liUfftflU
Zhe v jafni nozhi pod milim nebam kvifhko ozhi povsdignemo, sagledamo nefkonzhno fhte-vilo svesd , ktere na podnebji kakor fvitle luzhize migljajo. She veliko vezh jih je pa, ki jih ne vidimo. Vfe te nebefhke luzhize fe nam vidijo majhne le sato, ki fo grosno daljezh od naf, v refnizi pa fo velike. One fe neprenehama vertijo v nam nesnanih od Boga njim odlozhenih krogih. Vfak ve, de vfaka fhe tako velika rezh, dalej zhe fmo od nje odlozheni, manjfhi fe nam vidi. Mozhno velika zerkev verh vifoziga hriba fosida-na, zhe jo 5 ali 6 ur od nje odlozheni ogledujemo , fe nam sdi kakor majhna bela fkaliza. Kdor je per morji kadaj bil, je lahko vidil, de, kadar ljudje napovedane barke perzhakujejo, ker fo vajeni, jo she od daljezh vgledajo, pa vidi fe njim kakor raziza, ktera po vodi plava; kadar h kraji pride, }e grosno velika. Nektere barke fo velike kakor gradovi, tako de fe je zhu-diti. Drugazh bi fe pa mi zbudili, ako bi fe ktera svesda nafhi semlji toliko perblishala, de bi jo samogli viditi kolikorfhna je.
Modri svesdogledzi vezh del menijo in pravijo, de vfe te nebefhke krogle nifo farno naf rasve-feljevati vftvarjene , ampak de v njih tudi prebivajo shive ftvafi zhlovekam enake, ktere po fvoji fhegi znamko in molijo fvojiga ftvarnika. Vediti tega vender gotovo ne moremo. Modrijani le pravijo,  zhemu   bi   bil Bog toliko in  tolizih
prebivalifh vftvaril, ko bi jih ne bil napolnil s prebivavzi ? Zhemu bi bila naf ha semlja, ko bi ne bilo ne ljudi, ne nobene druge shive ftvari na nji? Tedaj fo tudi prebivavzi v folnzu, v luni in v vfih drugih svesdah, kteri imajo fvojimu prebivalifhu permerjene teleta , imajo pamet in fe vefelijo fvojiga slavljenja. Morebiti bomo kadaj, to je na unim fvetu, tudi od tega kaj vezh sve-dili; kdo samore tukaj sapopafti boshjo modrofl!
Med viimi nebefhkimi luzhmi narvezh dobrote dobivamo od folnza;to vfakter fam vidi in zhuli. Shlahtno folnze naf vfaki dan rasve-feljuje s fvojo fvitlobo, ogreje naf in zelo semljo; s tem jo flori rodovitno. Vfak fam lahko mifli, kako shaloftno bi bilo na fvetu nafhe shivljenje, ko bi nikdar lepiga folnza ne vidili, ko bi v vezh-ni tamoti in simi prebivati mogli. Bres folnza bi tudi shiveli ee mogli, sato ker bi potrebniga siiivesha ne imeli; bres folnzhne fvitlobe in bres toplote bi oiah ne sraftlo; bres folnza bi kmalo vfi ljudje lakote in sime umerli. Kako velika dobrota je tedaj  folnze!
Nar blishneji tovarfh in fofed nafhe semlje pa je luna ali mefez. Kakor fo vfe nebefhke lu-zhi o kterih je bres f htevila, okrogle, tako je tudi luna okrogla, ravno ko nafha semlja. Luna ni slo daljezh od naf; slo uzheni svesdogledzi fo do zhiftiga srajiali, de ena in petdefet tavshent, ofem flo tri in dvajfet milj je od semlje do lune. Ko bi   samogli  tridefet   nafhih   semlj   eno verh
98
druge naloshiti, bi do lune dofegle. Luna je tri-najftkrat manjfhi ko nafha semlja, to je : ko bi samogli trinajft lun vkup ftlazhiti in is njih eno narediti, po tem bi bila luna po velikofti nafhi semlji popolnama enaka. Zhe fo tadaj prebivavzi v luni, kakor uzheni miflijo , kako zhaftitljiva in lepa fe njim mora viditi nafha semlja, ktera fe njim kashe trinajftkrat vezhji, kakor fe kashe nam  luna !
Uzheni moshje fo snafhli take gledavnike (Perspektive , Fernrohre) , kteri nam tlaljezh od naf odlozhene rezhi bliso pokashejo. Gledavni-ki (ali perspektivi) fo taki tulji (Rohre), ki fo v njih glashavnate sbrufhene fhipe vdelane, ktere vfako rezh vezhji, in daljne rezhi blisheji ka-shejo. S takimi gledavniki ali tulji, — kterih ne-kleri fo grosno veliki, tako namrezh de fe fkosi nje vfaka rezh fto in fheftdefetkrat vezhji pokashe , — fe grosno daljezh od naf odlozhene ftvari, k^kor bliso vidijo, in fe lahko pregledujejo. S takimi gledavniki uzheni svesdogledzi vezhkrat v luno gledajo , in jo tako bliso vidijo , de noter v luni ali mefzu prav lahko raslozhijo hrihe in doline , gojsde in planjave in vezh drugih rezhi. Luna fe tako obrazna, de nam smerej ravno tifto Hran kashe naj bo polna ali prašna, to je o mlaji in o fhipu. Une Hrani nam luna nikoli ne pokashe. To fe prav lahko fposna s golimi ozhmi, ker v luni smirej vidimo ravno tifte life ali maroge. Proge ali life v luni nifo nizh dru-jiga , kakor fenza , ktero vifoke gore v luni naredijo \ v velike globozhine med gorami ne pride folnzhna fvitloba , sato fe nam luna nikoli vfa zhifta in fvitla ne pokashe, ampak kadar je fenza, fe nam  pokashejo  tamazhne life, proge.
Life ali proge v luni fo nekadaj she dajale priloshnoft vezh prašnim veram in neumnim vra-sham. Vezh fto let fe ohrani med nemfhkim ljudftvam vrasha, de v luni je sa kasen ali fhtrafingo tifti mosh, kteri je fhel v nedeljo v gojsd derva poberat; fhe sdaj fe v luni vidi mosh, kteri butaro derv na herbtu nefe. Proge v luni fe ref ravno tako vidijo , kakor de bi mosh Hal in butaro na herbtu nefel. Tudi per naf na Krajnfkim fe je fhe ohranila vrasha ali prašna vera, ktera pravi, de mosh, kteri fe v luni vidi in kladvo v rokah dershi, je kovazh, kteri je s kladvam fvojo mater po glavi vdaril in vbil. Drugi pravijo v luni je Kajn sa kasen ali fhtrafingo, ki je fvojiga brata Abelna umoril. She vezh drugih vrash in prašnih ver fe najde med ljudmi , kar life v luni sadeva ; ker ljudje ne vedo, de to flori le fenza vifozih gora v luni, kolikorfh-ne   vifokofti  ni  najti   na  nafhi  semlji.
De ima luna tudi nekoliko mozhi do nafhe semlje, fo nafhi fpredniki she nekadaj fposnali. Ne le farno, de nam luna nozhi rasfvetljuje^, ampak de ima tudi nekoliko mozhi do vode, do selifh in  do drusih ftvari na nafhi semlji. in mo-
rebiti tudi do naf hih trupel, vfi uzheni in drugi fkufheni moshje terdijo. Marfiktere bolesni fo vfelej hujfhi ob zhafu, kadar fe luna polni ali narafha (kakor nekteri prav napazhno pravijo ; kadar luna gori jemlje), in pojenjajo ali zelo popolnama minejo , kadar fe luna manjfha ali nasaj jemlje. Od nekteriga pravijo, de je mef-zhin ; s tem fe toliko rezhe , de njegova bolesen fe ravna po mefzhnih fpreminilih. Morebiti tedaj luna tudi kaj  nafhimu  sdravji persadeva.
She nekadaj fo kmetje verovali, in fhe sdaj verovajo, de ima luna pofebno mozh do rafti nafhih selifh. Sato nektere femena fejejo ali fa-dijo raji ob zhafu polne lune, druge fejejo ali fadijo le rajfhi o mlaju, tode dva enako ne ravnata, in v dveh krajih ni enake navade. De bi kmetje vedili, ktere femena o polni luni, in ktere o prasni luni fejati, naj ohranijo to poglavitno vodivnizo ali regelzo: „V fe femena, ktere fad naredijo verh semlje, fe morajo fejati ob zhafu, kadar fe luna n a raf ha (gorijem-Ije) ali o polni luni. Vfe femena. ktere fad naredijo pod semljo v bonkah ali v koreninah, fe morajo fejati ali faditi ob zhafu,   kadar fe   luna manjfha, o mlaji."
Kdor fe bo hotel po tej poglavitni vodivnizi ali regelzi ravnati, ktera veli o polni luni fejati vfe femena, ktere verh semlje fad narejajo , in o mlaji fejati vfe femena, ktere v semlji v bonkah fad narejajo ; naj feje o polni luni vfe shita, vfe fozhivje in vfe druge selifha, kterih kmet-vavzi sa poklajo potrebujejo, in fe selene (frifline) ali pa fuhe shivini poklajajo. Tako detela, grafhiza, in mnoge trave veliko vezhji sraftejo in per shivinfki reji vezh sdajo, zhe fo fejane o polni luni, kakor ko bi bile fejane o mlaji. O mlaji naj feje repo, korenje, kapuf, pefo, ko-larabe, in vezh takih selifh, vender prefajati jih nikoli ni treba o mlaji, ampak vfelej o polni lunL O mlaji naj fadi krompir, zhebulo, zhefen in vezh  takih  rezhi.
Usrok, sakaj nektere selifha bolj ftorijo fejane o polni, kakor fejane o prasni luni ali o mlaji, je leta: Selifha, ktere verh semlje ali kvifh-ko fad obrodujejo, potrebujejo vezh mokrote in vezh fvitlobe k fvoji rafti pofebno od sazhetka ; o polni luni imajo tedaj po dnevu in po nozhi fvillobo, tudi rofa je vfelej vezhji o polni luni kakor o mlaji, sato s vefeljam kvifhko hitijo in ohiln fad saftavijo. Selifha, ktere v semlji fad narejajo, ne potrebujejo k fvoji rafti ne toliko fvitlobe ne mokrote, sato ker jim ni treba vifoko kvifhko srafti, ampak le treba je njim v koreninah fe debeliti. Ker tedaj take selifha ponozhi nimajo fvitlobe, tudi ne toliko mokrote, bodo tudi obilnifhi fad obrodile. Vfe take rezhi je ljudi le dolga fkufhnja nauzhila 5 i*aj vfak kmetovavez tudi fam pofkufha in naj fe preprizha. Kdor grah, bob, lezho  in  vezh  taziga fozhivja o mlaji
99
aH ob zhafu, kadar fe luna manjfha (dolijemlje), fadi, bo malo dobizhka imel, ker grah bo zel zhaf zvetel do terdne jeleni, in le malo ftrokov naredil; fhe tifti fo vezhdel prasni.
Selifha in zvetlize (roshe) prefajati, drevefa zepiti, in vinfke terte obresovati je nar bolj-fhi o polni luni; to fo sdavnej she fkufili uzhe-ni vertnarji in gorniki.
Le  fkufhDJa mora naf u/hiti, Is semlje prida yey.h  dobiti; Sato naj vfaki  fam oofkufi, Potlej fhe le  naj jesik brufi.
Vifhnjagorz.