče po dolgem procesu, s krivimi prisegami forštnarjev in ferboltar-jev ...
In kakor v žarišču naše tisočletne zgodovine sem tudi jaz gledal v teh plemiških palačah z grbi izvor vse naše zgodovinske tragike. To plemstvo, to so oni zajedalci, ki so naše prednike od deželnih gospodarjev ponižali na hlapce in svoje najemnike! To je ona gospoda tujega izvora, ki je naš jezik preganjala z Gosposvetskega polja in s Krnskega gradu, kjer smo nekdaj svobodno volili deželne vladarje in dajali postave ...
Nehote sem tudi stisnil pesti in zobe ter pošiljal na vse te grbe v Herrengasse kletve: Nemški fevdalci, vsi ste krivi vsega našega mučeništva v zgodovini! Nemški fevdalci, zadosti ste razjedli naše narodno telo! Nemški fevdalci, danes ste živi mrliči...
Pa tedaj še niso ^bili živi mrliči, tedaj v stari Avstriji so še prav krepko efržali vajeti habsburške monarhije in jo vodili — v propast.
Nemški fevdalizem se je zajedel posebno v naš Korotan; tu so oni vladali nad ogromnimi poses’->: Knezi Porzia — nad 16.000 ha zemlje, grofi Henkel-Donnersinark blizu 22.000 ha, grofi Lodron-Latterano nad 15.000 ha, grofi Thum-Valsassina nad 12.000 ha, grofi
Anton Vodnik:
Pomladna pesem
Neke noči — kot bi srebrna plica preletela mrak obokov — nas bo zdramil šum potokov, med vrbami in jelšami hitečih z vetrom in oblaki v svetlejši novi svet — —
Kakor da ne moremo verjeti, bomo počasi odprli oči in se nasmehnili kot v davnem snu objeti.
0
Sama bodo se odprla vrata, kot jetnikom se bdpro: pred nami bosta gozd in trata in stari topol za vasjo ...
Začeli bomo tiho peti in šli kot otroci napre; in naprej, preko polj, vrtov in senožeti, tedaj — pred nami se zasveti dišeči sneg s cvetočih vej — —
Orsini-Rosenberg nad 11.000 ha, grofi Diet-fichstein nad 10.000 ha, grofi Egger polosme-ga tisoč ha...
Naštel sem samo nekatere, izpustil vse cerkvene fevdalce, izpustil manjše, kajti njih 'mena bi zavzela cele strani.
Med naštetimi so grofje Egger zadnji, pa sedem in pol tisoč ha — to je tudi nekaj. Osredotočili so svoje latifundije v glavnem na Svinji planini in pod njo okoli Vovber, Gre-binja. Rude. Koncem prejšnjega stoletja so ^Umirali. Zadnja predstavnica je bila vdova blotburga rojena grofica Lodron-Latterano, ki je na stara leta poklicala na soupravo nekega nečaka, barona Helldorfa, menda pruskega ^ieiherra, ki je kmalu vse to ogromno premoženje podedoval. Nadut, s prusko-fevdalno miselnostjo je s pruskimi metodami oživotvo-
*il pravi, pravcati srednji vek nad našim ljudstvom v Cezdravju in v rožanskem Medvedjem dolu, do koder je pač segla njegova ob-kst; ta pa je obsegala sledeče gradove in veleposestva: 1. Podlipo (Thalenstein pri Vovb-rah in 2. starinski Vovbrski grad sam, 3.-Va-^nje, 4. grad Mravljak (Ehreneck), 5. grad ^njak (VVeiBenegg), 6. grad Rudo, 7. Lipico
(Lippitzbach), 8. .Kabonhof pri Klečah, 9. grad Zelenik (Hirschenau), 10. celo Svinjo planino, 11. Medvedji dol v Rožu ...
Pa bi še mogel nadaljevati to naštevanje posestev na Pustrici, na Krčanjah itd. itd.
In vso to ogromno gospodarsko moč je ta „Freiherr von" vpregel v germanizacijo, prav dosledno, neizprosno germanizacijo po pruskem vzorcu v najbolj slovenskih krajih okoli Velikovca in v Rožu. Po svojih uslužbencih in nastavljencih (po možnosti protestantje) je pritiskal na naše male ljudi, gozdarje, gozdne in lesne delavce, najemnike malih posestev in stanovalce v številnih hišah, da so morali zatajiti svoje prepričanje, po potrebi tudi tuliti in hajlati s svojimi „kruhodajalci“! Imel je na primer vso Svinjo planino za poljedelske Cezdravje, od njega je bila odvisna vsa živinoreja. Kdor je hotel tja gori gnati svojo živino na poletno pašo, je moral seveda plačati takso pet rajniš od goveda in še je moral biti ,,dobro“zapisan, da je dobil dovoljenje.
Pa še mu ni bilo dovolj. Ta pruski volk je bil nenasiten. Še je širil svojo oblast s ,,po-kupovanjem" gorskih posestev na Krčanjah, na Pustrici in drugod. Cvetoče poledeljstvo v rožanskem Medvedjem dolu je n. pr. tako uničil, da tam ni pustil niti ene kmetije samostojne, vse je „pokupil“ in uredil tam svoja lovišča — pa o tem posebej.
Seveda si je zbral zveste in zanesljive sluge za svoje ferboltarje na številnih gradovih in upravah, katerih poglavitna dolžnost je bila Slovence na vse načine preganjati, podpirati
Pri Mohoriču sede v veseli družbi---------—
Zdajci je Loschinski tu. S puško preko rame in s psom na vrvici gleda iznad za-meglelega ščjpalnika in pozdravlja dostojanstveno:
„Dober dan, gospoda! Le veselo, le veselo, s starim leto k vragu!"
„Kje ste zaostali?" kliče dr. Rupnik.
„Na vsak korak me sreča kak prijatelj. S Ferencem sva klepetala."
Z bičem naganja psa za vrata. Nekoliko je v zadregi, ker se zaradi kratkovidnosti ne more koj razgledati po gostih. Briše si naočnike in bavi se s psom več, kakor je potreba.
Mohorič se vrti okoli njega in ne ve, kje bi mu ponudil sedež. Pri Slovencih? Pri posebni mizi? Krčmarju se pozna, da streže Nemcu. Več uslužnosti, več spoštovanja je v njegovih kretnjah. Kaj Slovenci!? Pa naj bo doktor ali svetnik — po domače govori, po domače se obrača — domače pa je vse manj vredno. Tujec je gospod, nemška govorica prime našega človeka!
„Ah, Piberšek je tudi tu? Servus, Piber-šek!" Lošinski je spoznal po glasu nekdanjega tovariša iz gimnazije. „Povsod prijatelji!"
Petrič gleda v stran. Piberšku je nadležno, odgovoriti pa se mu vendarle zdi potrebno:
„Prideš k nam?"
»Če je gospodi drago!" se nam približa domišljavo.
Ko zapazi Petriča, mu zastane sapa za trenutek, v očeh se mu zablisne.
„Ne, samo prijatelji! K vam ne sedem, gospod Petrič. K vam ne sedem. Vi ste moj sovražnik. Mohorič, pol litra dobrega!"
»Živijo Petriči" napije Rupnik kot nalašč v slovenščini.
Davkar ga pogleda zaničljivo:
„Gospod doktor, v vaših letih sem jaz tudi še zabavljal. Vi ste tudi eden tistih...“
„Katerih?“
„Zagrizenec ste — kakor Petrič."
..Zagrizenost vaša reč, gospod! Jaz sem krotak. če pridem v nemško družbo, uporabljam vedno samo nemščino. Pri Koširju sem govoril nemški z vami."
„Le govorite, kakor hočete!" nadaljuje davkar trdovratno nemški. Se v popolnoma slovenski družbi se ne poniža Nemec do slovenščine. „Toliko slovenski že razumem. Z našim kmetom sem se še zmerom zbogal. V Slovenskih goricah ni bilo nikoli teh prepirov. Drug drugega imamo radi, mi domačini. Kajneda, Mohorič?"
„1 kaj ne bi," odgovori krčmar domače.
odpadništvo, nemčurstvo, Schluverein, Siid-marko itd. Ned temi je bil najzagrizenejši in najbolj razvpit Manner na Zeleniku (Hirschenau).
Vsi ti pa niso zastonj lajali s svojim gospodarjem, upravljali so njegova posestva v svojo korist v svoj haržat. Kajti vsaka srednjeveška oblast se je še izrodila, kakor degenerirajo fevdalci sami...
Stari >baron je še znal nekako držati disciplino, ogromno gospodarstvo je še nekako šlo in se še množilo na račun naših malih ljudi. Imel je tri sinove, nadebudne junkerje 1. Hans Joahim, 2. Ernst Sigismund, 3. Heinrich. V teh se je uresničil naš stari pregovor »šparo-vec cerovca najde".
Od očeta so podedovali seveda nebrzdano sovraštvo do Slovencev, vse druge črte njih značaja pa so v tem okolju postale tudi nebrzdane. Ko je stari umrl med prvo svetovno vojno (tudi žena mu je kmalu sledila v zemljo), so dobili vajeti v roke in z junkersko neugnanostjo po Londonu, v Parizu, Monte Carlu itd. pognali ogromno premoženje na — pavko. Sami pa so končali v pijančevanju in na spolnih boleznih.
Najprej je šel grad Vašinje... Kupil ga je Stersche, ki si je še kot Sterže napravil nekaj premoženja pri najemu Narodnega doma v Velikovcu, kamor so zahajali vsi naši okoličani ... Pa tudi ta renegat je prav klavrnp končal: grad Vašinje je kupil za 38.000 kron, vso kupnino je plačal samo z lesom, ki ga je na posestvu posekal. Hotel pa je kot rent-nik živeti v večjem mestu. Zato je grad z do-
Pogledj mu nemirno begajo naokrog — mož se boji viharja.
„Wir halten fest und treu zusammen. wir VVindischbtichler! Kajneda, Piberšek, prijatelj? Zgage naj ostanejo na Kranjskem. Hoch die VVindischbiichler!"
„Slovenjegoričani smo Slovenci 1“	pravi
Sever važno.
„Nič zato, mi se razumemo. Vas še tudi ljubim, gospod nadučitelj,. Vi ste Jožef! Na pobotnicah se podpisujete tako. To mi zveni tako domače: Jožef! Drugi Josipi in Davorini, Radoslavi — kaj jaz vem!"
»Jaz pa stavim z vami," se oglasi zopet Rupnik, „da še zapisati ne znate imena Jožef, čeprav vam je tako domače. Ali ste že kdaj napisali slovenski ,ž‘?“
„Ah, pojdite mi! Vi niste zdravi, če ne za-bavljatel" Pa objame Piberška krog pleč: „Pustimo Kranjce, kaj? Mi Slovenjegoričani smo miroljubnejši ljudje!"
»Ampak Slovenci smo, moj ljubi!"
»Bratje smo, domači smo, to svojo rodno zemljo vsi enako ljubimo. Prepir pa so zanesli tujci, ti prihajači kranjski!"
Učiteljica Helena — Kranjica — se zdrzne jezno:
»Tega bo pa že preveč — ali ne?"
Škamlec zapiska skrivoma kakor demonstrant v gledališču.
»Oprostite, gospodična, dame so v politiki izvzete!" Loschinski išče strogo, kdo da je bil žvižgal. Njegov pogled se sreča z mojim; Srep je in preteč, očitajoč mi: S takimi hujskači se pečaš?! »Jaz sem nameril na gopo-da Petriča!"
»Živijo Petriči" vzklikne Rupnik.
Severica takoj pritegne:
»Živijo Petrič!" in drugi mu napivajo, trkajoč in vzklikajoč.
Loschinski je zelen.
»Jaz ne trčim z vami. gospod Petriči Jaz vas sovražim!"
„To mi je vseeno!" odgovori oni. »Jaz vas ne sovražim. Sploh ne sovražim Nemcev; a reimgate zaničujem. Vaš oče je bil Poljak, gospod!"
»Jaz pa sem Slovenjegoričani" se odreže davkar trmasto. Hipoma se mu zelo pozna pijanost.
»Slovenjegoričani so po logiki Slovenci, ne? Ali ste vi Slovenec?"
»Jaz čutim nemški."
Vsi se smejejo:
»Lep Slovenjegoričan, Id ni Slovenec!"
»Jedrčani in Pomočničani smo bili vedno Nemci. Mi smo domačini in imamo tu pravico do besede. Tak kranjski prihajač, ki ga
bičkom prodal, denar pa naložil v nemških šparkasah — tam pa ga je razblinila prva svetovna vojna, tako da je kot velik revež umrl.
Potem je šla graščina Zelenik, seveda v Mannerjevo malho.
Potem so šli drugi gradovi in posestva dobesedno na pavko. Mnogo tega je zlicitiral bogati lesni industrijec Leitgeb iz Sinče vasi,, zlasti planino Svinjo.
Tako so ti fevdalci neprimerno bolj klavrno končali v kapitalističnem vrtincu, kakor nešteti naši mali ljudje, katerim so v njihovi bedi in neukosti pripravili gospodarski propad.
Ni dolgo trajala slava teh pruskih baronov, samo dobrega pol stoletja. Pa v tem kratkem času so kakor hudournik napravili na našem narodnem telesu nepopravljivo škodo in razdejanje. Nešteto naših ljudi so uničili na njih mesto pa so presadili hajlovce in protestante, ki so v dobri meri že odločali pri koroškem plebiscitu in ki sedaj tam z vso besnostjo delajo za smrt slovenščine.
Vse to pa se je izvršilo pod pretvezo »visokega poslanstva" nemškega Dranga, teh novih idej, ki so nemškemu narodu samemu, v celoti vzeto, najhuje škodovale in ga privedle do največje katastrofe v zgodovini. Ravno od delovanja takih ljudi pa tudi Avstrija še danes ječi pod tujo okupacijo, ne more se je otresti. Komu je tak Helldorf koristil? Zakaj je živel? Menda res samo zato, da sedaj dvigajo delavci svoje pesti proti njegovemu grobu v celovški Herrengasse!
je sneg zanesel v naše kraje in prazen trebuh, pa naj molči med nami in naj ne seje zdražbe in prepirovl Domov naj gre na kranjsko rogovilit! Od tod ga naženemo, če ne drugače, s pasjim bičem, pritepenca pri-tepenegal'
Res udari z bičem po robu mize; obraz mu je zaripljen, oči pijane. Pes plane k njemu, renčeči gobec položi na mizo; davkar ga zgrabi za tilnik, ljuto ga potegne k sebi in ga začne napletati po hrbtu... Tako bi nas našeškal vse po vrsti, vse — .slovenske pse* *... Zobje mu dijvje škrtajo, stol se mu izpodmakne, on pa biča psa po sobi in skozi vrata ven. Tuljenje in cviljenje odmeva iz veže; vreščanje Mohorčevih otrok se meša vmes.
Pes je rešil položaj; strelovod, ki je odvedel izbruh elementarne besnosti. Tudi v naši družbi je bilo nakopičene električne napetosti.
Petrič je bil bled in je komaj brzdal stisnjene pesti. Sever je bil planil od ogorčenja; ženske so se zgražale; Skamlec je piskal kakor blazen, da je šlo skozi mozeg in kosti. Rupnik je že stal za davkarjevim hrbtgm z dvignjeno roko. Edini Piberšek se ni ’ il nič razjaril; skušal je osmešiti nastop in nas prepričati, da je vse samo šala.
Jaz sem stal ob strani ves prepaden. Za trenutek sem bil ujel Loschinskega pogled, ko je pretepal psa — in za trenutek mi je bilo, da sem sam tak tepen pes ...
Prvi se je oglasil Piberšek:
»Kompleten norec! To je norec!"
»V prisilni jopič z njim!" je odločil Sever.
Rupnik pa je krilil z rokama okrog sebe in se krohotal z najlepšim svojim krohotom:
»Na psu!... Popolnoma na psu je že!... Vsa nemška grozovlada bo š]a njegovo pot!...“
»Živijo Petrič! Bog živi Kranjce!" napije zdajci Severica.
Vsi si oddahnemo, kot da bi se bili rešili svinčenih sanj...
Zunaj je že mir. Davkar plačuje Mohoriču; glas mu je rezek, razburjenost še utriplje v njem
»Klobuk in puška...“ se spomni Mohorič in skoči, da mu ponese ven.
A že je Loschinski sam na pragu, odklanjajoč krčmarjevo usluženost. Pokazati nam mora, da ni trpelo njegovo dostojanstvo in da se nas ni malo ne boji.
Piberšek mu prigovarja nekaj šepetaje.
»Ah, kaj še!" ga odbija davkar, »čemu se
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dr. Alojz Kraigher:	^
KONTROLOR SKROBAR
Naselbini izgnancev na široki ravnini, kamor jih je izrinilo mesto, so vzdeli im« Sibirija.
Pod razcefrano ponjavo v mestu pod kostanjem je nočevala družinica: on, ona in
dete.
„Torej si dobil kotiček?" Žena Micka je stiskala lačnega otroka k suhim prsim.
„Kotiček? Le nikar mi tako sladko ne govori. Kotiček! Luknjo, za psa komaj, ne za
ljudi."
„Vsaj pod streho bomo."
„Pod streho, skozi katero se zvezde vi-Hjo."
„Boš že kako zamašil."
Otrok je zavekal. žena ga je pričela ujčkati in tešiti. Od nekod se je slišalo petje ponočnjakov. Listje v kostanju je za*umeIo. Ponjava je prhutala. Moo je vzel suknjič in ga ogrnil ženi čez pleča.
„Pa bo zeblo tebe," je žena rahlo ugovarjala.
Mož ni odgovoril.
Sklonil se je, pobral trščico, jo zažgal in vtaknil v gašperček, kamor je naložil zadnja polenca.
„Ne bi bilo treba," mu je skušala braniti, ker se ji je zdelo škoda drv.
„Bova laže vozila," se je on grenko nasmehnil. Nato se je stisnil kar na tla, ona pa je legla z otrokom na prsih po pogradu.
Siva megla se je ocejala po drevju, ko sta premaknila samotežni izposojeni voziček in odpeljala svojo bedno brkljarijo izpod kostanja. On se je vpregel v vojnice, ona je tiščala in pazila na dete, ki je ležalo vrh cunj na vozičku. Čeprav sta bila zgodaj, so se Sibirci že budili. Ob skupnem vodnjaku so se umivali dedci, ki so se odpravljali delat k uravnavi reke.
,,Da bi le kaj potrajala ta brjanska sirotka!" je pohvalil meglo plečat fant brez srajce, ožgan ko pečena ilovica.
,,Ob zlodja pripeka v tistem dreku pri vodi, č« ga mečkamo na soncu."
Z razprtimi prsti je sunil skozi čopaste lase in jih počesal.
„Oho, novi državljani prihajajo!" je pokazal suhljat proti vozičku, ki se je tresel po kolesnicah. Vsi so se ozrli. On — Primož mu je bilo ime — je vlekel in gledal v tla. Ko je privlekel vštric vodnjaka, ga je nagovoril nekdo iz gruče:
„ Dobro jutro, blagorodje! Zgodaj ste vstali."
Primož je majčkeno dvigni! glavo in zinil, da bi odzdravil. Pa ni. Čutil je posmeh v pozdravu in zapekel ga je.
„Bog daj dobro jutro, možje! je opravila ona namesto moža.
„Ali imaš mutastega dedca?" jo je štrknil suhljač. ki se je drgnil s pisano capo po kosmatih prsih.
„Ni," je plaho razlagala ona.
Primož se je jezno ozrl po ljudeh, potegnil hitreje in prešel gručo.
„Ta se je zmotil," so gledali za njim in ga tehtali. .
„Za Sibirijo ni."
„Komaj za mežnarja pri Sv. Lenartu."
„Naj bi bil še naprej gagal pod plahto."
„ŠoIe mu bo treba, šole."
,,Nima talenta! Saj si ga videl, mušca!"
„Kako ti bo živel, če ne zna zasukati jetika."
„Zares So rekli, da človek živi od kruha Nekdaj morda. Dandanes živiš samo še od gobca."
Voziček je krenil pred barako in obstal. Sibirci so se razšli po kočah. Iz barake je stopila ženska z otrokom v naročju. Za njo je prišlo še petero otrok v umazanih in raztrganih srajčkah. Najmanjši, Branko, zapečen v telo in* lice ko divji kostanj, je vrtal s prstom v luknjo srajce v debelem trebuščku. Ogledal si je nove ljudi, opazil vrh cunj otročička in ročno splezal k njemu.
„Ali je punčka?" je vprašal in pogledal Micko, otročičkovo mater.
„Fantek je, Primožek!" mu je razložila mati.
„Ejduš, čudno ime. — Mama, pa si mi obljubila punčko. Ne maram poba.
„Saj ta ni naš. Tehle je, ki bodo pri ««
nas.
Deček se je skobacal z vozička, šel do jarka in dvignil srajčko. Potoma je godrnjal: ..Primožek — možek — možek — kaj mi mar. Saj ni naš.
„Kje je kvartir, boste pokazali?" je želela Micka.
SIBIRIJA
Ženska — Neža Ritonja se je pisala — je
pokazala na lestvo, ki je slonela ob luknji nad stropom barake. Micka je prijela za lestvo in jo poskusila, č* dobro stoji.
„Nič »e ne bojte! Rebrnice so kar trdne, šprikle pa nove. On jih je narabutal v Logu." Micka je zlezla po lestvi, se na vrhu ustavila in gledala v mračno podstrešje. Neža jo je opazovala.
„No, nič ne glejte tako kislo. Salon ni, za čez poletje bo pa kar pripravno. Na zimo se kam drugam pritisnete."
Primož je oživel in zarežal nad ženo: „Ne zijaj; dol pojdi, da si uredimo kvartir."
žena je molče zlezla na tla, dvignila spečega Primožka z voza in ga hotela položiti na travo.
„Na našo posteljo ga denite," je ponudila Neža.
„Ce ne bo potlej naš," je prikoracal Branko in se upiral.
„Tiho, smrkelj!" mu je zagrozila mati in odnesla otroka v barako.
Ko so se v gnezdili v novem kvartirju, je Primož rekel ženi, naj leže.
„In ti?" ga je vprašala, ko se je vsa slabotna in trudna zgrudila na ležišče.
„Za delom pojdem in jedi poiščem."
žena ga je hvaležno pogledala in zaprla težke trepalnice.
Primož je pobrskal med cunjami, otipal j
zavitek, ga razmetal in vzel skrivaj iz njega uro. Birmansko uro, Id jo j« do zadnjega skrival in tiščal, da ni šla v zastavljalnico. Nato je tiho splezal iz brloga in se napotil v mesto.
Kam? Najprej do reke. Morda bom dobil
delo.
Čakal je in čakal, da je prišel do polirja.
„Ni nič, ni niči" je polir zamahnil z roko in hitro izginil.
Nato je obhodil vse kraje, kjer koli so zidali, kopali ali delali cesto. Povsod čakanje, povsod ista pesem: Ni nič, ni niči Nazadnje je šel v pisarno podjetja. Stal je za durmi kakor na trnju in čakal. Mladi gospodje so se živahno razgovarjali. Dolgo ga ni utegnil nihče pogledati. Slednjič stopi predenj tanek gizdalin in zareži: „Kaj bi radi?"
„Dela, gospod."
„Sedaj ga ni.“
„Gospod, za vsako plačilo vam grem delat. Lejte, ženo imam in majhnega otročička."
„Otroka? Le čemu vam ga je treba?"
V Primožu je zavrelo. Kri mu je bušila v glavo. Ustnice so mu trepetale.
„Sedaj se misli še cmeriti."
„Ne, ne jokam," je jecljal Primož.
„Kakor sem rekel: čemu vam je treba otrok? Ven!"
Primož je za hip obstal. Nato je srepo
KONTROLOR ŠKROBAR
(Nadaljevanje s 3. strani)
je pritožil? Ali je vredno zaradi teh malenkosti? Ali ni vseeno, če ti pišem ,Euer Wobl geboren1 ali ,Vaše blagorodje1? Toliko nemški še razumeš menda?"

Piberšek je v strahu, da se začne prepir iznova. Tišči ga proti vratom in šepeta še tiše.
Oni pa zamahne malomarno z roko:
..Paperlapap! Naj me toži! Briga me!“
Slovensko uradovanje je malenkost, kajpada! In Slovenci smo zares tako nerodni in strahopetni, da se ne tepemo za te malenkosti. Prerahločutni smo, preljubeznivi. Srce nas zaboli,, če smo odurni proti tujcu . . . Kaj pa Nemci? Ali ne gre njih boj največ za ,,te malenkosti"?
Loschinski sam je očital nekdaj drju Žjžku, zakaj da ima na svoji pisarni napis samo v slovenščini. V nemškem trgu, kakor je Sv. Jedert. je to baje izzivajoča brezobzirnost. Ce pa je pri Wabitschu na krčmi in mesnici samo nemški napis, ni to brezobzirnost in ne izzivanje. A toliko je gotovo, da živi mesar skoraj izključno od Slovencev, ko pa se k slovenskemu odveniku le strašno ret -ko izgubi nemškutar. Kaj je torej to očitanje prenapetega davkarja kakor — bolna domišljavost, blazna veličanstvenost? Megaloma nija, ki je epidemično napadla ves germanski rod! Ker tako pretiran ni samo Loschinski Zadnji uradni sluga, najmlajša goska z železniško ali poštno čepico se zaveda veličine, v katero jo povzdiga nemštvo. In ker gre veličini za glavo, jih upijanja, da se izpozab ljajo k izbruhom krutega zaničevanja.
Na pragu se obrne davkar in mi pomigne, da naj bi šel za njim.
„Vi ostanete?" Prodirljivo me pogleda.
,.Ostanem . . Kaj pa hočem? .
jezim se nad svojo zmedenost. Kakor paglavec stojim pred njim. Ali mi je bil res že sugeriral, da ima jerobske pravice nad menoj?
„Jaz sem mislil gospod kolega. . No — na našo veselico vi ne greste... Ali poznate tisto: povej mi, s kom da občuješ, pa h povem, kdo da si? — Naj bo! Jaz se zanesem na kolege Le ostanite! Zbogom!"
Moja zmedenost mu neizmerno laska. Gotovo je, da me je hotel sprva g seboj vzeti. .. In kaj bi zdaj naredil? Ali bi šel? — Brr, Arnošt!...
„Ve — slišite! Pa mi povejte jutri, kaj sklenejo sovražniki!"
Dva koraka je že od mene, pa se zopet vrne in mi stisne roko:
,,Solidarnost vladaj med uradništvom! Servus, gospod kolega!"
Mesec sije z neba; majhen, svetel ko polirano srebro, ledeno mrzel. Kakor pajčolan ležj na zemlji siva megla. Travne bilke, veje na grmovju trepetajo v tenkem srešu; po-
, tipežijivo silje dehti na njivah v rahlem pudru. Tu in tam blešči iz polumraka drobna kapljica — v zadnjih trepetljajih, preden jo stisne mraz. Belkaste krone drevja sanjajo v ; tišini, jagnedi \7dihuje0 v nebo.
Brk se prijemlje vlaga, trepalnice postajajo okorne.
Rupnik in škamlec gresta zdaj z obema damama, midva s Severjem sva sto korakov spredaj. . .
..Malenkosti, grttovo! Boj za malenkosti bi bil potreben, brezobziren boj bi bil potreben. A še potrebnejša bi bila osamosvoja; najprej gospodarska osamosvoja, politična bi že prišla za njo, sama ob sebi bi prišla: nujni znesek pravilnega računa. — Kadar pridem v mesto, v trgovino — vljudneje in bolje mi postrežejo, če Vprašam nemški. Tega se zavedajo Slovenci v mestu, posebno dame. Ko bi zahtevala po slovensko svile, ji prinesejo brez dvoma kaj zaležanega in preperelega. Kdaj pa si je že Slovenska nabavila kaj boljšega?! . .. Deloma je zlobnost, deloma resnica. A človek je pri kupovanju tako neroden, iz neke smešne sramežljivosti tako vznemirjen pri izbiranju, da ga omalovažanje, morda celo prikrito mrdanje prodajalčevo lahko docela zmeša. Saj greše celo .prvaki' v tem pogledu! Ti se izgovarjajo: ,Z vsemi Nemci sem osebno znan; kaj pa hočem? S Slovenci govorim j slovenski, z Nemci nemški.' V tem primeru ne razlikujejo Nemca od nemškutarja. Ampak vendar, prosim vas ... Pridem k brivcu .. . Ime je nemško, vse je nemško, pozdrav je nemški — tistih nekaj besed še jaz povem po nemško. Pa se ogledam: na desni brije pomočnik — profesorja prvaka, na levi — odvetnika prvaka — in oba kramljata nemški. Gospodar se loti mene, pokliče vajenca, mu nekaj naroči — čisto tiho, skoraj strahoma — slovenski. Sram ga je slovenščine vpričo obeh prvakov .Profesor me spozna, a me noče videti; sram ga je pred menoj. Tudi odvetnik me spozna — in mene je sram pred njima dvema... Da bi se pogreznil v zemljo! In pote,m izvem, da je tudi brivec samo — re-negat, potuhnjenec ..
Sever se ustavi in zamahne zaničljivo z roko:
„Takšne šleve smo. Prvaki, prvoborilci za narodne svetinje! Na shodih imamo še korajžo, pri brivcu nas že mine. Bog nedaj, da bi nas tak zagrizenec nemškutarsld — nazadnje z britvo ne zaklal!..."-------------
Pot greskozi majhno selo. Izza poslopij na osojnih krajih se sveti sneg. Za ovinkom, vrhu klančka se nenadoma odpre pogled na Sv. Jedrt. Vse je v megli. Samo zvonik — kot temna črta — štrli v nebo. In prav na vrhu: — pikelhavba na nemškem domu, vsa razsvetljena, z oranžnim sijem v megli...
Sever obstoji:
„To zdaj glejte — alegorijo naše žalostil Domovina v sužnosti, s pikelhavbo kronana!1
pogledal gospodka in kar bruhnilo je iz njega: „čemu nam otroci? Ce ne za drugo, vsaj za to, da vam bodo razbili vaše umazane čeljusti. Fej!"
Zadrleščil je vrata, da so zašklepetale šipe v oknih, in se opotekel na cesto. Svet se mu je zibal pod nogami, kolovratil je brez cilja, v prsih ga je žgalo, škripal je z zobmi in kar vleklo ga je, da bi planil v kogar kob in ga davil. Ubit in top od gneva in obupa je obstal pred zastavljalnico. Spomnil se je birmanske ure. Varno jo je potegnil iz žepa, jo nastavil na uho in prisluškoval tiktakanju. Kakor na dan birme, ko jo je imel ponoči pod blazino in se je neprestano zbujal, jo poslušal in gledal nanjo. Spoštljivo jo je pobožal po sipici, po pokrovčku
—	za slovo. Dobil je nanjo pet kovačev.
Ženi je prinesel sladkorja, kave in moke.
Celo lojene zabele ni pozabil. Zvečer so imeli veliko gostijo; tudi Primožek je dobil mosljo, napolnjeno z belim kruhom in sladkorjem.
Tedni so tekli. Žena je silila Primoža v mesto. Primož se ni več ganil. Ženi ni rekel ne bev ne mev. Pod leskovim grmom je poležaval, strmel kvišku, tešil otroka, kakor je vedel in znal — in molčal.
„Tako čuden je naš,11 je tožila Primoževa Ritonjki. „Kar zmešan se mi zdi.11
„Nič se ne boji Sibirija je prečudna dežela. Saj se vsakemu spočetka nekam meša. Nazadnje se vsega hudega navadiš. Ne veš, kakšna sem bila jaz? Le premisli: on je imel delo, kvartir smo imeli tak, da je bila zofa v njem. Rečem ti: zares imenitno. Pa so mi pognali moža na cesto in je šlo vse
—	kos za kosom: zofa, ura, uhani, rjuhe, še zakonski prstani — in ko smo bili goli, smo prijadrali semkaj. In smo tule. Ali verjameš, da si mi prišle solze, ko sem se ljudem prvič zlagala. Sedaj lažem, jokam, kakor bi stare cape paral — in živimo. Tako boš tudi ti. Le mene se drži. Ce nam ti siti vampeži nočejo prikomandirati dela, naj nas vse skupaj rede zastonj."
Ce nas bodo. Naš pravi, da ne. Da nalašč nočejo."
„Koga? Morajo. Moj pravi — pa ne smeš tega cijaziti drugim babam — da bodo vsi bingljali, č® kmalu ne urede."
Primoževa je ob tolikem pogumu vsa zmedena odšla k možu. Preskočila je jarek in zavila po stezi proti grmu. kjer le Primož navadno poležkoval.
,,0, danes mu jih napovem," je razmišljala. ,,Le zakaj bi ne imel poguma? Presneto. Ritonjka je tiča. Vsi moramo biti taki. Moj pa obupuje in obupuje, da ga ni več prenašati. Res, napovem mu jih in jutri mi pojde za delom — ali za kruhom. — Od hiše do hiše. .Morajo dati,1 je rekla Ritonjka. Kar sama tudi ne bom brusila peta od hiše do hiše dan na dan."
Žena se je bližala grmu. Toda pod grmom je bilo prazno. Primoža nikjer. Vsi naklepi, kako ga bo poučila, so splahnili v nič. Boleče jo je presunilo. Kar tresti se je začela in klicala: ..Primož Primož!" Ni se oglasil.
„Da me le more tako mučiti! O, napovem mu jih, tudi zakadi tega potuhovanja." In spet je klicala. Donelo je v tihi Log. iz njega ni bilo glasu. Vse grožnje so izhlapele, živela je le ljubezen, ki ji je budila grozo. Stekla je skozi jelševje, obstala, zaklicala, tekla dalje in se ozirala na vse plati.
„Viš ga!“ Na glas je vzkliknila, ko ga je zagledala pod hrastom, zavitega v strgano ponjavo, ki jim je bila za streho pod kostanjem.
„Spi. Le počakaj," mu je grozila. ,,Prav tiho se ti priplazim, te zbudim in potem ti jih napovem!"
Šla je po prstih proti hrastu, večkrat obstala in spet rahlo šumela po travi dalje.
Sedaj je bila pri njem.
„Kako se mi je zamotaj! Brenclji1 so ga klali. Zato menda."
Pripognila se je, prijela za ponjavo in mu jo potegnila z glave.
„Kristus pomagaj!" je zakričala, da je zaječalo po vsem drevju. Mož je bil bled ko stena. Na obeh zapestjih mu je zevala rana v strjeni krvi.
Žena se je vrgla na mrtvega moža, si okrvavila roke in kolena, planila kvišku in kakor blazna drvela k barakam.
..Pomagajte, pomagajte!" je klicala in vi hrala med barakami, vila roke in ječala „Moj mož, moj mož-!11
Vsi ..državljani Sibirije so privreli poti hrast in obstopili truplo. Ženske so jokale■: tudi možje so skrili kletev in kvanto. Celo tisti suhljač s strupenim jezikom je mračno ponovil: „Saj sem rekel, da ne bo za nvd nas. Predober je bil."------------
DS 1935
\h Ha§\ T.QMA$bk\
iiaHBBiaaEif
12.	maj, sobota: Pankracij
13.	maj, nedelja: Binkoiti, Servacij
14.	maj, ponedeljek: Bink. p. Bonifacij
15.	maj, torek: Zofija
16.	maj, sreda: Janez
SPOMINSKI DNEVI
12.	5. 1943 — Je bila konferenca političnih de-
lavcev na Koroškem. — 1945 — Jugoslovanska armada osvobodila in očistila Maribor, Bled, Jesenice in druge kraje. Na Koroškem še vedno hud odpor nacističnih čet.
13.	5. 1944 — Bataljon Vzhodnokoroškega parti-
zanskega odreda vdrl v Bistrico pri Pliberku. — 1907 — Kongres ruskih socialistov v Londonu.
14.	8. 1940 — Kapitulacija Nizozemske, kraljica
Vilhelmina je zbežala v Anglijo. — 1948 — Ustanovitev neodvisne židovske države Izrael.
15.	5. 1945 — Pri Dravogradu uničene zadnje
usta.ške čete. — 1942 •— Izšel odlok IO OF o vzpostavitvi ljudske oblasti na slovenskem osvobojenem ozemlju.
16.	5. 1945 — V Celovcu velik zbor sloven-
skega in avstrijskega prebivalstva, kjer so manifestirali za nadaljevanje borbe proti ostankom fašizma.
CELOVEC
Dne 7. maja t. 1. od 19. do 19.15 ure je bila v celovškem radiu oddaja Zveze slovenske mladine in sicer v okviru mladinskega sosveta. Program oddaje je bil kratek nagovor sekretarja Zveze slovenske mladine Ko-rija Perča in nastop okteta mladinskega pevskega zbora iz St. Vida v Podjuni pod vodstvom tovariša Kežarja.
Tovariš Perč je v svojem nagovoru ponovno naglasil, da je glavna naloga Zveze slovenske mladine dvigati raven izobrazbe slovenske mladine na Koroškem na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Nič
Vabilo
Vabimo vse matere na
MATERINSKI DAN
ki bo na binkoštno nedeljo, dne 13. majnika 1951 popoldne po blagoslovu pri
Miklavžu v Bilčovsu
Priredili vam bomo za vaš dan nekaj veselja. Vabljeni tudi vsi drugi!
Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ v Bilčovsu
manj pa goji naša mladina upoštevanje kulture sosednega naroda in stremi po dobrih kulturnih odnosih z nemško govorečim sosedom in za ohranitev nacionalnega miru v debeli. Tudi v današnji radio-oddaji gledamo sredstvo za uresničenje svojih nalog.
Nato je nastopil šentviški mladinski pevski zbor in prav dobro odpel pet slovenskih narodnih pesmi, katerih melodije so izvalovile v lihi pomladanski večer.
Šercerjevega Marklja ni več
V torek, 8. maja t. 1. se je nagloma raznesla v bližnji in daljni šmihelski okolici žalostna vest, da je posestnik in gostilničar po vsej slovenski Koroški znane Sercerjeve hiše, Marko Plesivčnik, podlegel v bolnišnici v Celovcu dolgotrajni zavratni bolezni. Več let zaporedoma je Šercerjev Markej bolehal in trpel, večkrat je iskal zdravja v bolnišnici in se je moral podvreči težkim operacijam ter je tako kljuboval smrti, ker živeti, delati in ustvarjati je tako lepo. Markovo življenje je bilo posvečerno delu, skrbi za domačo gospodarstvo in preko tega delu za splošno korist bližnje in daljne okolice. Toda neizprosna usoda je hotela drugače in obširnemu krogu njegovih znancev in prijateljev so ži-veje stopili v zavest globoki Prešernovi verzi: Odprta noč in dan so groba vrata, kaj znancev že zasula je lopata . . . Marko Plesivčnik je bil šele 50 let star, ko je legel k počitku za vedno.
Marko Plesivčnik je že od rane mladosti krepko pomagal pri gospodarstvu svojemu pokojnemu očetu. Poglobil se je v strokovno znanje kmetijstv. obiskoval je mnogo kmetijskih strokovnih tečajev, udeleževal se je poučnih potovanj in si na ta način osvojil obširno gospodarsko strokovno znanje na vseh področjih kmetijstva. Te svoje sposobnosti in znanje pa ni hranil samo zase,- temveč radevolje in z veseljem je širil pridobitve naprednega gospodarstva med druge v okolici. In zares, užitek in. koristno je bilo, če si se pogovarjal z Markom o perečih pro-b.emih kmetijskega gospodarstva, in' mnogi so se od njega naučili marsikaj koristnega in mnogi so iskali pri njem nasvete, ki jih je rad in nesebično delil.
Markov značaj je bil širok, dober in socialen. Poleg drugih vrlin pa ga je odlikovala globoka slovenska narodna zavest, zvestoba in ljubezen do svojega ljudstva. V prostorih Sercerjeve hiše se je odigral velik kos slovenskega narodnega življenja, prosvetnega, gospodarskega in političnega za Šmihel in okolico in za vso Podjuno. V Sercerjevi dvorani, ki jo je njegov oče in njegov sin Marko vedno z razumevanjem in veseljem odprl in dal na razpolago, se je vrstilo v zadnjih de: setletjih nešteto naših iger, shodov, sestankov, pevskih koncertov, skratka vseh mnogovrstnih slovenskih narodnih prireditev. Marko sam je požrtvovalno sodeloval, posebno še s svojo spretno roko pri tehniških pripravah. Z posebnim veseljem je sodeloval pri prireditvah slovenske kmečke mladine, tekmah koscev in žanjic, pri kmetskem dnevu, ker je gledal v tem dviganje slovenske kmečke zavesti in strokovnega znanja. Poleg vse svoje vsestra \ske zaposlenosti pa je našel še vedno
čas za delovanja v javnosti, kakor na primer pri občini in zadrugi. Zaradi vseh teh njegovih lastnosti ga bomo pogrešali in nam je težko, ko, je prekmalo odšel od nas za vedno.
V četrtek pa je bil dan pogreba. Deževalo je in neugodno vreme je bilo. Toda to ni oviralo številnih žalujočih gostov, ki so mu izkazali zadnjo čast in ljubezen. Vsa občina je bila zbrana in številni znanci so prispeli tudi iz oddaljenih krajev. Malokdaj je bilo na šmihelskem pokopališču toliko žalnih gostov in je bil to najboljši dokaz, kako je bil Marko Plesivčnik vsesplošno priljubljen, šmihelski pevci so mu zapeli ganljive žalostinke v slovo. Osmrtni govor je imel gospod župnik, ki pa bi lahko karakteristiko pokojnega podal v drugi obliki. Slovensko prosvetno zvezo je na pogrebu zastopal njen predsednik.
Marko naj si od svojega trpljenja in tru-I dapolnsga življenja odpočije, preostalim sorodnikom pa iskreno sožalje. Marka bomo ohranili trajno v lepem spominu.
BISTRICA V ROŽU
Ob obletnici zmage nad krvavim fašizmom, ki je 8. maja 1945 prisilila Hitlerjev ,,tisočletni rajh“ k brezpogojni kapitulaciji, se bolj kot kdaj spominjamo grozot, ki so jih uganjali fašistični podljudje v neštevilnih primerih na našem ozemlju. Ne moremo pozabiti tega. ' ar se je primerilo tudi pri nas pred sedmimi leti. Nečloveški gestapovec R it je brez vsakega povoda ustrelil Aleša Einspielerja. Floro Križnarja in Folteja Schsvar-za. Ob znamenju pri Križih je padel Aleš Einspieler, ki je, ne da bi slutil kaj ga čaka. j šel ob strani gestapovca. Pri po domačem Paštunjaku je Flori Križnar nakladal seno na | voz. Gestapovec Rat ga je zagledal in pozval naj pride bliže. Ko se mu je ta približal na kakih 20 korakov je gestapovec sprožil samokres in ga z več streli zadel v trebuh. Nato jo je morilec pobral proti Bistrici in se od tam odpeljal z avtom v Sveče in tam ustrelil Florija Schtvarza. Aleš Einspieler je bil na licu mesta mrtev, dočim so težko ranjenega Križnarja in Schwarza prepeljali v bolnico v Ce'ovec, kjer sta ranam podlegla, ne da bi prišla k zavesti.
Ta vojni zločin je pretresel vsakega poštenega antifašista in izzval upravičeno ogorčenje. Ubogo žrtev Aleša Einspielerja takratni nacist, oblastniki niti niso pustili pokopati na pokopališču, temveč brez krste izven pokopališča. Alešovi svojci so mu hoteli oskrbeti krsto, toda ni jim bilo dopuščeno. Prepovedali so tudi, da pri pogrebu ni smel biti nihče navzoč. V takem vzdušju je .moral Aleš Krn-
it s a v e r Meško;
NA POLJANI
v
32. nadaljevanje
Upešajo tam zunaj moči, in glej, ne ve človek, komu jih je daroval, v kaj jih je zakopal. Tukaj jih zakoplje in zaorje v lastno ali vsaj domačo zemljo, ki ga živi navzlic svoji bdosti ob trudu in žrtvah, ki jih zahteva dom, nego ob delu v tujini. Zato: zadovolj-nost! Zadovoljnost tudi ob malem in pičlem, ker tujina ne daje nikakor več, obilneje, a žahteva mnogo več ... O močeh ljudstva, o duševnih in gmotnih, se je vnel razgovor. In 2upnik jim je dokazoval iz življenja in iz knjig, kako trosi naš rod lahkomiselno svoje ■noč; z nepremišljenim ali vsaj neurejenim ^vljenjem, s pitjem, z lenobo in s slabo po-rabo časa, z nasprotstvi. s prepiri in s tožbami med sosedi. Velike sile spe in žive v na-*em narodu. Le spoznati jih je treba, rabiti lih prav, previdno štediti z njimi.
Nova je bila mnoga beseda. Nobene pa ni kdo, ki bi ne izzivala na odpor. Večina tega 'e bila znana vsem; le jasnosti ni bilo dovolj do sedaj, v meglo je bilo zavito mnogokaj. Ker se ni razmišljalo o tem. Ako je posvetila v Poltemo luč prepričevalne besede, iz prepričanja prikipele, je bilo hipoma jasno vse.
Neurejenega je bilo mnogo v mislih, urejevala je zdaj premišljena beseda, oprezna, skrbna roka.
In glej, naglo se je množila prva, majhna peščica obiskovalcev popoldnevnih razgovorov. Vedno več jih je prihajalo po knjige, po časopise, po svete. Ustanovili so hranilnico, in ni jih bilo v fari dvajset, ki bi rekli: „Ni je treba!11
Kakor vzbrsti pomladi po toplem, pohlevnem dežju novo življenje, in se razvija popje naglo in veselo, in se prikazuje cvetje, tako se je budilo novo življenje po poljanskih vaseh. Resneje so gledale oči, posebno mladim, a obenem veseleje, a tudi samozavestno. Resneje, ker so se zavedali jasneje življenja in njegovih nalog in zahtev: ni zabava življenje, ni vesel praznik. Veselje, ker so poznavali svoje moči in so vedeli, da dosežejo cilje, v večini vsaj. Veljalo je poprej marsikomu geslo: živimo danes, današnjemu dnevu, jutranji poskrbi za se. A koliko jih je bilo zdaj, ki so pokleknili pred lažnjivo to božanstvo? Koliko jih je bilo še, ki so zapi-jali ob nedeljah na Gornji Poljani ves trud in vse delo tedna in tednov? Resnično, vidno so se redčile njih vrste. In razen krčmar-
jev na	Gornji	Poljani se	ni.	hudoval nihče v
vsi fari	na to.	Veselili pa	so	se stoteri. Rado-
vale so se duše žen, trpečih poprej ob siro-vosti mož, žalujočih ob pomanjkanju ljubezni in dostikrat še najpotrebnejšega za vsakdanje življenje. Veselila so se srca malih, ki so dobivala jesti in so slišali vsi srečni blažje in prijaznejše besede nego kdaj poprej. Veselili so se sami, ki so bili poprej sužnji pitja in strasti, a zdaj prosti in ob tem močni in srečni.	Ker iz	prostosti	so	rasle in kipele
močne	sile, iz	sil veselje	do	dela, novo živ-
ljenje v vsi fari, ker začetek življenja je delo, in delo je njega dopolnjenje. In življenje brez dela je polovično življenje, je smrt in pogin. In z delom je bil blagoslov nebeški; a blagoslov sta spremljala mir in sreča in sta mu sledila vsepovsodi.
Tako je stal mladi duhovnik sredi fare — svetilnik, postavljen na goro, in je svetil daleč na okrog. A tudi ogreval je s svojo svetlobo, oživljal je s svojo lučjo, s svojim življenjem posvečenim povsem izročenim mu dušam.
K njemu je zašel Ivan čestokrat, češče še nego drugi razen pota Florijana, ki je bil najgorečnejšj apostol načrtov župnikovih in je preživel skoro ves prosti čas ali v župnišču ali na Dolini ali pri Lojzetu v kovačnici. Na vse te ga je vezalo dvoje: poznali so tujino in ljubili so knjigo. Ker dasi je postal Ivan res sluga zemlje, ni vzrasel v njo tako
spieler leči v svojo trpečo slovensko zemljo. Ostali dve žrtvi so pokopali v Celovcu, kjer so poznali še toliko več pietete, da so jim oskrbeli vsaj krste in jih pokopali na pokopališče.
Po tem žalostnem dogodku je nastopila za zavedne antifašistične Slovence križeva pot na Golgoto. Svojci teh žrtev in mnogi drugi so morali nastopiti težko pot v zapore in kacete in ti kulturonosci niso prizanesli niti otrokom niti Einspielerjevi ženi. čeprav je bila tik pred porodom.
OBIRSKO
Na praznik Vnebohoda se je raznesla pri nas žalostna vest, da so umrli po daljšem bolehanju 81-letni Bistričnikov, v resnici pa Smrtnikov stari oče Ožbolt Smrtnik. Do svojega 68. leta namreč so kraljevali na Smrtnikovi kmetiji, svoboden med svobodnimi, dober sosed svojim mejašem. Trdo je bilo njihovo življenje, življenje dela.
A menda ravno ta trdota življenja ohrani naše ljudi tako odporne, da dočakajo nadpovprečno vsi visoko starost.
Že prva svetovna vojna jih je močno prizadela, oba sina sta bila vpoklicana, eden od njih ie umrl na posledicah vojne doma. Tik pred drugo, še krutejšo svetovno vojno, so oddali posestvo svojemu sinu Francetu, sami pa so se umaknili še višje v planine, na
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo v Borovljah vabi na igro:
„Jurij Tepček — ali osramočeni zakonski mož“
ki bo na binkoštni ponedeljek, dne 14. maja 1951, ob 14.00 uri v Delavskem domu v Podljubelju.
Sodeloval bo tudi dekliški pevski zbor iz Borovelj.
V primeru slabega vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo.
Pričakujemo številno udeležbo!
Roblekovo planino, od koder jih je z ženo in hčerko vred leta 1942 kot zavedno slovensko družino odpeljal fašistični kamijon v pregnanstva vendar pa se jim je še posrečilo, da sta z ženo ostala v domovini; hčerko so odgnali v izseljenstvo, od koder se je leta 1944 vrnila bolna in doma na posledicah taborišča umrla. Po vojni so se s planine preselili na ..svoje drugo posestvo11, kjer so si za jesen življenja uredili nov domek, tam dočakali visoko starost 81 let. Preteklo soboto smo jih pospremili iz Obirske v Korte, kjer smo jih položili k večnemu počitku, selski peci so jim pa za slovo peli nagrobnice.
globoko, da bi mu umrl povsem spomin na nekdanja leta. In ona ga ni prerasla tako s plevelom, da bi ne gledal na nič drugega nego na grudo pred sabo in pod seboj in bi se ne brigal za nič nego za njo.
In bilo je dobro za Ivana, da je zahajal pogostoma v župnišče. Zakaj vsakikrat se je vračal iz njega bogatejši, mirnejši, močnejši. Ker mladi duhovnik je bil sam duševno bogat in je imel kaj dati in je dajal in delil rad. Bil ni izmed onih, katerim je alfa in omega: jaz. jaz! Izmed onih je bil, ki jim je vse: Bog, ljudstvo, domovina! Ni bil izmed onih. ki hočejo le časti in slave in bučečih hosan, a se branijo križ-a, ki bi ga naj nosili za narod, prvi pred vsem ljudstvom, v zgled mu in v veliko tolažbo. Izmed onih je bil, ki se ne bojijo in se ne branijo trpljenja, kakor se ga ni branil veliki duhovnik Kristus Gospod. In iz tega je izvirala moč njegove osebnosti, blagoslov njegovih besed in dela njegovega.
Tako so pomagali Ivanu mati, knjige in blaga srca, da mu ni klonila duša povsem in mu ni otopela in se mu izsušila ob težkih dneh. Ljubezen je dajala nove moči, ljubezen mu je gladila grapavo, kamenito pot, ljubezen mu je pomagala nositi križ življenja, in resnično, z večjo iskrenostjo in radostjo, nego ga je pomagal nositi ob žalostnem dnevu Simon iz Cerene . ,.
Tako so hitela leta.
(D a 1 j e)
Priprave za koroško deželno razstavo
Tiskovna služba celovškega magistrata naproša za naslednjo objavo: Priprave za 1. koroško deželno razstavo dobro napredujejo. Veliki okvir razstave, ki je predviden, in od daleč naokoli javljeno zanimanje za razstavo zahteva mnogo dela. Upoštevati je treba na tisoče želja, predvsem pa skrb za prostore povzroča odboru veliko truda. Reklama v tu-in inozemstvu kaže lepe uspehe. Z osebnim stikom s trgovsko zbornico v Vidmu je udeležba Italije na razstavi takorekoč zagotovljena. Ravno tako računajo tudi letos z jugoslovansko kolektivno razstavo. Prostor za razstavo psov so zadovoljivo rešili. Urad za sta-
novanja, ki ima nalogo, da oskrbi prenočišča za zunanje razstavljalce in obiskovalce je storil že dalekosežne ukrepe. Zabavni park je že dolgo do zadnjega kotička razdeljen in izvedli so že izbor onih, ki bodo imeli v zabavnem parku in razstavnih prostorih gostilne. Razpravljajo tudi o tem, da bi ob času razstave priredili revijo domače mode.
Prizadevanje odbora, ki je sestavljen iz predstavnikov gospodurskih krogov, jamči, da bo 1. koroška deželna razstava uspela kakor j so si jo proponenti, ki so celovško razstavo | preuredili v deželno razstavo, zamislili.
35 novih elektrarn v Jugoslaviji
V	zadnjih štirih letih je bilo zgrajenih in razširjenih v Jugoslaviji 27 elektrarn z instalirano močjo 101.800 kilovatov. Največji uspeh v dvigu proizvodnje električne energije je bil dosežen v d islej zastalih republikah — črni gori in Makedoniji. V črni gori proizvajajo sedaj dvanajstkrat več električne energije kot leta 1939, v Makedoniji pa je proizvodnja trikrat večja.
V	prihodnjih dveh letih bo zgrajenih 35 novih elektrarn. Toda še kljub temu bo čutiti v nekaterih republikah pomanjkanje električne energije, predvsem še v Bosni in Hercegovini in deloma v Dalmaciji. Sele leta 1953., ko bodo zgrajene velike elektrarne Jablanica in
Trgovina z mešanim blagom
Fptmc ‘Plunieu
Velikovec
Podružnica Slnča vas
■o priporoča cenjenemu občinstvu
Zveza slovenskih zadrug
ima še nekaj priznanega semenskega krompirja vrste „Behms“ — prav zgodnji ter vrste ,,Rod„vitnik“ (Ackersegen) na razpolago.
Naročite takoj pri naših zadrugah.
Zvornik ter Vlasina bodo imele te republike dovolj električne energije.
Naprave za nove elektrarne izdelujejo po večini v domačih podjetjih „Rade Končar", ,.Litostroj", „France Leskovšek" in „Djuro Djakovič" kjer že izdelujejo turbine, generatorje, hidromehanično opremo, cevi, transformatorje in drugo.
S pričetkom obratovanja novih hidrocentral se bo cena električne energije v letu 1953 znižala za 22 odst 'kov, ker je energija iz vode mnogo cenejša.
V lkovi v Sloveniji
V	letošnji V.I.A delajo volkovi veliko škodo med divjadjo in domači živino. Ta nevarna roparska svojat se je zelo razmnožila zlasti v južnih predelih Slovenije.
V	Ljubljani so osnovali odbor za pokonče-vanje volkov, ki je razpisal za uplenitelje visoke nagrade. Prve nagrade so doslej prejeli: Zamida Avgust, nadlovec uprave državnih lovišč iz Občic in sicer je prejel 10.000 din za dva volka, Po 5.000 din za enega uplenjenega volka pa so prejeli: Ivan Cimprič, lovski čuvaj uprave državnih 'tvišč iz Pod-preske, Franc Grajs, član lovske družine Draga, Jakob Turk, lovski čuvaj uprave državnih lovišč jz Podpreske, Alojz Cimprič, član lovske družine Draga-Podpreska in lovec Matija Martinčič.
TRŽNO POROČILO
V četrtek, ,l,Qi><jrt<)ja,.jio ,n<> celovškem trgu plačevali: :
Krompir kg 0.70 šil., redkev kg 1.— šil., por kg 5.— šil., špinača kg 3.— šil., solata, glavnata kg 6 šil., solata, berivka kg 6.— do 4.— sil., kislo zelje kg 2.— šil., šalote kg 4.— šil.
RADIO-PROGRAM
RADIO CELOVEC
Nedelja, 13. maja
9.35 Glasbena nedeljska promenada — 11.45 Poje celovški zbor — 16.00 Nesmrtni StrauB.
Ponedeljek, 14. maja
10.00	Svet je lep — 1020 Rože z juga — 11.15 Poljuden operni koncert — 11.45 Za po-deželjsko Kudstvo.
Torek, 15. maja
12.00	Opoldanski koncert — 17.10 Popoldanski koncert.
Sreda, 16. maja
12.00	Opoldanski koncert — 16.00 Sodobno jugoslovansko glasbeno ustvarjanje — 20.45 Orkester.
RADIO SLOVENIJA Poročila
Dnevno ob 5.15, 6.00, 12.30, 15.00, 19.30, 23.55 uri; v nedeljah jutranje poročilo ob
8.00	uri.
Radijska ljudska univerza
V ponedeljkih ob 17.40, v sredah ob 20.00 in v četrtkih ob 13.00 uri.
Sobota, 12. maja
5.25	Zabavna glasba — 12.40 Zabavna glasba — 13.50 Kulturni pregled — 14.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — 14.40 Umetne in narodne pesmi poje vokalni kvintet „Niko Štritof" — 18.00 Partizanske pesmi — 18.30 Oddaja za pionirje. — 20.50 Veseli večer — 22.30 Za ples in razvedrilo — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini — 23.15 Za ples ih razvedrilo.
Nedelja, 13. maja
8.15 Zabavna glasba — 9.00 Pesmi najmlajšega rodu — 9.40 Helena Plevelova in A. Stanko izvajata slovenske narodne pesmi — 11.15 Oddaja za zamejstvo — 12.00 Pojo naši zbori — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane — 13.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Koncert slovenskih narodnih pesmi — 16.45 Kmetijski nasveti — 17.30 Re-
portaža iz železarne Guštanj — 18.40 „Svet v satiri in humorju" — 22,30 Oddaja za inozemstvo v nemščini.	•
Ponedeljek, 14. maja
5.25. Slovenske narodne pesmi — 6.10 Lahek jutranji koncert —■ 13.00 Glasbena oddaja za pionirje — 14.00 Igra Vaški kvintet — 1430 Kulturni pregled — 17.40 Prof. dr. Bogo Grafenauer: Slovenci in revolucija 1848-49 — 18.00 Promenadni koncert — 18.30 Gospodarska oddaja: Gospodarski razvoj Anglije po drugi svetovni vojni — 21.15 Za oddih in zabavo —
22.30	Lahek glasbeni spored — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini.
Torek, 15. maja
5.25	Veseli zvoki — 6.10 Zabaven jutranji spored s plošč, vmes gospodinjski nasveti —
10.30	Šolska ura za osnovne šole — 12.00 {slovenske narodne pesmi pojo naši zbori — 14.00 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov —
15.30	Šolska ura za osnovne šole — 18.00 Želeli ste — poslušajte! — 18.40 Kulturni pregled
19.00	Lahek spored izvaja Študentski sekstet — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini.
Sreda, 16. maja
5.25	Pesmi borbe in dela — 6.10 Pester spored slovenske narodne in umetne pesmi —
13.00	Jezikovni pogovori — 13.10 Zabaven opoldanski spored —18.00 Mladinske skladbe Emila Ulage — 18.10 Mali leksikon za pionirje —■
19.00	Na Primorskem so prve češnje že dozo-rele... — 20.00 Kako se je razvijalo površje Slovenije — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini.
RADIO SCHMIDT
»hila malega človeka"
Radio-aparati za vsakogar - (obroki po dogovoru) - elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo - Moderna reparaturna delavnica - Študijo za snemanje na plošče.
C*lev*o, Bahnholstrasss 22, T*l. 29-48
KINO-PREDSTAVE
ŠT. JAKOB V ROŽU
v soboto, 12. in v nedeljo, 13. maja
„Sindbad der Seefahrer" v soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja
„SOS vom Monte Blanc"
VELIKOVEC
v soboto, 12. do ponedeljka, 14. maja
„Barry“
Na binkoitno nedeljo ob 11.00 in 14.00 uri in
ponedeljek ob 14.00 uri predstava za otroke.
„Rache ist siifJ"
v sredo, 16. in v četrtek, 17. maja:
„Der Sohn des Monte Christo" v petek, 18. do nedelje, 20. maja
„Weltausstellung Pariš"
BOROVLJE
v soboto, 12. do ponedeljka, 14. maja
„Johnny Belinda"
v sredo, 16. in v četrtek, 17. maja „Der Zigeunerbaron" v soboto, 19. do ponedeljka, 21. maja
„Scotts letzte Fahrt"
ŽELEZNA KAPLA
soboto, 12. in v nedeljo, 13. maja „Aber mein Hans der kannV‘
v ponedeljek, 14 in v torek, 15. maja
„Ich war eine mannlichc Kriegsbra"! v četrtek, 17. in v petek, 18. maja „Schrecken der Priirie" v soboto, 19. in v nedeljo, 20. rtiaja
„Das Madchen vom Moorhof"
PRI
S CH ILC H ER
CELOVEC
BENEDIKTINERPLATZ	TELEFON 19-12
Staro itl«e star* kovin* enn|*
■tar papir
kosil In il*tln*
kupuj* pe najboljši dn*vni coni
G. FRICK
CELOVEC. SALMSTRASSE 7, TEL. M-M
Trgovina stekla in porcelana
HANS BRAMMER
delavnica za vsa steklarska dela, brusilnica za steklo, brizganje stekla, zrcala, steklo za avtomobile.
Klagenfurt, Celovec, Lidmanskygasse 41, Spitalgasse 13
Kmetje, poslužujte sc naiih kmečkih gospodarskih zadrug katere vam dobavljajo
umetna gnojila semenje
kmetijske stroje vseh vrst razna krmila
V denarnih zadevah se obrnite na naše hranilnice in posojilnice
vključene v
Zvezo Slov. Zadrug, Celovec, Pauličg. 7, Tel. 21-29
. TRGOVINA ŽELEZNINE
Stefan ^ndrecu
Celovec, Karfreitstrasse 9, tel. 47-06
Gradbeno okovje, kuhijnsko orodje, žice, žičniki, železo in pločevina.
Novost I
SPEZI-COLA
iz tovarne osvežilnih pijač
AMLACHER
Celovec — Klagenfurt
Pischeldorfer Strasse 16
Bogata izbira za Materinski dan v
^tichinkaus lAehtmfi
Villach, Beljak Bahnhofstrasse 14
Strokovna trgovina jeklenine znamke Solingen in brusilnica Zaloga pristnih
BERGAMO
brusnih kamnov
HUMBERT DE CILLIA
Villach, Beljak, ob hotelu Central
TRGOVINA UR
JCfihler & @6.
VILLACH, BELJAK
Unterer Kirchenplatz 4, tel. 47-62
Lastna popravljalnica, strokovna trgovina ur, nakitja in optike.
Najlepši dar sa birmo
■lika od ‘FCŽC ToZZmgfdP
CELOVEC, Slari lrg31, 2. nadelr. Na binkoiii in ponodoljok celodnevno odprto!
OB BINKOŠTNIH PRAZNIKIH OBIŠČITE RESTAVRACIJO
Volkskeller
GOSTILNO ZA VSAKOGAR
Celovec, Bahnhofstrasse 44
Prvovrstno kosilo in večerja po nizkih cenah