SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Št. 10 letnik XXII. cena 10 din
Novo mesto, 9. maja 1985
OBČINA KRŠKO
165. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Brestanica
166. Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v DO Komunalno-stavbno podjetje »KOSTAK« Krško
167. Popravek odloka o davkih občanov
OBČINA METLIKA
168. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja
169. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Metlika
OBČINA NOVO MESTO
170. Odlok o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov občine Novo mesto
171. Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
172. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnih poteh v občini Novo mesto
173. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Novo mesto,
174. Odlok o pokopališkem redu za pokopališča v občini Novo mesto
175. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984
176. Odredbo o določitvi odročnih in višinskih krajev
177. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja
OBČINA RIBNICA
178. Odlok o organih za cene
179. Odlok o dopolnitvi odloka o obveznem odstranjevanju smeti in drugih odpadkov na območju občine Ribnica
180. Sklep o uvedbi posebnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste skozi naselje Velike Poljane in skozi naselje Vrh
OBČINA TREBNJE
181. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja
182. Odlok o priznavalninah in drugih oblikah družbene pomoči udeležencem NOV in njihovim družinskim članom
18i. Sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v IMV Novo ' mesto, TOZD Tovarna opreme Mirna
184.	Odlok o spremembi odloka o določitvi odstotka in poprečne gradbene
\
cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
185. Odlok o cenah za geodetske storitve
186. Sklep o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti
187. Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenem znamenju pri trigonometrični točki 1. reda št. 396 Zglavnica in v vizirnih linijah med točko št. 396 in trigonometričnimi točkami št. 174 Sv. na, 173 Kucelj, 224 Orljek, 374 Javornik in 375 Gorjanci
MEDOBČINSKE IN DRUGE OBJAVE
188. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1985 za občini Črnomelj in Metlika.
189. Popravek odloka o obveznem plačevanju prispevka iz dohodka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v občini Črnomelj
OBČINA ČRNOMELJ
190. Odlok o priznavalninah udeležencem NOV
191. Odlok o zazidalnem načrtu Drage v Črnomlju
192. Odlok o spremembi prispevne stopnje za financiranje temeljnih in nujnih nalog na področju vasrstva pred požarom v občini Črnomelj za leto 1985
193. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Majer na Vinici
194. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč
195. Odlok o pokopališkem redu v občini Črnomelj
196. Dogovor o povračulu stroškov udeležencem sej
197. Sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v IMV Novo mesto TOZD Tovarna opreme Črnomelj in TOZD Semič
OBČINA TREBNJE
198. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Trebelno
199. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Trebelno
VSEBINA
Občina Krško
165.
Na podlagi 7. in 8- člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 3/73 in 17/83), 23., 24. in 25. člena statuta krajevne skupnosti Brestanica je skupščina krajevne skupnosti Brestanica dne4.
4.	1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Brestanica (ki obsega naselja: Anže, Armeško, Dol. Leskovec, del Presladola, ki spada k Dol. Leskovcu, Gorica, Lokve, Raztez, Stolovnik in Brestanica).
1. člen
Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju v krajevni skupnosti Brestanica za I inanciranjc in sofinanciranje programa vzdrževanja in modernizacije celotnega omrežja, vodooskrbe in kanalizacije, telefonije, pokopališke dejavnosti in dograditev osnovne šole v Brestanici.
2. člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom (približno 25 milj. din),	sc bodo	koristila:
a) 15'J za sofinanciranje dograditve šolskih prostorov	(telovadnica),
b) 15'/ za pokopališko dejavnost in
c) 70' ( za ostale namene, navedene v prvi točki.
Sredstva, namenjena za sofinanciranje osnovne šole. se nakažejo Osnovni šoli Brestanica. Način koriščenja sredstev za pokopališko dejavnost določi skupščina KS Brestanice. Ostanek sredstev (709!) se koristi za namene iz prve točke po sprejetih programih vaških odborov KS Brestanica.
3. člen
Sredstva pod točko c iz. drugega člena sc delijo na vaškeodborepo naslednjem ključu:	
Anže	5.91;;
Armeško	7,OI9J
Brestanica	49,65'/)
Dol. Leskovec	13.6l‘t
Gorica	3.589;
Lokve	3.909,'
Raztez	4,699/
Stolovnik 4. člen Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1.7. 1985.	11,669/
5. člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani s splošno volilno prav ico s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Brestanica in občani, ki imajo nepremičnine v krajevni skupnosti Brestanica, čeprav nimaio stalnega prebivališča na področju KS Brestanica.
6. člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
1. vsi zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka, in od plačil po pogodbah o delu — po stopnji 29/ mesečno,
2. upokojenci po stopnji IV< lesečno,
3. zavezanci za davek od kmetijskih oziroma kmetijske dejavnosti, razen tistih, katerih katasterski dohodek znaša manj kot 15.000.00 din in jim je kmetijstvo edini vir dohodka — v višini 2% od katasterskega dohodka.
4. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku (obrtniki in drugi svobodni poklici) v višini 2' f od čistega osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka. zmanjšanega za davke in prispevke.
5. zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku od odmerjenega davka
po stopnji 2(/( ,
6. občani, ki imajo nepremičnine v KS Brestanica, čeprav nimajo stalnega prebivališča na območju KS Brestanica — 2'Y< od povprečnega OD v SRS preteklega leta. s tem da znaša ta prispevek v letu 1985 din 2.750,00 (za 6 mesecev).
7. člen
Samoprispevek se ne plačuje od družbenodenarnih pomoči, invalidnin, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, ali upokojenci pokojnino, ki ne presega 66% povprečnega mesečnega čistege osebnega dohodka na delavca, zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu (tako ugotovljeni najnižji prejemek znaša v letu 1985 din 18.000,00)
8. člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo krajani po tem sklepu, se ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov (Uradni list SRS št. 44/82 — čl. 125).
9. člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, oziroma pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije, oziroma Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije.
Zavezancem iz 3.. 4. in 5. točke 6. člena tega sklepa odmerja samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Krško v rokih in po načinih, ki veljajo za davke in prispevke po zakonu o davkih občanov.
Zavezanci prispevka iz 6. točke 6. člena tega sklepa plačujejo samoprispevek v dveh enakih obrokih in sicer prvi obrok do 15. 6. v tekočem letu in drugi do 15.
12.	v tekočem letu.
10. člen
Krajevni samoprispevek se plačuje na račun pri SDK Krško, številka 51600-780-000-0083279 — Krajevni samoprispevek Brestanica.
11. člen
Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin ter Uprava za družbene prihodke občine Krško so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke. za katere zavezance je znesek plačan in v kolikšni višini.
12. člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku. se plačilo izterja prisilno (vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi) po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravila Uprava za družbene prihodke občine Krško.
13. člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Brestanica.
Podatke o višini zbranih in uporabljenih sredstev predloži Svet KS najmanj dvakrat letno (obvezno ob zaključnem računu) skupščini KS in vsem vaškim odborom v KS.
14. člen
O morebitni spremembi ali dopolnitvi sprejetega programa razprav lja in sklepa skupščina krajevne skupnosti Brestanica ter svoje sklepe predloži v potrditev zboru vaščanov.
15. člen
Referendum bo v nedeljo. 26. 5. 1985. od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma.
16. člen
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnido. Na glasovnici je naslednje besedilo:
GLASOVNICA
Na referendumu dne 26. 5. 1985 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo petih let. tojeod 1.7. l985dol.7. 1990. za območje KS Brestanica za
— sofinanciranje dograditve šolskih prostorov (telovadnica). 15%
— pokopališko dejavnost 15%
— ostale komunalne dejavnosti 70%
glasujem
ZA	PROTI
17. člen
Tolmačenje tega sklepa daje po potrebi svet krajevne skupnosti Brestanica. Brestanica, 16. 4. 1985
Predsednica skupščine KS: URŠKA UB1.EIS. I.r.
166.
Skupščina občine Krško je na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško na podlagi 9. člena zakona o sprejemanju ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št 32/80), na podlagi 6I7. 622, 63I in 633 čl. Zakonao združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/75) ter na podlagi 148. in 159. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 12/82), po obravnavi v vseh treh zborih skupščine občine Krško dne 25. 4. 1985 na seji zbora združenega dela sprejela
SKLEP
o začasnih ukrepih družbenega varstva v DO Komunalno-stavbeno podjetje »KOSTAK« Krško
1.
Skupščina občine Krško nastopa zaradi ugotovljenih bistvenih motenj v samoupravnih odnosih (čl. 619/1-točka 5 in 9 Zakona o združenem delu) ter huje oškodovanih družbenih interesov (čl. 620/1 — točka 1 in 9ter člena 152/111 istega zakona) v DO Komunalno stavbeno podjetje »KOSTAK« Krško z začasnim ukrepom družbenega varstva.
2.
Na podlagi teh ugotovitev izreka skupščina občine Krško naslednje ukrepe družbenega varstva:
a) odstavi vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa DO, Branka VODOPIVCA,
b) razpusti delavski svet DO,
c) začasno omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev glede odločanja v disciplinskih postopkih na 1. in II. stopnji,
d) začasno omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev glede sprejemanja novih delavcev v delovno razmerje in razporejanje delavcev na dela in naloge,
e) imenuje začasni kolegijski organ.
3.
Začasni kolegijski organ DO Kostak šteje tri člane in se vanj imenujejo:
— za predsednika — NIKO ŽIBRET, podpredsednik IS SO Krško,
— za člana — SILVAN MOZER, član IS SO Krško,
— za člana — JANEZ KALAN, zaposlen v strokovni službi SKIS občine Krško.
4.
Skupščina občine Krško prenaša na začasni kolegijski organ začasno uresničevanje omejenih samoupravnih pravic. Poleg poslovodnih funkcij opravlja do izvolitve novega delavskega sveta zadeve iz njegove pristojnosti. Začasni kolegijski organ hkrati prevzema vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa, ki jih ima le-ta po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih DO.
Začasni kolegijski organ mora v roku enega meseca izdelati program izvajanja začasnih ukrepov, ki naj do njihovega konca zagotovijo v DO uresničitev zakonskih predpisov, samoupravnih odnosov in samoupravnih pravic ter odpravo drugih ugotovljenih motenj, da bi tako zavarovali družbene interese in lastnino.
Začasni kolegijski organ poroča o svojem delu in stanju samoupravnih odnosov vsak mesec IS SO Krško.
5.
Predsednik začasnega kolegijskega organa zastopa in predstavlja delovno organizacijo.
6.
Začasni kolegijski organ mora zagotoviti:
— da bo najkasneje v 6 mesecih po izrečenem ukrepu družbenega varstva objavljen razpis volitev za člane novega delavskega sveta,
— da bo pravočasno objavljen razpis za novega individualnega poslovodnega organa.
7.
Stroške, ki bodo nastali po tem SKLEPU zaradi uvedbe začasnega ukrepa družbenega varstva, nosi DO »KOSTAK«.
Predsednik in člana začasnega kolegijskega organa prejemajo osebne dohodke še naprej tam, kjer sicer združujejo svoje delo, DO »KOSTAK« pa jim za delo v začasnem kolegijskem organu zagotavlja mesečno nagrado 30.000,00 ter za vsakega člana po 20.000.00 din z valorizacijo po družbenem dogovoru za voljene m imenovane.
8.
Začasni ukrep družbenega varstva se izreče za dobo enega leta. Imenovanje začasnega kolegijskega organa in njegova pooblastila sc vpišejo v sodni register.
9.
Ta sklep začne veljati takoj, je dokončen in izvršljiv. Objavi se v Skupščinskem Dolenjskem listu.
OBRAZLOŽITEV:
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško je, opirajoč se na lastne ugotovitve in ugotovitve IS SO Krško ter SDK — podružnica Krško, z dopisom skupščini občine Krško dne 10. 4. 1985 predlagal sprejem ukrepa družbenega varstva v DO »KOSTAK« Krško z naslednjo obrazložitvijo:
13.	3. 1985 je potekel rok za uskladitev samoupravnih splošnih aktov DO »KOSTAK« z zakonom o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), po katerem bi morali urediti tudi svojo organiziranost in poslovanje, česar doslej še niso storili in so tako nastale motnje v samoupravnih odnosih.
V.	d. individualnega poslovodnega organa ni poskrbel za pravočasno pripravo in predložitev predloga letnega plana DO za leto 1985 delavskemu svetu (člen 151 in 152 statuta DO) in tako bistveno kršil samoupravne pravice delavcev. Enako so zamujali tudi pri sprejemanju planov za 1984. in 1983. leto, s čimer je DO oškodovala družbene interese (člen 620/1 — točka 1 Zakona o združenem delu).
V DO »KOSTAK« nimajo sprejetih vseh planskih aktov, že sprejete pa po njihovi vsebini ne moremo šteti za planske dokument e (po določilih republiškega zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SRS). Tudi to pomeni bistveno kršenje samoupravnih pravic delavcev, zaradi česar so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, za kar je odgovoren v. d. individualnega poslovodnega organa, ki ni opravljal zadev iz svojega delovnega področja (člen 619/1 — točka 9). Po zaključnem računu za 1983. leto DO »KOSTAK« ni oblikovala sredstev za poslovni sklad, zato ji je komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva skupščine občine Krško v aprilu 1984 naročil, da s posebnim programom ukrepov odpravi motnje, ki so bile vzrok temu. To zahtevo je v celoti podprl tudi izvršni svet, vendar v DO predsana-cijskega programa niso sprejeli. V oktobru 1984 je družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško sklical sejo delavskega sveta DO in od njega zahteval, da razpravlja in sklepa o programu ukrepov, ki bodo odpravili vzroke za izgubo v prvem polletju istega leta, oziroma odpravili vzroke za motnje v poslovanju. Hkrati je bil pobudnik za postopek, s katerim bi delavski svet dopolnil samoupravni splošni akt, v katerem mora po členu 152 Zakona o združenem delu določiti taka merila, da bo možno tekoče spremljati poslovanje in bodo pravočasno pokazala, kdaj nastopijo motnje v poslovanju. Delavski svet je pobude sprejel, sprejeti program pa po vsebini in v smislu zakonskih določil ne moremo smatrati za program ukrepov, s katerimi bi odpravili vzroke za izgubo, oziroma za motnje v poslovanju. To dokazujejo tudi poslovni rezultati za leto 1984, ko je DO uspelo ustvariti le toliko čistega dohodka, daje z njim pokrila akontacije OD delavcev in nekaj denarja razporedila v rezervni sklad (niti 4% čistega dohodka, kot je to obvezno). Ob ugotovitvi, da v DO nalog iz pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja niso uresničili, so hudo oškodovali družbene interese(po členu 620/I-točka 9 in členu 152/111 Zakona o združenem delu).
Ob pregledu finančnega poslovanja DO »KOSTAK«, ki gajeopravi-la SDK — podružnica Krško v novembru in decembru 1984, je le-ta ugotovila vrsto nepravilnosti, katerih vzrok je tudi slaba strokovnost odgovornih delavcev in služb. Kljub izjavam vodilnih delavcev, da so ugotovljene nepravilnosti v glavnem odpravili, meni družbeni pravobranilec samoupravljanja, da temu ni tako (primer izplačevanja »posebnih dnevnic«).
Delavski svet DO »KOSTAK« bi moral po določilih statuta DO (člena 45) šteti 9 članov, a sojih vanj izvolili 11 in tako ni pravno-veljavno izvoljen. Poleg tega je delavski svet sprejel v preteklosti vrsto nezakonitih sklepov, ki jih individualni poslovodni organ DO ni razveljavil in tako ni postopal v skladu z zakoni (n.pr.: razpisni postopek za IPO, zaposlovanje dijakov in študentov, odvzem pooblastil IPO itd.).
Nekateri temeljni samoupravni splošni akti DO »KOSTAK« še vedno niso usklajeni s pozitivno zakonodajo (statut, SAS o združevanju dela delavcev. Pravilnik o ugotavljanju in razporejanju dohodka, čistega dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo), oziroma s kasneje sprejetimi zakonskimi predpisi (n.pr.: Zakon o komunalnih dejavnostih, DD o natančnejši razčlenitvi meril za organiziranje komunalnih OZD, branžni sporazum, zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu itd.). Tako stanje na področju samoupravne normative predstavlja bistveno motnjo (člen 619/I-točka 5 Zakona o združenem delu).
Ker je DO »KOSTAK« v nezavidljivem ekonomsko-gospodarskem položaju, je neodgovorno, da delavski svet na zahtevo IS skupščine občine Krško, oziroma-Občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ni sprejel predsanacijskega programa, enako neodgovorna pa je bila zavrnitev, da po zakonu prerazporedi delovni čas v DE gradbeništvo. Opisana ravnanja pomenijo bistveno motnjo v samoupravnih odnosih (člen 619/I-točka 9 Zakona o združenem delu).
Predlog za sprejem ukrepa družbenega varstva DO »KOSTAK« je s posredovano obrazložitvijo na svoji seji, ki je bila 11.4. 1985 in so ji prisostvovali tudi predstavniki DPO občine Krško ter SKIS občine Krško obravnaval izvršni svet skupščine občine Krško. Ob tem, da na predlagani ukrep družbenega varstva ni imel pripomb in jih je zato v celoti podprl, je IS izpostavil še svoje dodatne ugotovitve in razloge:
Neustrezna organiziranost DO »OSTAK«, slaba kadrovska zasedba, nestrokovna in neučinkovita organiziranost strokovnih služb so vzroki za že dalj časa trajajoče motnje v njenem poslovanju, še posebej pa za že nekaj let perečo problematiko izvajanja komunalnih uslug po obsegu in njihovi .kakovosti. Slednje je po našem mnenju tudi posledica tega, daje bila v okviru plansko-analitskih nalog politika komunalnega gospodarstva zanemarjena, zanemarjali pa so tudi delo pri pripravah osnov za doseganje ekonomske cene posameznih dejavnosti.
DO »KOSTAK« je kljub temu, da kadrovsko in tehnično ni bila dovolj usposobljena, svojo dejavnost razširila še na gradbeništvo in je v tem okviru prevzemala tudi novogradnje, čeprav so se v skupščini SKIS dogovorili le za to, da bo opravljala »revitalizacijo« objektov. To dejavnost so opravljali z velikimi motnjami in jo končali z izgubo, kar je povzročilo prelivanje komunalnega dinarja v gradbeno dejavnost.
V okviru izvajanja komunalnih storitev postaja kritično tudi že vzdrževanje komunalnih objektov, oziroma so vse bolj pogoste kritike na odnos do tega in kakovosti nasploh.
Ker DO »KOSTAK« ni več uresničevala dogovorjenih programov, je prihajalo do spornih razmerij s SKIS občine Krško. DO »KOSTAK« bi morala po dogovorjeni politiki vsako leto izločiti sredstva za razširjeno reprodukcijo, a je to spoštovala le do srede 1984. leta, po tem pa jih je prelivala v enostavno, kar je skupščini SKIS opravičevala z nepravimi izhodišči, ne da bi sama izdelala program ukrepov, ki bi zagotovili take poslovne rezultate, ki bi zagotavljali tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. Tako je v zadnjem 3-mesečju 1984. leta in prvem v letu 1985 sredstva za razširjeno reprodukcijo prelila v pokrivanje izgube (predvsem v gradbeni dejavnosti). Ob tem pripisuje IS SO Krško delno krivdo za tako stanje tudi SKIS, saj ugotavlja, da sev razreševanju nakopičenih težav v DO »KOSTAK« kot nosilka politike komunalnega gospodarstva ni dovolj vključevala in ni storila vsega, kar bi morala.
Izvršni svet meni, da je v razmerah, ko je DO »KOSTAK« zaključila poslovno leto 1984 z motnjami, njeno poslovanje ogroženo in sev tem letu — ker ni sprejela sanacijskih ukrepov, njeno stanje še zaostruje, saj prihaja do izgub v posameznih dejavnostih. Vse to ima za.posledico zniževanje komunalnega standarda delovnih ljudi in občanov. Izvršni svet hkrati meni. da DO v sedanji kadrovski sestavi ne zagotavlja pogojev za uresničevanje programa gospodarske stabilizacije, niti za uresničevanje lastnega programa ter za zagotavljanje trajne in nemotene oskrbe delovnih ljudi in občanov ter drugih uporabnikov s kakovostnimi komunalnimi storitvami. Zato smatra, da je predlog za za časni ukrep družbenega varstva utemeljen in upravičen.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Sklep je po 633 členu Zakona o združenem delu dokončen in zoper njega ni rednega pravnega sredstva. Prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep družbenega varstva, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja imajo pravico, da v roku 15. dni vložijo zahtevo na sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti ne odloži njegove izvršitve (člen 11 Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine).
Številka: 1-023-1/85 Datum: 25/4-1985
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC
167.
POPRAVEK ODLOKA O DAVKIH OBČANOV
Pri preverjanju teksta odloka o davkih občanov, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 8, smo ugotovili tiskarske napake, ki so naslednje:
V glavi odloka je pravilno:
»Na podlagi l. in 6. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82, 9/85) in 157. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/82) je Skupščina občine Krško...«
V 14. členu:
druga alineja glasi:
»— na katerih se zasadijo vinogradi nad 15 a — 4 leta«
V 17. členu:
V prvem odstavku zadnji dve vrstici pravilno glasita:
»oddajo tržne viške goveda, prašičev, žita, krompirja, sadja, mleka, zelenjave in grozdja na osnovi pogodbe, se davek iz kmetijstva zniža do 70%.«
V tretjem odstavku zadnji dve vrstici glasita:
»letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.«
Četrti odstavek manjka in se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu, oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad.«
V 19. členu:
V prvem odstavku je v drugi vrsti namesto »proizvodi« pravilno »proizvodnji« in v četrti vrsti je namesto »Črenjevec« pravilno »Črešnjevec«
Začetek drugega odstavka je naslednji:
»Prav tako so pod enakimi pogoji oproščeni davka od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti zavezanci v naseljih:«
V 20. členu:
V prvi vrsti je namesto »zemeljskih« pravilno »zemljiških«.
V 23. členu:
pod a) druga alineja glasi:
»— nad 55 let ženske, oziroma 60 let moški — za 45%«
V 26. členu:
V drugem odstavku manjka na koncu tretje vrste beseda »takega«
V 27. členu:
V prvem odstavku v prvi vrsti je namesto »ne« pravilno »na«
V prvem odstavku je pri navajanju olajšav za prvi dve olajšavi pravilno:
»za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10% «
»za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 2©%«
V 29. členu:
V drugem odstavku v prvi vrsti je pravilno »zaposleni delavec«
V 30.. členu:
V drugi vrsti je pravilno »100%«.
V 32. členu:
Pod številko 1 — zadnje štiri vrste glase:
»doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela — 10%«
V 39. členu:
Vprvem odstavku v prvi vrsti je pravilno: »davek po odbitku«
Za 45. členom se doda:
»VIII. DAVEK OD PREMOŽENJA«
V 50. členu:
Na koncu teksta se doda stavek:
»Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. 1. za preteklo leto, predložiti davčnemu organu podatke o poprečni vrednosti točke, ki je osnova za izračun vrednosti stavbe, oziroma stanovanja«.
DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO: namesto »VIII« je »IX«
DRUGE DOLOČBE: namesto »IX« je številka »X«
V 58. členu:
tretji odstavek se konča: »ali v sorodni dejavnosti«
V četrtem odstavku je v drugi vrsti namesto »osnovno« pravilno »osnovo«
V 59. členu:
V drugem odstavku je v prvi vrsti namesto »gospodarskih« pravilno »gospodarske«
VLOŽITEV NAPOVEDI — namesto »X« je številka »XI«.
V 61. členu:
v drugi vrsti je pravilno »do 31. januarja 1986«
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE — namesto »XI« je številka »XII«.
Sekretar občinske skupščine ŽIVKO ŠEBEK
Občina Metlika
168.
Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in 6. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85), izdaja Oddelek za družbenoekonomski razvoj občine Metlika.
NAVODILO
O POŠILJANJU OBVESTIL O CENAH ZARADI SPREMLJANJA
L Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, in delovni ljudje, ki s . .samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem tekstu zasebni obrtniki), so dolžni pristojnemu organu za cene v občini pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati.
Obvestilo o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve:
panoga skupina podskupina	naziv
l	2	3	4*
PODROČJE 05—
GRADBENIŠTVO 0501	05010	050100	Visoka gradnja
— cena m2 stanovanja
0503	05030	Industrijska	in zaključna dela
v gradbeništvu
050301 Napeljava, popravilo in vzdrževanje gradbenih instalacij
— vodovodne, kanalizacijske in • električne instalacije
050302 Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu
— slikanje prostorov
PODROČJE 06—PROMET IN ZVEZE
060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki
— prevoz blaga s tovornjaki in traktorji
060503 Storitve v cestnem prometu
— storitve avtobusnih postaj 060602 Prevoz potnikov s taksi avtomobili
PODROČJE 09—OBRT IN OSEBNE STORITVE Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov
090121 Popravilo in vzdrževanje osebnih avtomobilov, avtobusov in traktorjev Izdelava in popravilo električnih izdelkov
090131 Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov
090132 Popravilo in vzdrževanje radijskih in TV aparatov in naprav Izdelava živilskih proizvodov
090172 Klanje živine in predelava mesa
— sveže meso: junčje meso (stegno, prsi, pleče), svinjsko meso (kare in stegno), perutninsko meso (pitani piščanci — brojlerji).
— hrenovke
0605	06050
0606 06060
0901	09012
09013
09017
0902	09020
09020!
090202
1003	10039
1103	10030
100390
I10301
1201
12019
1203	12031
1302	13021
13023
120190
120312
130211
130212 130231
— kranjske klobase
— suha slanina
Osebne storitve in storitve gospodinjstvom
Moške in ženske frizerske storitve:
— moško striženje
— hladna trajna
— vodna ondulacija s pranjem las Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil:
— kemično čiščenje moške obleke,
— moških hlač,
— ženskega krila
PODROČJE 10-STANOVANJSKO-KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASELJA IN PROSTORA Druge komunalne dejavnosti
— parkiranje in javne garaže
— dimnikarske storitve
— pogrebne storitve Javna skladišča in tržnice
— storitve tržnic na debelo in na drobno
PODROČJE 12—IZOBRAŽEVANJE,
ZNANOST, KULTURA IN
INFORMACIJE
Izobraževanje
Drugo izobraževanje
— ura vožnje z motornimi vozili
— tečaj strojepisja Časopisno založniška dejavnost
— lokalni politično informativni
— časopisi
PODROČJE 13—ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok
Dijaški in študentski domovi Socialno varstvo normalnih oseb
OBRAZEC
ZA OBVESTILO O CENAH ZARADI SPREMLJANJA Naziv OZD oziroma zasebnega obrtnika
2. Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začnejo uporabljati nove cene.
3. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke:
1) ime proizvoda oziroma storitve,
2) mersko enoto,
3) ceno proizvoda oziroma storitve:
a) ceno na dan 31. decembra predhodnega leta,
b) ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene
c) novo ceno,
d) odstotek povečanja,
4) vrsta cene (za proizvode):
a) proizvajalska.
b) v prodaji na debelo,
c) v prodaji na drobno,
5) podatke o tem. kateri organ upravljanja je sprejel sklep o povečanju cene.
6) datum sprejetja sklepa o povečanju cene,
7) datum začetka uporabe nove cene.
Točki 5) in 6) se nanašata samo na organizacije združenega dela.
4. Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se pošlje Oddelku za družbenoekonomski razvoj občine Metlika v enem izvodu na obrazcu, ki je sestavni del navodila.
5. lo navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Štev.: 38-3/85 Datum: 23/4-1985
Načelnik
oddelka za družbenoekonomski razvoj
NIKOLA LADIKA. dipl. oec.
Zap. Proizvod oziroma Merska		Cena proizvoda oziroma storitve		
št. storitev	enota	na dan 31. decembra predhodnega leta	ki se je uporabljala do začetka nova uporabe nove cena cene	% povečanja
I 2 3 1. Vrsta nove cene: a)	proizvajalska b)	v prodaji na debelo		4	5 6	5:4 6:5 6:4
c) v prodaji na drobno
Naziv organa upravljanja, ki je sprejel
sklep o povečanju cene proizvoda oziroma storitve: .
3. Datum sprejetja sklepa o povečanju cene proizvoda oziroma storitve:
4. Datum začetka uporabe nove cene proizvoda oziroma storitve:........................................................
Točki 2. in 3. se nanašata samo na organizacije združenega dela
169.
Na podlagi določil 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Ur. I. SRS, št 3/73. 17/83), 245. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. 4. 1985 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 4. 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Metlika.
1. člen
Razpisuje se referendum za uvedbo občinskega samoprispevka v denarju za sofinanciranje skupnih družbenih potreb.
2. člen
Reterendum se razpisuje za celotno območje občine Metlika.
3. člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, sc bo financirala gradnja objektov skupnega družbenega pomena.
4. člen
Skupna investicijska vrednost objektov, navedenih v prejšnjem členu, znaša
425.900.000	din. Od tega zneska se bo s samoprispev kom zbralo 94.J50.000 din.
Od skupno zbranih sredstev se bo namenilo za sofinanciranje programa skupnih nalog iz 3. člena tega sklepa 80' i zbranih sredstev, kar znese 75.400.000din: 20' f zbranih sredstev, kar znese 18.750.000 din. pa se bo namenilo za sofinanciranje del iz programa krajevnih skupnosti.
5. člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let. in sicer od L 7. 1985 do 30. 6. 1990.
Stopnje in zavezanci:
1. Samoprispevek plačujejo delavci v združenem delu in delavci, ki združujejo delo pri občinah, ki samostojno z osebnim delom opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost z delovnimi sredstvi, kisov lasti občanov, po stopnji 2 ‘i neto osebnih dohodkov:
2. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost s sredstv i. ki so v lasti občanov, po stopnji 3‘r od neto osebnih dohodkov:
3. Kmetje in drugi občani, ki so zavezanci za plačilo davka iz kmetijske dejavnosti in se jim ne ugotavlja dohodek, razen tistih, ki so oproščeni plačevanja davka iz kmetijske dejavnosti oziroma katerim katastrski dohodek ne presega 2.050 din po stopnji 3' i od osnove katastrskega dohodka:
4. Upokojenci starostnih družinskih in invalidskih pokojnin po stopnji 2'i.
Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, plačujejo prispevek za vsak vir dohodkov posebej.
6. člen
Samoprispev ek se ne plačuje od:
— prejemkov socialno varstvene pomoči
— invalidnin
— pokojnin z varstvenim dodatkom
— štipendij učencev in študentov
— nagrad, ki jih prejemajo učenci in študenti na proizvodnem delu oziroma proizvodni praksi.
Samoprispevek se tudi ne plačuje od regresa za letni dopust in od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu.
7. člen
Samoprispevek zavezancev iz 1. in 4. točke 5. člena tega sklepa obračunavajo in vplačujejo izplačevalci osebnih dohodkov, nadomestil osebnih dohodkov in pokojnin.
Samoprispevek zavezancev iz 2. in 3. točke 5. člena tega sklepa obračunava in vplačuje Uprava za družbene prihodke skupščine občine Metlika.
8. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnili obveznosti iz samoprispevka, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
9. člen
Pravico glasovanja na referendumu intajo občani, ki so vpisani v splošnem volitvenem imeniku v občini Metlika.
Pravico glasovanja imajo tudi občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa sklenili delovno razmerje pod pogoji in na način, kot to določa zakon.
10. člen
Referendum bo v nedeljo, 2. junija 1985, od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
Za izvedbo referenduma je zadolžena občinska volilna komisija.
11. člen
Glasovanje na referendumu je neposredno in tajno.
Glasuje se z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA GLASOVNICA
Za glasovanje na referendumu dne 02.06.1985 za uvedbo samoprispevka v denarju za obdobje petih let, t.j. od 01.07.1985 do 30.06.1990, v občini Metlika za sofinanciranje gradnje objektov skupnega družbenega pomena.
GLASUJEM
..ZA«	»PROTI«
pečat
Glasuje se tako. da se obkroži besedilo »ZA« oziroma besedilo »PROTI«.
12. člen
Izid glasovanja na referendumu ugotovi in razglasi občinska volilna komisija.
13. člen
Izvršni svet skupščine občine Metlika letno poroča skupščini občine o uresničevanju zbiranja in uporabe zbranih sredstev iz samoprispevka.
14. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 014-1/85 Datum: 24. 4. 1985
Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž., l.r.
Občina Novo mesto
170.
Na podlagi 213. člena in v skladu z 240. členom statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah družbenopolitičnega zbora dne 22. 4. 1985, zbora združenega dela dne 25.
4.	1985 in zbora krajevnih skupnosti 25. 4. 1985 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov občine Novo mesto
L člen
S tem odlokom se v skladu z razvojem družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema ter zaradi prenehanja in sprememb zakonskih osnov določajo odloki občine Novo mesto, ki prenehajo veljati.
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljatijz občini Novo mesto-nasle-dnji odloki:
L odlok o izenačenju predpisov ObLO Novo mesto in bivših ObLO Straža-Toplicc in Šentjernej (Uradni vestnik okraja št. 9/59)
2. odlok o izenačenju predpisov ObLO Novo mesto in bivšega ObLO Žužemberk (Uradni vestnik okraja št. 13/61)
3. odlok o ustanovitvi medobčinske uprave za notranje zadeve (Uradni vestnik Dolenjske št. 9/65)
4. odlok o razmejitvi pravic samoupravljanja delovnih ljudi v upravnih organih občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 23/65)
5. statutarni odlok o načinu izbire delegatov, ki bodo sodelovali na zasedanju delegatov občin in skupščin SR Slovenije (Skupščinski dolenjski list št. 22/69)
6. odlok o vodenju splošnega volilnega imenika v obliki kartoteke (Skupščinski Dolenjski list št. 3/67)
7. odlok o prenosu zadev v pristojnost svetov skupščine’občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 10/64)
8. odlok o ustanovitvi poravnalnih svetov (Žužemberk) — (Uradni vestnik okraja št. 2/60 in 13/61)
9. odlok o določitvi števila sodnikov sodišča združenega dela v Novem mestu (Skupščinski Dolenjski list št. 6/75)
10. odlok o sodnih taksah (Skupščinski Dolenjski list št. 14/69)
11. odlok o načinu razseka in prodaje svežega mesa na drobno v prodajalnah mesa na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 22/69 in 28/69)
12. odlok o ukrepih za preprečevanje škode po divjadi (Skupščinski Dolenjski list št. 4/71)
13. odlok o obveznih agrotehničnih ukrepih naobdelovalnih zemljiščih v državljanski lastnini (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64)
14. odlok o vpeljavi razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmečke mladinev občini (Skupščinski Dolenjski list št. 13/64)
15. odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov (Skupščinski Dolenjski list št. 18/72)
16. odlok o določitvi kriterijev za socialno ogroženost kmeta borca kot pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka (Skupščinski Dolenjski list št. 10/73)
17. odlok o sredstvih, ki se stekajo v sklad za pospeševanje kmetijstva (Skupščinski Dolenjski list št. 8/70)
18. odlok o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcem pri zasebnih delodajalcih (Skupščinski Dolenjski list št. 22/67 in 20/70)
19. odlok o uvedbi evidence in kontroli cen v občini Novo mesto (Uradni vestnik okraja št. 22/58)
20. odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov, gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (ObLO Šentjernej, Uradni vestnik okraja št. 1/57 in 16/57)
21. odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o vpeljavi turistične takse v občini Novo mesto (prečiščeno besedilo) — (Uradni vestnik okraja št. 2/57)
22. odlok o sprejetju regionalnega prostorskega programa razvoja turizma v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 15/69)
23. odlok o ustanovitvi kmetijsko-gospodinjskih šol na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja št. 1/57)
24. odlok o ustanovitvi hospitacijskih šol (Uradni vestnik okraja št. 3/59)
25. odlok o ustanovitvi šole za odrasle (Uradni vestnik okraja št. 3/59 in 9/59)
26. odlok o voznih olajšavah na avtobusih za dijake in učence osnovnih šol ter strokovnih šol iz občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja št. 11/61)
27. odlok o brezplačnem prevozu učencev osnovnih šol in voznih olajšavah za dijake srednjih šol v občini Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 26/65)
28. odlok o kriterijih za dodeljevanje sredstev, ki pripadajo šolam za njihovo osnovno dejavnost (Uradni vestnik Dolenjske št. 4/64)
29. odlok o ustanovitvi sklada za financiranje gradnje nove osnovne šole v Novem mestu (Skupščinski Dolenjski list št. 9/67 in 1/69)
30. odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Skupščinski Dolenjski list št. 8/72 in 10/73)
31. odlok o socialni pomoči (Skupščinski Dolenjski list št. 10/67) odlok o prenosu skrbstvenih zadev na Center za socialno delo Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 9/67)
odlok o ustanovitvi komunalnih skupnosti za zaposlovanje za območje občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske št. 6/66 in 19/66)
34. odlok o ustanovitvi komunalnih skupnosti za socialno zavarovanje za občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje in o določitvi medsebojnih razmerij med občinami ustanoviteljicami ter o razmerjih do komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja (Glasnik št. 44/63 in 5/64, Uradni vestnik Dolenjske št. 1/64)
35. odlok o ustanovitvi regionalnega zdravstvenega centra v Novem mestu (Skupščinski Dolenjski list št. 32/67)
36. odlok o plačevanju amortizacije po večji stopnji v zdravstvenih zavodih (Uradni vestnik Dolenjske št. 1/65)
37. odlok o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov ter o določitvi medsebojnih razmerij med občinami ustanoviteljicami in njihovih razmerij do komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja (Uradni vestnik Dolenjske št. 6/66)
38. odlok o priznanju olajšav samoplačnikom pri plačevanju zdravstvenih storitev (Skupščinski Dolenjski list št. 9/67)
39. odlok o stopnjah prispevkov za dnevno varstvo otrok (Skupščinski Dolenjski list št. 5/72)
40. odlok o določitvi imen odredoma predvojaške vzgoje v občini Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 13/64)
41. odlok o ustanovitvi občinskega štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi
hudimi nesrečami ter o imenovanju njihovih članov (Skupščinski Dolenjski list št. 21/67)
42. odlok o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo ustanoviti organe za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (Skupščinski Dolenjski list št. 21/67)
43. odlok o ustanovitvi sklada za financiranje teritorialne obrambe in civilne zaščite (Skupščinski Dolenjski list št. 24/69)
44. odlok o sprejetju občinskega načrta za civilno zaščito (Skupščinski Dolenjski list št. 13/72)
45. odlok o ustanovitvi občinskega štaba za civilno zaščito (Skupščinski Dolenjski list št. 13/72)
46. odlok o organizaciji in delovanju predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in pomožnih služb — v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni — (sprejet 25. 10. 1977 — ni objavljen)
47. odlok o ustanovitvi pokrajinskega odbora (sprejet 30. 3. 1976 — ni objavljen)
48. odlok o obveznem zatemnjevanju (sprejet 30. 3. 1976 — ni objavljen)
49. odlok o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 30/81)
50. odlok o določitvi najvišje tarife za dimnikarske storitve na območju občine novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 24/62)
51. odlok o določitvi tarife za odvoz smeti ter odpadkov in uporabi javnih odlagališč (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64)
52. odlok o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije (Skupščinski Dolenjski list št. 6/82)
53. odlok o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni vestnik Dolenjske št. 6/56)
54. odlok o tem, katere zgradbe se štejejo kot zgradbe za počitek in oddih lastnika (Uradni vestnik Dolenjske št. 2/59)
55. odlok o določitvi območij, za katera se lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti (Uradni vestnik okraja št. 15/59)
56. odlok o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja št. 4/60 in 13/60)
57. odlok o pogojih za oddajanje stanovanj v družinskih stanovanjskih hišah in etažnih stanovanj, ki so državljanska lastnina, na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja št. 4/60)
58. odlok o določitvi družbenih in drugih organizacij, ki bodo imele svoje predstavnike v upravnem odboru občinskega stanovanjskega sklada (Uradni vestnik okraja št. 5/60)
59. odlok o zavarovanju plačila stroškov za popravljanje in vzdrževanje družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, ki obremenjujejo lastnika in o odplačevanju posojila, najetega za upravljanje in vzdrževanje hiše (Uradni vestnik okraja št. 5/60)
60. odlok o določitvi odstotka stanarine in najemnine, ki pripada stanovanjskim skupnostim v občini Novo mesto (Uradni vestnik okraja št. 5/60)
61. odlok o ugotavljanju stanarine oz. najemnine od stavb po vaseh in zunaj okolišev mest klimatskih in turističnih krajev na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja št. 14/61)
62. odlok o namenski uporabi poslovnih prostorov občine Novo mesto (Glasnik št. 63/63)
63. odlok o določitvi najnižje najemnine za poslovne prostore in o njeni delitvi na sklade občine Novo mesto (Glasnik št. 63/63)
64. odlok o reguliranju pravice odpovedi najemnih pogodb za poslovne prostore določenih kategorij (Glasnik št. 63/63, Uradni vestnik Dolenjske, št. 5/66)
65. odlok o prenehanju veljavnosti pravilnika o dodeljevanju stanovanj v zgradbah ObLO Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 13/65)
66. odlok o pooblastitvi sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Novo mesto za izvršitev revalorizacije stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 16/65 in 26/65)
67. odlok o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti (Uradni vestnik Dolenjske št. 1/66)
68. odlok o splošnih pogojih vzajemnih razmerij lastnikov posameznih delov stavb (Skupščinski Dolenjski list št. 27/67 in 1/68)
69. odlok o oprostitvi plačevanja pristojbin za kmetijske traktorje in priklopnike ter nekatera specialna cestno motorna vozila (Skupščinski Dolenjski list št. 5/77)
70. odlok o merilih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Skupščinski Dolenjski list št. 18/69 in 22/72)
71. odlok o načinu odmere in roku plačila stroškov, kijih morajo plačati nosilci stanovanjske pravice za uporabo skupnih naprav v hiši (Glasnik št. 63/63)
72. odlok o določitvi in plačevanju akontacije na nove stanarine in najemnine na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 16/65 in 19/65)
73. odlok o najvišji stanarini za stanovanja, kijih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (Uradni vestnik Dolenjske št. 1/66)
74. odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš (Uradni vestnik Dolenjskešt. 1/66 in 5/66)
75. odlok o ukrepu neposredne družbene kontrole cen za stanarine (Skupščinski Dolenjski list št. 7/70)
76. odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 2/73)
77. odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 2/73)
78. odlok o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 13/73 in 18/73)
79. odlok o določitvi stanovanjskega standarda (Skupščinski Dolenjski list št. 26/73)
80. odlok o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 9/75 in 1/77)
81. odlok o družbeni pomoči občanom za delno nadomestitev stanarin (Skupščinski Dolenjski list št. 22/77 in 16/78)
82. odlok o najvišjih stanarinah in najemninah za poslovne prostore (Skupščinski Dolenjski list št. 23/80)
83. odlok o razglasitvi splošne in začasne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture na območjih, za katera se predvideva izdelava UN ali uvedba razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komunalne ureditve (Skupščinski Dolenjski list št* 19/76)
84. odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na manjšem kompleksu zemljišč v Mrzlih dolinah na Brodu (Skupščinski Dolenjski list št. 27/81)
85. odlok o razglasitvi splošne prepovedi zemljišč, kijih bo obsegal ZN za ureditveno območje B-10 v Žabji vasi (Skupščinski Dolenjski list št. 1/79 in 20/80)
86. odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč, kijih bo obsegal ZN za del ureditvenega območja C-5 v predelu med Irčo vasjo in Brodom (Skupščinski Dolenjski list št. 1/79)
87. odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na območju nad šolo v Stopičah (Skupščinski Dolenjski list št, 27/81)
88. odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na spominskem območju Javorovica (Skupščinski Dolenjski list št. 27/81)
89. odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na spominskem območju Stare žage (Skupščinski Dolenjski list št. 27/81)
90. odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč za zazidalno območje v Otočcu (Skupščinski Dolenjski list št. 30/81)
91. odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture na zazidalno območje nadomestnih kmetij na Brodu (Skupščinski Dolenjski list št. 31/81)
92. odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture, kijih bo obse-gal ZN Šentjernej (sejmišče II) — (Skupščinski Dolenjski list št. 18/82)
93. odlok o gradbenih delih, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje (Uradni vestnik Dolenjske št. 13/64)
94. odlok o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo mostu čez Krko v Novem mestu s priključnimi cestami (Skupščinski Dolenjski list št. 20/73)
95. odlok o plačevanju odškodnine za nacionalizirane zgradbe, dele zgradb in gradbena zemljišča (Uradni vestnik okraja št. 10/60)
96. odlok o označevanju objektov s posebnimi hišnimi številkami (Skupščinski Dolenjski list št. 19/73)
97. odlok o ustanovitvi komunalne banke (Uradni vestnik okraja št. 2/62)
98. odlok o obrestni meri od poslovnega sklada komunalnih storitev in gostinskih gospodarskih organizacij (Uradni vestnik okraja št. 11/62)
99. odlok o spojitvi komunalnih bank v Brežicah, Črnomlju, Novem mestu. Sevnici in Vidmu-Krškem v Medobčinsko komunalno banko Novo mesto (Uradni vestnik okraja št. 21/62, Glasnik št. 54/63 in 5/64)
100. odlok o prenosu sredstev družbenega intervencijskega sklada na komunalno banko Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 5/64 in 1/65)
101. odlok o določitvi odstotka celotnega dohodka, ki ga odvajajo trgovska podjetja s kmetijskimi živilskimi pridelki v svoje sklade rizika (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64)
102. odlok o določitvi obsega višine denarne pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 11/65)
103. odlok o prenosu sredstev sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Novo mesto v kreditni sklad KB Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjskešt. 26/65)
104. odlok o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencem (Uradni vestnik Dolenjske št. 26/65)
105. odlok o obrestnih merah, po katerih plačujejo gospodarske organizacije obresti od sredstev poslovnega sklada, s katerimi opravljajo komunalno, gostinsko, turistično in storitveno-obrtno dejavnost (Uradni vestnik Dolenjske št. 13/66, 23/66; Skupščinski Dolenjski list št. 9/68)
106. odlok o določitvi višine prispevka, ki gre v skupne rezerve gospodarskih organizacij v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 7/68)
107. odlok o načinu upravljanja občinskega sklada skupnih rezerv (Skupščinski Dolenjski list št. 4/71)
108. odlok o amortizaciji osnovnih sredstev občinskih organov (Skupščinski Dolenjski list št. 8/70)
109. odlok o določitvi stopnje za obravnavanje amortizacije za osnovna sredstva skupne porabe določenih uporabnikov družbenih sredstev za obdobje 1982 — 1985 (Skupščinski Dolenjski list št. 21/82)
110. odlok o sredstvih občine Novo mesto za izravnavanje v gospodarstvu in pospeševanju nekaterih gospodarskih dejavnosti (Skupščinski Dolenjski list št. 19/73)
111. odlok o občinskih upravnih taksah (Skupščinski Dolenjski list št. 32/77).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 010-01/85 Datum: 25/4-1985
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, l.r.
171.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 4/79 in 11/81), 1. člena spremembe dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS,št. 7/85) in 223. členastatutaobčine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne25. aprila 1985 sprejela
ODLOK
o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
1. člen
Zaradi varstva kmetijskih zemljišč in gozdov, v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in zagotovitve sredstev za izvajanje nalog Kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Novo mesto, se s tem odlokom predpiše odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in odškodnina za izkopane rudnine.
2. člen
Za kmetijska zemljišča se štejejo vsa zemljišča, ki so v skladu z 10. členom zakona o kmetijskih zemljiščih ali s prostorskimi izvedbenimi akti namenjena za kmetijsko proizvodnjo in zemljišča, ki so z dolgoročnim prostorskim planom namenjena za zidavo, dokler se na njih ne začne graditi.
3. člen
Kmetijska obdelovalna zemljišča so ne glede na rabo: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki; kmetijska neobdelovalna zemljišča so: pašniki, barjanski travniki, plantaže gozdnega drevja in trstičja.
Za določanje kulture zemljišča veljajo podatki iz zemljiškega katastra.
4. člen
Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta, ali pa v nasprotju s predpisi, tako da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
5. člen
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda se določi v znesku za m2:
320.00 din za	kmetijsko	obdelovalno	zemljišče	1.	katastrskega	razreda
290.00 din za	kmetijsko	obdelovalno	zemljišče	2.	katastrskega	razreda
250.00 din za	kmetijsko	obdelovalno	zemljišče	3.	katastrskega	razreda
100.00 din za	kmetijsko	obdelovalno	zemljišče	4.	katastrskega	razreda
50.00 din za kmetijsko obdelovalno zemljišče 5. in 6. katastrskega razreda
40.00 din za kmetijsko obdelovalno zemljišče ter neobdelovalno zemljišče in gozd 7. in 8. katastrskega razreda.
6. člen
Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in opekarsko glino, plača poleg odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča še odškodnino v višini 5"/ prodajne cene za m' izkopanih rudnin. To odškodnino odmeri pristojni občinski upravni organ za rudarstvo na podlagi prijave, ki jo mora v roku 15 dni po preteku vsakega polletja predložiti fizična ali družbena pravna oseba, ki izkorišča rudnine.
7. člen
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določi za gradnjo objekta, in od površine, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta kot funkcionalno zemljišče.
Če v lokacijski dokumentaciji ni izkazano zemljišče za redno rabo objekta, odmeri odškodnino občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, potem ko je dobil mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo. Če le-ta ne da mnenja v 30 dneh, lahko odloči občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, brez tega mnenja.
Za izkoriščanje kamna, mivke, gramoza, peska in gline se za obračun odškodnine upošteva celotna površina, kije določena z lokacijskim dovoljenjem za izkoriščanje rudnin, s tem da se odškodnina lahko odmeri po enotah izkoriščanja.
8. člen
Odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ne plača investitor, kadar gradi:
— objekt za rejo govedi, konj in drobnice s pripadajočimi objekti, rastlinjaki, gozdne prometnice in dovozne poti v gorskih in hribovitih predelih,
— objekt za potrebe JLA in za potrebe splošnega ljudskega odpora,
— objekt, ki se gradi zaradi obrambe pred poplavami, za regulacijo vodotokov in za urejanje vodnega režima na kmetijskih in drugih zemljiščih z namenom zboljšave kmetijskih zemljišč in varstva nalog ter kakovosti voda.
9. člen
Odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča zaradi graditve objekta odmeri v upravnem postopku občinski organ, pristojen za lokacijske zadeve na zahtevo stranke. Odločbo o odmeri odškodnine se v enem izvodu dostavi Kmetijski zemljiški skupnosti.
Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, za katero ni bilo izdano gradbeno dovoljenje oziroma dovoljenje za koriščenje rudnin, se odmeri na zahtevo kmetijske inšpekcije.
10. člen
Odškodnina se plača pred izdajo gradbenega dovoljenja ali potrdil a o priglasitvi del, oziroma dvoljenja za koriščenje rudnin na zbirni račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Novo mesto.
Kmetijska zemljiška skupnost občine Novo mesto odvaja 20.- din po m2 Zvezi vodnih skupnosti SR Slovenije. Višin a odškodnine za m2 zemljišča, določene v 5. členu tega odloka, se valorizira vsaki dve leti v skladu s splošnim gibanjem cen.
11. člen
Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja, potrdila o priglasitvi oziroma dovoljenja za koriščanje rudnin.
12. člen
Odškodnino po tem odloku plačujejo tudi investitorji objektov regionalnega pomena, za katera izdaja lokacijska in gradbena dovoljenja pristojni republiški upravni organ.
13. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za kmetijsko inšpekcijo.
14. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: odlok o odškodnini zaradi
spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list. št. 4/80). odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (Skupščinski Dolenjski list, št. 22/81) in odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (Skupščinski Dolenjski list št. 24/82).
15. člen
Določbe tega odloka o višini odškodnine se ne uporabljajo, če je bila odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda plačana pred veljavnostjo tega odloka.
16. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 420-03/80-9 Datum: 25/4-1985
Predsednik skupščine občine Novo mesto UROŠ DULAR. l.r.
172.
Na podlagi 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82), 12. člena zakon a o cestah (Uradni list SRS št. 38/81) in 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS št. 8/82) je zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Novo-rnestO na seji dne 25. aprila 1985 sprejel
o spremembah in dopolnitvah odloka o javnih poteh v občini Novo mesto
1. člen
V odloku o javnih poteh v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 52/83) se
— v 2. členu za besedo »štejejo« dodajo besede:
»mestne ulice in trgi, ki niso razvrščeni med lokalne ceste.«
2. člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati osmi dan po objavi.
Številka: 352-04/83 Datum: 25/4-1985
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, I. r.
173.
Na podlagi 7. in 10. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 228. člena statuta občine Novo mesto Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto na seji dne 25. aprila 1985 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini
Novo meto
1. člen
V 1. členu odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 22/83) se:
— v drugem odstavku za besedo »trgi« doda besedilo: »ki so razvrščeni med lokalne ceste.«,
— v tretjem odstavku za besedo »naseljih« v oklepaju doda besedilo: »mestne ulice in trgi, ki niso razvrščeni med lokalne ceste.«
2. člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati osmi dan po objavi.
Številka: 34-09/80 Datum: 25/4-1985
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r.
174.
Na podlagi 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS št. 34/84), 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) in 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83) je zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto na seji dne 25. aprila 1985 sprejel
ODLOK
o pokopališkem redu za pokopališča v občini Novo mesto
L SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa pokopališki red, ki velja za pokopališča na območju občine Novo mesto.
2. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena.
Pokopališča na območju občine Novo mesto so sanitarno-komunalni objekti ki se urejajo in upravljajo po določilih zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč in tega odloka.
3. člen	__
S pokopališči na območju Novega mesta ob Cesti herojev in Šmihelu upravlja komunalna organizacija, s pokopališčem v Prečni komunalna organizacija in krajevna skupnost, z vsemi ostalimi pokopališči na območju občine pa upravljajo krajevne skupnosti.
4. člen
Pokopališča so namenjena pokopavanju umrlih ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.	.
Pokopališče ima pokopališki okoliš, z območja katerega se praviloma poko-pujejo umrli. Okoliš določijo sporazumno upravljalec pokopališča. Samoupravna komunalna skupnost in krajevna skupnost.
Neidentificirana trupla umrlih se pokopljejo na najbližjem pokopališču.
5. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč odloči na predolog krajevne skupnosti, v skladu s prostorsko dokumentacijo, občinski upravni organ, pristojen za urbanizem, po poprejšnjem soglasju sanitarne inšpekcije.
6. člen
2.
V občini Novo mesto sta na območju Novega mesta pokopališči ob Cesti herojev in Šmihelu ter pokopališča na območju naslednjih KS: KRAJEVNA SKUPNOST BELA CERKEV
— Bela Cerkev
KRAJEVNA SKUPNOST BRUSNICE
— Brusnice
3. KRAJEVNA SKUPNOST BUČNA VAS
— Dolenje Kamencc
— Gorenje Kamence
— Karteljevo
4. KRAJEVNA SKUPNOST DOLENJSKE TOPLICE
— Dolenjske Toplice
— Gorenje Sušice
— Loška vas
— Poljane
— Podturn
— Soteska
5. KRAJEVNA SKUPNOST
— Dolž
6. KRAJEVNA SKUPNOST
— Gabrje
7. KRAJEVNA SKUPNOST
— Hinje
— Žvirče
8. KRAJEVNA SKUPNOST
— Potov vrh
— Smolenja vas
— Veliki Slatnik
9. KRAJEVNA SKUPNOST
— Mirna peč
— Globodol
10. KRAJEVNA SKUPNOST
— Orehovica
11. KRAJEVNA SKUPNOST
— Otočec
— Zdinja vas
12. KRAJEVNA SKUPNOST
— Jurna vas
— Podgrad
— Veliki Cerovec
13. KRAJEVNA SKUPNOST
— Prečna
14. KRAJEVNA SKUPNOST
— Hrušica
— Mali Orehek
— Stopiče
— Šentjošt
15. KRAJEVNA SKUPNOST
— Dolenja Straža
— Drganja sela
— Gorenja Straža
— Vavta vas
— Zalog
16. KRAJEVNA SKUPNOST
— Gradišče
— Groblje
— Otok
— Šentjernej
— Šmarje
17. KRAJEVNA SKUPNOST
— Gorenje Dole
— Stara vas
— Škocjan
— Tomažja vas
— Velike Poljane
18. KRAJEVNA SKUPNOST
— Slape
— Šmarjeta
19. KRAJEVNA SKUPNOST
— Uršna sela
20. KRAJEVNA SKUPNOST
— Dvor
— Sela pri Ajdovcu
— Šmihel pri Žužemberku
— Veliko Lipje
— Vrhovo
— Žužemberk
II. UREDITEV POKOPALIŠČA NA NAČIN POKOPA
7. člen
Pokopališče mora biti ograjeno z zidom ali z gosto živo mejo oziroma mora biti primerno ločeno od ostalega prostora. Imeti mora tudi prostor za hrambo orodja, urejeno smetišče, urejen odvoz smeti, možno oskrbo z vodo in elektriko, dostop z motornim vozilom, kolikor je potrebno pa tudi prostor za odlaganje spomenikov.
8. člen
Pokopališča se ureja z ureditvenim načrtom, ki je sestavni del pokopališkega reda in je na vpogled uporabnikom in obiskovalcem pokopališča pri upravljalcu pokopališča. Ureditveni načrt za posamezna grobna polja mora biti izdelan v merilu 1 : 100.	'
Ureditveni načrt in pravilnik za njegovo izvajanje sprejme Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto. Ureditveni načrt izdela strokovna organizacija.
9. člen
Pokopališče je v ureditvenem načrtu razdeljeno na:
a) grobna polja
b) vrste grobov
c) grobove
DOLZ
GABRJE
HINJE
MALI SLATNIK
MIRNA PEČ
OREHOVICA
OTOČEC
PODGRAD
PREČNA
STOPIČE
STRAŽA
ŠENTJERNEJ
ŠKOCJAN
ŠMARJETA
URŠNA SELA ŽUŽEMBERK
Grobna polja so označena s črkami in številkami, vrste grobov z rimskimi številkami, grobovi pa z arabskimi številkami. Vse oznake so vnesene v ureditveni načrt, knjigo pokopov, v kartoteko grobov in najemno pogodbo.
Na pokopališču so oznake postavljene vidno na začetku vsakega grobnega polja in na začetku vsake vrste grobov.
10. člen
Upravljalec pokopališča vodi:
— ureditveni načrt s situacijo grobov,
— knjigo pokopov s podatki umrlih,
— kartoteko grobov z vsemi potrebnimi podatki,
— blagajniško knjigo o opravljenih vplačilih,
— kataster podzemnih naprav.
11. člen
Na pokopališčih so glavne dostopne poti širine l,50moz. prilagojenetehnolo-giji pokopavanja, poti med vrstami grobov pa so široke najmanj 0,50 m. Globina groba mora biti najmanj 1,80 m.
Na pokopališčih so naslednji štirje tipi grobov:
1. dvojni grob, velikosti od 1.80 do 2,10 m x 2.40 m, na posamezni grob odpade površina od 4,32 m2 do 5,04 m2;
2. enojni grob (poglobljen), velikosti od 0,90 do 1,20 m x 2,40 m oziroma skupno površino od 2,16 m2 do 2,88 m2;
3. vrstni grob, velikosti od 0,90 do 1,20 m x 2,40 m, skupna površina od 2,16 m2 do 2,88 m2; in se oddaja za določeno dobo najmanj 25 let:
4. žarni grob. dimenzije 1,20 x 1,20 m, z vmesno stezo 0.50 m ter 1,50 m široko dostopno potjo.
12. člen
Novih grobnic na pokopališčih ni dovoljeno graditi.
13. člen
Grobovi enega tipa sestavljajo posamezna grobna polja. Na grobnih poljih, kjer je po načrtu predviden samo en tip grobov, ni možno urediti drugi tip, pač pa se lahko že v urejen enojni, dvojni ali vrstni grob pokoplje žaro s pepelom.
14. člen
Upravljalec pokopališča skrbi za hortikulturno ureditev površine na pokopališču, ki je opredeljena z ureditvenim načrtom.
15. člen
Skupna grobišča so v družbeni zaščiti in zanje skrbe: občina, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, šole in komunalna organizacija. Vzdrževanje skupnih grobišč se uredi s posebnim programom.
K skupnim grobiščem spada tudi obstoječa kostnica.
Odločitev o pokopu na skupnem grobišču izda občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve.
Skupno grobišče tvori zaključno arhitektonsko celoto. Samovoljna sprememba ureditve skupnih grobišč ni dovoljena.
16. člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih ali obstoječih grobovih in grobnicah.
V enem žarnem grobu je lahko shranjenih tudi več žar v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča. Z ureditvenem načrtom pokopališča se lahko določi prostor za raztrositev pepela iz žar.
17. člen
V obstoječe grobnice sc sme umrle pokopavati lev krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom.
V druge grobove je dovoljen pokop v navadnih krstah iz mehkega ali trdega lesa brez kovinskega vložka.
V primeru več zaporednih pokopov sejama poglobi tako, da znaša plast zemlje nad krsto najmanj 1,50 m. Upravljalec pokopališča določi še druge primere, v katerih se mora jama poglobiti.
18. člen
Na vseh grobovih velja obvezna mirovalnadoba najmanj deset let. Ne glede na to je ponoven pokop v istem grobu dovoljen pred potekom mirovalnedobe, če jt bil grob že predhodno poglobljen, pri tem pa mora ostati najmanj 10 cm zemlje med krstami.
19. člen
Prevoz pokojnika se sme opraviti praviloma les posebnim mrliškim vozilom. Vozilo preskrbi upravljalec pokopališča ali organizator pogrebne svečanosti.
20. člen
Umrli iz pokopališkega okoliša, kjer je zgrajena mrliška vežica, morajo do pokopa obvezno ležati v mrliški vežici na pokopališču.
Umrli v krajevnih skupnostih, kjer ni mrliških vežic, ležijo do pokopa na krajevno običajen način, dokler upravljalci pokopališča ne zagotovijo ustreznih mrliških vežic v skladu s 45. členom Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč.
III. PRIJAVA SMRTI IN SKLENITEV NAJEMNE POGODBE ZA GROB
21. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in tudi določi čas pokopa. Praviloma mora poteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljalcu pokopališča, ter se mora dogovoriti o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah. Pokop se mora opraviti, ko se predloži vse dokumente, ki jih izda občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve.
22. člen
Svojci pokojnika oziroma najemniki groba sklenejo ob prijavi pokopa najemno pogodbo za grob z upravljalcem pokopališča. Ob sklenitvi pogodbe se vplača najemnina za grob, ki jo določi upravljalec pokopališča v soglasju z enotnimi merili, ki jih sprejme Samoupravna komunalna skupnost.
Z vplačilom najemnine za grob je plačano tudi vzdrževanje pokopališča.
Najemna doba traja praviloma do 30 let od zadnjega pokopa, lahko pa se podaljšuje z najemno pogodbo.
Cene vseh drugih pogrebnih storitev določa s posebnim cenikom upravljalec pokopališča v soglasju s Samoupravno komunalno skupnostjo.
23. člen
Najemnik pridobi pravico razpolaganja z grobom s sklenitvijo pogodbe z upravljalcem pokopališča, ki mora vsebovati:
— podatke o grobu,
— rok rednega plačila,
— čas prvega najema, ki ne more biti krajši od 10 let,
— višino najemnine,
— obveznost najemnika in upravljalca*in
— dolžnost najemnika, da pred iztekom pogodbe le-to obnovi.
Po preteku najemne dobe se lahko grob odda novemu najemniku, posmrtni ostanki pokojnika tega groba se lahko preselijo v obstoječo kostnico, ki jename-nu primerno oblikovana in ki izraža spoštovanje do umrlih.
Če se najemnik na poziv ne javi ali pa je njegovo prebivališče neznano, upravljalec pokopališča nagrobnik oceni in proda, izkupiček pa naloži na poseben račun. Če se tudi po dveh letih po prodaji upravičenec ne javi, upravljalec pokopališča denar uporabi za vzdrževanje pokopališča.
IV. UREDITEV GROBOV
24. člen
Najemnik groba mora pred ureditvijo groba vložiti pri upravljalcu pokopališča prošnjo s predlogom ureditve groba. Predlog ureditve mora biti v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča.
25. člen
Za ureditev obstoječih pokopališč imenuje komite za urbanizem občinskesku-pščine posebno strokovno komisijo v sestavi:
— predstavnik upravljalca pokopališča,
— predstavnik Samoupravne komunalne skupnosti,
— predstavnik strokovne organizacije za varstvo naravne in kult urne dediščine.
Komisija ima nalogo pregledati predloge za ureditev grobov, jih potrditi, zavrniti ali spremeniti predloge.
Najemnik lahko uredi grob samo na podlagi pogojev, ki izhajajo iz ureditvenega načrta.
Komisija se sestaja po potrebi, da pregleda predloge in o njih sklepa.
•	26. člen
Ureditev groba predstavlja postavitev nagrobnika, zasaditev cvetja, pokrovnih grmovnic, ureditev trate, postavitev posode za cvetje ter ploščica za sveče, vse skladno z ureditvenim načrtom oziroma zasaditvenim načrtom za posamezna grobna polja.
V.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA POKOPALIŠČA
27.	člen
Upravljalec pokopališča:
— ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov za dovolitev pokopa,
— poskrbi za izdelavo ureditvenih načrtov,
— vodi ustrezno evidenco dohodkov in izdatkov ter v zvezi s tem tudi ustrezno finančno poslovanje,
— določa mesto, datum in uro pokopa praviloma v sporazumu z naročilom,
— opravlja pokope	in prekope grobov,
— oddaja prostore	za grobove in vodi register sklenjenih	pogodb,
— daje soglasje k načrtom za ureditev grobov in postavitev spomenikov,
— nadzoruje postavitev spomenikov,
— vodi evidenco o	grobovih in pokopanih osebah,
— sklepa pogodbe	in izdaja splošne akte, s katerimi	se	ureja	opravljanje
pogrebnih in pokopaliških storitev v skladu s tem odlokom,
— skrbi za izvrševanje določil iz občinskega odloka o pogrebnih svečanostih,
— opravlja druge naloge po veljavnih predpisih.
28. člen
Upravljalec je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu, če je znan, .sicer velja postopek po predpisih o najdenih predmetih.
VI. DRUGE DOLOČBE
29. člen
Mrliške veže v občini Novo mesto ne smejo biti odprte v nočnem času od 20. do
7.	ure zjutraj naslednjega dne.
30. člen
Na pokopališčih in grobovih je prepovedano:
— nedostojno vedenje, vpitje, kričanje, razgrajanje, ipd.
— stopanje in hoja po grobovih,
— vodenje psov in drugih živali po pokopališču in v vežico,
— odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenih mest,
— trganje cvetja in zelenja na grobovih,
— vožnja z dvokolesi in motornimi vozili ali njih shranjevanje na pokopališčih,
— onesnažitev ali poškodbe pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov in nasadov,
— jemanje sveč, svetilk, vencev, cvetja in drugih predmetov,
— preprodaja grobov brez soglasja upravljalca pokopališča,
— pokopavanje pokojnika na tujem grobu brez soglasja najemnika groba in upravljalca pokopališča,
— postavljanje in odstranjevanje nagrobnikov brez poprejšnjega dovoljenja upravljalca pokopališča
— odstranjevanje drevesnih nasadov in okrasnega grmičevja ter sajenje dreves brez soglasja upravljalca ter
— ostala dejanja v nasprotju z določili tega odloka.
31. člen
Pokopališke poti, zgradbe, ograje in druge komunalne naprave mora vzdrževati upravljalec pokopališča. Za cerkvene objekte v sklopu pokopališča skrbi cerkev sama.
Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča.
Za red in vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov.
Upravljalec pokopališča in uporabnik lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju grobov.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
32. člen
Z denarno kaznijo od 500 do 15.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s 30. in 31. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo od 25.000 do 60.000 din se kaznuje za iste vrste prekrškov tudi pravno osebo, z denarno kaznijo od 500 do 15.000 din pa odgovorno osebo pravne osebe.
Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
V enem letu po uveljavitvi tega odloka sprejme upravljalec pokopališča v soglasju s Samoupravno komunalno skupnostjo pravilnik o pokopališkem redu.
Ureditveni načrt za pokopališča v Novem mestu se sprejme venem letu od uveljavitve tega odloka, za ostala pokopališča, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti, pa po programu Samoupravne komunalne skupnosti, najkasneje v roku dveh let.
Upravljalec pokopališča uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v roku dveh let od njegove uveljavitve.
34. člen
Do 27. novembra 1992. leta morajo biti zgrajene mrliške vežice: v Dolenjskih Toplicah, Šmarjeti, Šentjerneju, Škocjanu. Žužemberku, Mirni peči. Prečni in Straži.
35. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 14/58,9/59, 13/61) in Odlok o upravljanju pokopališč (Skupščinski Dolenjski list št. 27/67).
36. člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati osmi dan po objavi.
Številka: 352-05/80 Daturp: 25.4.1985
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, I. r.
175.
Na podlagi 219. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82),
21.	člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73,1/82) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) ter
15.	člena spremembe statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/82) je Skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1985 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ze leto 1984
1.
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1984, ki obsega:
— bilanco,
— bruto bilanco,
— pregled skupno doseženega prometa,
— pregled dolgov in preplačil zavezancev in
— zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa.
II.
Zaključni račun davkpv in prispevkov občanov za leto 1984 izkazuje:
— bremenitve	551,624,405,00	din
— plačila	535,918.669,00	din
— zaostanke —	dolg	15,705,736,00	din
III.
Ta sklep velja od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400—01/79 Datum: 25.4.1985
Predsednik skupščine občine Novo mesto UROŠ DULAR, l.r.
176.
Na podlagi 40. člena Odloka o davkih občanov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85) in 258. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je izvršni svet Skupščine občine Novo mesto na seji dne 24. aprila 1985 sprejel naslednjo
ODREDBO o določitvi odročnih in višinskih krajev
1.
Ta odredba določa odročne in višinske kraje v občini Novo mesto, v katerih se zasebnim davčnim zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, odmerja davek v pavšalnem letnem znesku.
2.
Za odročne kraje se štejejo vsi kraji, ki ne leže neposredno ob naslednjih prometnicah oz. cestah:
— Ljubljana—Zagreb
— Poljane—Žužemberk—Dvor—Soteska—Podturen—Dol. Toplice—Vavta vas—Novo mesto
— Soteska—Straža—Prečna—Novo mesto
— Novo mesto—Ratež—Šentjernej—Kostanjevica
— Šentjernej—Dol. Stara vas
— Novo mesto—Dol. Težka voda—Stopiče
— Dol. Težka voda—Vahta (na Gorjancih)
— Novo mesto—Otočec—Kronovo—Šmarjeta—Zbure—Škocjan—Dobruška vas—Dobrava—Šentjernej
— Biška vas—Mirna peč—Novo mesto
3.
Za višinske kraje se štejejo vsi kraji, ki so navedeni v 6. členu Odloka o davkih občanov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85).
Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem'listu, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
Številka: 422-010/85 Datum: 24/4-1985
Predsednik izvršnega sveta
skupščine občine Novo mesto JOŽE SUHADOLNIK,.!, r.
177.
Na podlagi 11. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SRS št. 9/85) in 6. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 8/85) izdaja Komite za družbeni razvoj Skupščine občine Novo mesto.
NAVODILO O POŠILJANJU OBVESTIL O CENAH ZARADI SPREMLJANJA
L Organizacije združenega dela, ki se kvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v
lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem tekstu: zasebni obrtniki), so dolžni komiteju za družbeni razvoj Sku-špčine občine Novo mesto — organu za cene v občini, pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati.
Obvestilo o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve:
panoga skupina	podskupina	naziv
1 2	3 4	
PODROČJE 05—GRADBENIŠTVO 0501	05010	050100 Visoka gradnja
cena m2 stanovanja 0503	05030	Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu
050301 Napeljava, popravilo i vzdrževanje gradbenih instalacij
— vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije
050302 Zaključna in obrtna del v gradbeništvu
— slikanje prostorov
PODROČJE 06—PROMET IN ZVEZE
0605	06050	060502	Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga
opravljajo zasebni prevozniki —prevoz blaga s tovornjaki in traktorji 060503	Storitve v cestnem prometu
— storitve avtobusnih postaj
0606	06060	060602	Prevoz polnikv s taksi avtomobili
PODROČJE 09—OBRT IN OSEBNE STORITVE
0901	09012	Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov
090121	Popravilo in vzdrževanje osebnih
avtomobilov, avtobusov in traktorjev 09013	Izdelava in popravilo električnih izdelkov
090131	Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov
090132	Popravilo in vzdrževanje radijskih in TV aparatov in naprav
09017	Izdelava živilskih proizvodov
090172	Klanje živine in predelava mesa
— sveže meso: junčje meso (stegno, prsi, pleče), sv injsko meso (kare i stegno), perutninsko meso (pitani piščanci-brojlerji).
— hrenovke
— kranjske klobase
— suha slanina
0902	09020	Osebne storitv e in storitve gospodinjstvom
090201	Moške in ženske frizerske storitve:
— moško striženje
— hladna trajna
— vodna ondulacija s pranjem las
090202	Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil:
— kemično čiščenje moške obleke.
— moških hlač
— ženskega krila
PODROČJE 10—STANOVANJSKO-KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASELJA IN PROSTORA 1003	10039	100390	Druge komunalne dejavnosti
— parkiranje in javne garaže
— dimnikarske storitve
— pogrebne storitve 1103	10030	110301	Javna skladišča in tržnice
— storitve tržnic na debelo in na drobno PODROČJI 12'—IZOBRAŽEVANJE. ZNANOST. KULTURA IN 1NEORMACTJI:
1201	Izobraževanje
12019	120190	Drugo izobražev anje
— ura vožnje z motornimi vozili
— tečaj strojepisja
1203	12031	120312	Časopisno založniška dejavnost
— lokalni politično informativni	časopis PODROČJE 12—ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARST VO
1302	13021	13021 I	Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok
130212	Dijaški in študentski domovi
13023	130231	Socialno varstvo normalnih oseb
2. Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha in sicer v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene.
3. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke:
1. ime proizvoda oziroma storitve:
2. mersko enoto;
3. ceno proizvoda oziroma storitve;
a.	ceno na dan 31. decembra predhodnega leta;
jj, ceno, ki se je uporabljala od začetka uporabe nove cene; c. novo ceno,
3! odstotek povečanja;
4. vrsta cene (za proizvode):
a. proizvajalska;
b. v prodaji na debelo;
c. v prodaji na drobno;
5. podatke o tem. kateri organ upravljanja je sprejel sklep o povečanju cen;
6. datum sprejetja sklepa o povečanju cen;
7. datum začetka uporabe nove cene;
Točki 5. in 6. se nanašata samo na organizacije združenega dela.
4. Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se pošlje Komiteju za družbeni razvoj Skupščine občine Novo mesto v enem izvodu naobrazcu, ki jesestav-ni del navodila.
5. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-02/85 Novo mesto, 19. 4. 1985
PREDSEDNIK KOMITEJA ZA DRUŽBENI RAZVOJ MILAN JAKOPIN, I. r.
OBRAZEC
ZA OBVESTILO O CENAH ZARADI SPREMLJANJA Naziv OZD oziroma zasebnega obrtnika Proizvod
oziroma Merska Cena proizvoda oziroma storitve
Zap.	storitev	enota na dan 31.	ki seje
št.		decembra	uporabljala
		predhod-	do začetka nova Vi povečanja
		nega leta	uporabe nove cena
			cene
1	2	3 4	5 6 5:4 6:5 6:4
Vrsta nove cene:
a) proizvajalska
b) v prodaji na debelo
c) v prodaji na drobno
Naziv organa upravljanja, ki je sprejel sklep o povečanju cene proizvoda oziroma storitve: Datum sprejetja sklepa o povečanju cene proizvoda oziroma storitve:	__________________________________
Datum začetka uporabe nove cene proizvoda oziroma storitve:	_________________________
Točki 2. in 3. se nanašata samo na organizacije združenega dela
Občina Ribnica
178.
Skupščina občine Ribnica je na podlagi 14. člena Zakona o sistemu družbene -kontrole cen (Ur. list SFRJ, št. 64/84). 5. člena Zakonao družbeni kontroli cen (Ur. list SRS. št. 9/85) in I66. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. 4, 1985 sprejela
ODLOK o organih za cene
L člen
Ta odlok določa organe, ki opravljajo družbeno kontrolo een na območju občine Ribnica.
2. člen
Ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve iz 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) predpisuje izvršni svet skupščine občine Ribnica
3. člen
Strokovno analitične in upravne zadeve določene z 14. členom Zakonaosisto-mu družbene kontrole een (Ur. list S IR.I. št. 64/84) opravlja Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica.
4. člen	*
Z uveljavitvijo tega odloka preneha z delom Skupnost za cene občine Ribnica.
5. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o pravicah in obveznostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen tero načinu uresničevanja posebnega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 2/81) ter ostali predpisi, izdani na podlagi tega odloka.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
Številka: 38-23-80-01 Datum: 26. 4. 1985
Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS
179.
Na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. 1. SRS, št. 8/82), 3. in 17. člena Zakona o ravnavnju z odpadki (Ur. I. SRS. št. 8/78), 3. in 8. člena Zakona o prekrških (Ur. 1. SRS, št. 12/77) in 166. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. 4. 1985 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o obveznem odstranjevanju smeti in drugih odpadkov na območju občine Ribnica.
1. člen
Prvi odstavek prvega člena odloka o obveznem odstranjevanju smeti in drugih odpadkov na območju občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 18/82)'se dopolni tako, da se glasi:
Na območju občine Ribnica je obvezno odstranjevanje in organizirano odvažanje smeti in drugih odpadkov iz stanovanj, industrijskih objektov, poslovnih prostorov, obrtnih delavnic, gostinskih obratov, javnih zgradb, dvorišč, parkov in drugih virov na javna odlagališča na način, ki ga določata odlok v mestnem naselju Ribnica. Sodražica ter Grič.
2. člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Š tevi I k a:352-3-82-01 Datum: 26. 4. 1985
Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS
180.
Na podlagi 7. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list 23/77). 2. in 6. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list 3/73). Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 17/83). 34. člena Statuta krajevne skupnosti Velike Poljane ter na osnovi poročila volilne komisije KS Velike Poljane o izidu referenduma za naselje Velike Poljane in naselje Vrh za sofinanciranje asfaltiranja ceste z dne 21.4. 1985je skupščina Krajevne skupnosti Velike Poljane na svoji seji dne 6. 5. 1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi posebnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste skozi naselje Velike Poljane in skozi naselje Vrh
1. člen
Uvede se posebni krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja ceste skozi naselje Velike Poljane in skozi naselje Vrh.
2. člen
Posebni krajevni samoprispevek se uvaja v obliki enkratnega plačila z referendumom izglasovanega zneska, najkasneje v enem mesecu po veljavnosti sklepa.
3. člen
Posebni krajevni samoprispevek plačajo zavezanci, ki imajo stalno bivališče v
naselju Velike Poljane in naselju Vrh in sicer:		
I.	Adamič Janez. Velike Poljane 9	101.000 din
2.	Ambrožič Janez, Velike Poljane 2	62.000 din
3.	Ambrožič Štefan. Velike Poljane 36	137.000 din
4.	Andoljšek Filip, Velike Poljane 37	1 10.000 din
5.	Andoljšek Alojz, Velike Poljane 5	125.000 din
6.	Andoljšek Amalija, Velike Poljane 27	119.000 din
7.	Arko Janez, Velike Poljane 15	113.000 din
8.	Andoljšek Jože. Velike Poljane n.h.	50.000 din
9.	Andoljšek J one, Velike Poljane 3	59.000 din
10. Andoljšek Marija. Velike Poljane 31		25.000 din
II.	Čampa Franc. Velike Poljane 21	137.000 din
12. Drobnič Anton in Prijatelj Karolina Velike Poljane 30		107.000 din
13.	Fister Alojzija. Velike Poljane 26	89.000 din
14.	Gregorič Frančiška, Velike Poljane 6	137.000 din
15. Ivanc Janez, Velike Poljane 17	98.000 din
16. Ivanc Marija in Jože, Velike Poljane 8	119.000 din
17. Karner Peter in Primož, Velike Poljane 22	116.000 din
18. Kovačič Jože, Velike Poljane 44	68.000 din
19. Kovačič Anton, Velike Poljane 18	62.000 din
20. Levstek Marija, Velike Poljane 35	65.000 din
21. Mavec'Alojz, Velike Poljane 10	34.000 din
22. Mestek Stanislava, Velike Poljane 24	107.000 din
23. Novak Marija, Velike Poljane 16	77.000 din
24. Novak Matija, Velike Poljane 19	98.000 din
25. Oblak Ivanka, Velike Poljane 33	29.500 din
26. Peterlin Albina, Velike Poljane 29	56.000 din
27. Peterlin Franc, Velike Poljane 14	65.000 din
28. Pirnat Ana in Jože, Velike Poljane 32	28.000 din
29. Pirnat Antonija, Velike Poljane 42	80.000 din
30. Pirnat Danilo, Velike Poljane 23	77.000 din
31. Pirnat Ana, Velike Poljane 4	53.000 .din
32. Pirnat Vika, Velike Poljane 4	3.000 din
33. Pirnat Brane, Velike Poljane 4	3.000 din
34. Pirnat Zvone, Velike Poljane 4	3.000 din
35. Pirnat por. Pajnič Zdenka, Velike Poljane 34	3.000 din
36. Prijatelj Franc. Velike Poljane 20	116.000 din
37. Prijatelj Marija. Velike Poljane 39	110.000 din
38. Peterlin Ciril, Velike Poljane 40	146.000 din
39. Sobočan Majda. Velike Poljane 7	77.000 din
40. Strnad Anton, Velike Poljane 34	110.000 din
41. Šilc Marija in Anton. Velike Poljane 43	116.000 din
42. Žužek Janez, Velike Poljane 41	122.000 din
43. Novak Janez, Vrh 2	107.000 din
44. Prijatelj Janez, Vrh 1	125.000 din
4. člen
S posebnim krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva se vplačujejo in ste-kaljo na žiro račun krajevne skupnosti Velike Poljane, številka: 51310-645-16156. O porabi sredstev po statutu pristojni organ krajevne skupnosti obvesti krajane na krajevno običajen način.
5. člen
S posebnim krajevnim samoprispewvkom bo zbrana 3.644.500 din. Ta sredstva so namenska in se bodo uporabila izključno za financiranje del. navedenih v I. členu tega sklepa.
6. člen
Uprava za družbene prihodke občine Ribnica bo v primeru neporavnanih obveznosti iz zgornjega sklepa smiselno uporablja določila Zakona o davkih in prispevkih občanov.
Sklep stopi v veljavo takoj po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Datum: 6. 5. 1985
Predsednik zbora krajanov krajevne skupnosti Velike Poljane: ALOJZIJA ZAKRAJŠEK
Občina Trebnje______________________________________________________
181.
Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ. št. 64/84) in 5. člena Odloka o družbeni kontroli cen v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 8/85) izdaja Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje, po sklepu, sprejetem na 53. seji dne 23. 4. I985
NAVODILO
O POŠILJANJU OBVESTIL O CENAH ZARADI SPREMLJANJA
I.	Organizacije združenega dela. ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi \ lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem tekstu zasebni obrtniki), so dolžni pošiljati Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja, in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati.
Obvestilo o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve:
panoga	skupina	podskupina naziv
I	2	3	4
PODROČJE 05 — GRADBENIŠTVO 0501	05010	050I00	Visoka	gradnja
— cena	m-’	stanovanja
0503	05030	Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu
panoga skupina	podskupina naziv
1 2	3 4
0605
0606 0901
06050
06060
09012
09013
09017
050301
050302
060502
060503 060602
090121
090131
090132
090172
0902	09020
090201
090202
1003
1103
1201
1203
1302
10039
10030
12019
12031
13021
13023
100390
110301
120190
120312
130211
130212 130231
Napeljava, popravilo in vzdrževanje gradbenih instalacij
— vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije
Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu
— slikanje prostorov
PODROČJE 06 — PROMET IN ZVEZE Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki
— prevoz blaga s tovornjaki in traktorji Storitve v cestnem prometu
— storitve avtobusnih postaj Prevoz potnikov s taksi avtomobili PODROČJE 09 — OBRT IN OSEBNE STORITVE
Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov Popravilo in vzdrževanje osebnih avtomobilov, avtobusov in traktorjev Izdelava in popravilo električnih izdelkov Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov
Popravilo in vzdrževanje radijskih in TV aparatov in naprav Izdelava živilskih proizvodov Klanje živine in predelava mesa
— sveže meso: junčje meso (stegno, prsi, pleče), svinjsko meso (kare in stegno), perutninsko meso (pitani piščanci — brojlerji)
— hrenovke
— kranjske klobase
— suha slanina
Osebne storitve in storitve gospodinjstvom Moške in ženske frizerske storitve:
— moško striženje
— hladna trajna
— vodna ondulacija s pranjem las Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil:
— kemično čiščenje moške obleke,
— moških hlač
— ženskega krila
PODROČJE 10 — STANOV ANJSKO-KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASELJA IN PROSTORA Druge komunalne dejavnosti
— parkiranje in javne garaže
— dimnikarske storitve
— pogrebne storitve Javna skladišča in tržnice
— storitve tržnic na debelo in na drobno PODROČJE 12 — IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURA IN INFORMACIJE Izobraževanje
Drugo izobraževanje
— ura vožnje z motornimi vozili
— tečaj strojepisja Časopisno založniška dejavnost
— lokalni politično informativni časopisi PODROČJE 13 — ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO
Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok Dijaški in študentski domovi Socialno varstvo normalnih oseb
4. Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se pošlje komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje v enem izvodu na obrazcu, kije sestavni del navodila.
5. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-04/85-3 Datum: 23/4-1985
Predsednica komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo FRANCKA PRIMOŽIČ
OBRAZEC
ZA OBVESTILO O CENAH ZARADI SPREMLJANJA Naziv OZD oziroma zasebnega obrtnika
Zap. Proizvod oziroma Merska
Cena proizvoda oziroma storitve
št.	storitev	enota	na	dan	31.	ki seje uporab-
decembra- Vala do začetka pred- uporabe nove
hodnega cene leta
1
nova-
cena»
*6
% povečanja
5:4 6:5 6:4
L Vrsta nove cene:
a) proizvajalska
b) v prodaji na debelo
c) v prodaji na drobno
2. Naziv organa upravljanja, ki je sprejel sklep o povečanju cene proizvoda oz. storitve: ’____________________________________
Datum sprejetja sklepa o povečanju cene proizvoda oz. storitve:_________________
Datum začetka uporabe nove cene proizvoda oziroma storitve:________________________________
2. Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere je bil predpisan ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začnejo uporabljati nove cene.
3. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke:
1) ime proizvoda oziroma storitve;
2) mersko enoto;
3) ceno proizvoda oziroma storitve:
a) ceno na dan 31. decembra predhodnega leta;
b) ceno, ki seje uporabljala do začetka uporabe nove cene;
c) novo ceno;
d) odstotek povečanja;
4) vrsta cene (za proizvode);
a) proizvajalska;
b) v prodaji na debelo;
c) v prodaji na drobno;
5) podatke o tem, kateri organ upravljanja je sprejel sklep o povečanju cene;
6) datum sprejetja sklepa o povečanju cene;
7) datum začetka uporabe nove cene;
Točki 5) in 6) se nanašata samo na organizacije združenega dela.
Točki 2. in 3. se nanašata samo na organizacije združenega dela.
182.
Na podlagi 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82) in v zvezi z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS, št. 6/85) je skupščina občine Trebnje n a seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 4. 1985 sprejela spremembe odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi
ODLOK
o priznavalninah in drugih oblikah družbene pomoči udeležencem NOV in njihovim družinskim članom
L člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918-1919, slovenskim vojnim prostovoljcem iz vojn 1912-1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim družbene pomoči niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2. člen
Priznavalnine ali druge oblike pomoči se lahko podelijo samo upravičencem, ki imajo stalno prebivališče na območju občine
3. člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9.9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943.
2. Žene, udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do L 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5. Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni prostovoljci iz vojn 1912 do 1918.
4. člen
Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine:
1. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami;
2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
4. žrtvam fašističnega nasilja za najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev status a upravičenca po zakonu o civilnih vojnih invalidih vojne.
5. člen
Občinske priznavalnine in druge oblike pomoči so:
1. stalna priznavalnina,
2. občasna priznavalnina,
3. enkratna priznavalnina,
4. zdravstveno varstvo,
5. kritje dela pogrebnih stroškov.
6. člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (najnižja pokojnina).
Upravičenci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni poenakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 bodstotkov najnižje pokojnine.
Komisija iz 13. člena tega odloka lahko, ne glede na prejemke zakonca, prizna pravico do stalne priznavalnine udeležencem NOB pred 9. 9. 1943 oziroma 13.
10.	1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
7. člen
Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz drugega odstavka 6. člena tega odloka in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje.
8. člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine, in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.
Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti sešteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva.
Dohodek na osebo v družini upravičenca se dobi tako, da sedeli skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni.
Za pridobitno nezmožne se štejejo:
1. če so stari: moški nad 60 let, ženske nad 50 let;
2. otroci do 15. leta starosti ali starejši otroci, ki se redno šolajo;
3. če so pridobitno nesposobni in to dokažejo z izvidom invalidske komisije.
9. člen
Za upravičence iz I ., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka lahko najvišja stalna priznavalnina znaša največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 odstotkov najnižje pokojnine.
Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija za zadeve invalidov in borcev NOV pri skupščini občine Trebnje.
Pri odločanju o višini stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb i/ 6. člena tega odloka, s katerimi živi upravičenec v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in članov njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
Ja
Način upoštevanja teh kriterijev se določi s pravilnikom, ki ga sprejme k iz 13. člena tega odloka.
komisi-
10. člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena tega odloka oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 12. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih in umrlih borcev NOB iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje po tem odloku.
11. člen
Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini stalne priznavalnine, se ugotavljajo na začetku vsakega leta (za preteklo leto). Spremembe v prejemkih in spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica do priznavalnine in njena višina, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti občine Trebnje o vsaki spremembi, ki vpliva na pravico do stalne priznavalnine in njeno višino.
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb družben ega dogovora o priznavalninah ali spremenjenih socialno-ekonomskih razmer upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se priznavalnina izjemoma lahko zadrži tudi vnaprej, če bi po presoji komisije za zadeve invalidov in borcev N OV pri SO Trebnje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu, oziroma okolju, v katerem živi.
12. člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. in upravičencem iz 10. člena tega odloka ter sodelavcem NOB, ki iz kakršnihkoli razlogov nimajo priznane posebne dobe, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 6. člena tega odloka.
13. člen
O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za vprašanja invalidov in borcev NOV pri SO Trebnje. Ta komisija odloča o določilih tega odloka in pravilnika iz 5. odstavka 9. člena tega odloka. Za svoje delo je odgovorna skupščini občine Trebnje.
O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 4. člen a tega odloka odloča komisija iz 1. odstavka tega člena potem, ko se predhodno v postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida (n mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.
14. člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
15. člen
Svojcem tistih udeležencev narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 31. 12. 1944 in ki jim je po predpisih b pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, se lahko priznajo stroški godbe, ki so jih imeli ob pogrebu svojca, udeleženca NOB. Za kritje teh stroškov zagotovi občinska skupščina Trebnje vsako leto posebni znesek iz sredstev, ki so v občinskem proračunu predvidena za borce NOV.
16. člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve invalidov in borcev NOV, ki jo izda sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti Občine Trebnje kot upravni organ, pristojen za varstvo invalidov in borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
Finančna sredstva za izvajanje tega odloka sc zagotavljajo v občinskem proračunu v okviru dogovorjene porabe.
17. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni,skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Skupščinski Dolenjski list, št. 15/79).
18. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. I. 1985 dalje.
številka: 191-07/77-10	v
skupscine občine
Datum: 24/4-1985	AVGUST	GREGORČIČ
183.
Skupščina občine Trebnje je na podlagi 617., 619. in 620. člena zakona o združenem delu ter 178. in 208. č!enastatutaobčineTrebnje(Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82) v zvezi s predlogom izvršnega sveta Skupščine občine Trebnje na 22. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. 4. 1985 sprejela
ODLOK
o uvedbi začasnih sklepov družbenega varstva v IMV Novo mesto, TOZD Tovarna
opreme Mirna
I.
Skupščina občine Trebnje ugotavlja, da so v IMV Novo mesto. TOZD Tovarna opreme Mirna, nastopile bistvene motnje v samoupravnih odnosih in poslovanju, zato v tej TOZD uvaja začasne ukrepe družbenega varstva za dobo od 24. 4. 1985 do I. 3. 1986.
II.
V času trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva se omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic:
1. Delavskemu svetu TOZD in izvršnim organom se omeji odločanje glede:
a) določanja poslovne politike,
b) določanja ukrepov za izvajanje poslovne politike in plana,
c) odločanja in dajanja ter najemanja kreditov v zvezi s tekočim poslovanjem v skladu s planom,
d) dajanja smernic in navodil izvršnim organom in poslovodnim organom ter nadzorovanja njihovega dela,
e) odločanja o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavcev ter razporejanja delavcev,
Ij odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v delovnem razmerju ter o disciplinskih zadevah na drugi stopnji.
2. Imenuje se začasni kolektivni poslovodni organ za čas trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva, kateri prevzame vse pravice in obveznosti poslovodnega organa ter pravice in obveznosti delavskega sveta oziroma njegovih izvršilnih teles v obsegu omejenih pristojnosti teh organov, navedenih v 2. točki tega sklepa.
III.
Skupščina občine Trebnje imenuje za začasni kolektivni poslovodni organ v sestavi:
1. Ž1BERT Rudi. IMV Novo mesto. TOZD Tovarna opreme Mirna — predsednik.
2. KURENT Maks. KOLINSKA Ljubljana. TOZD Tovarna za predelavo krompirja Mirna — član in
3. BARTOL.I I rane, DO Tesnila Velika Loka — član.
Začasni kolektivni poslovodni organ je dolžan:
1. da sodeluje z začasnim kolegijskim organom SOZD IMV pri zagotovitvi ti-nančne sanacije in nadaljnjega poteka proizvodnje v 1 OZD ter pri prilagajanju sanaeijsko-razvojnega programa IMV in je dolžan zagotoviti izdelavo sanacijsko-razvojnega programa TOZD Tovarna opreme Mirna ter z poloviti pogoje za njegovo realizacijo;
2. da sodeluje z začasnim kolegijskim organom SOZD IMV pri proučitvi in predlogih za racionalno in učinkovito samoupravno organiziranost IMV Novo mesto ter TOZD in ureditvi odnosov s samoupravnimi splošnimi akti ter poskrbi za uresničitev sprejetih predlogov;
3. poskrbi za učinkovito organizacijo in izvajanje upravljanja in vodenja ter racionalno organiziranost dela in proizvodnega procesa v TOZD ter opravi ustrezne prerazporeditve delavcev;
4. da poskrbi za objavo razpisa poslovodnega organa tri mesece pred potekom teh ukrepov.
IV.
Vse stroške v zvezi z začasnimi ukrepi družbenega varstva je dolžna nositi TOZD Tovarna opreme Mirna.
Predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa bo nagrajevan po merilih in kriterijih, ki so opredeljeni v samoupravnih aktih IOZI) Tovarna opreme Mirna za individualnega poslovodnega organa, člana pa ostaneta v delovnem razmerju v OZD, kjer združujeta delo. nadomestilo za izgubljeni čas pa jima določi komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Trebnje.
V.
Skupščina občine Trebn je zadolžu je izvršni svet skupščine občine Trebnje, da tekoče spremlja izvajanje začasnih ukrepov družbenega varstva v TOZD 1 ovar-na opreme na Mirni in da na vsake tri mesece o tem poroča delegatom skupščine občine Trebnje.
VI.
Zoper ta sklep imajo prizadeti pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SRS, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
Ta sklep začne veljati takoj, zahteva za preizkus zakonitosti ne zadrži njegove izvršitve.
Vil.
l a sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 023-6/85-10	Predsednik
Datum. 24/4-1985	skupščine	občine
AVGUST GREGORČIČ
184.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 209. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na 30. seji, dne 24. 4. I985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
1. člen
Spremeni se 1. člen Odloka o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno ze-mlijšče (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/84), ki se glasi:
Poprečna gradbena cena za lm2 stanovanjske površine v družbeni gradnji, ki se je oblikovala v letu 1984 znaša 37.784,10 din.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-012/81-10 Datum: 24/4-1985
Predsednik skupščine občine AVGUST GREGORČIČ
185.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela krajevnih skupnosti dne 24. 4. 1985 sprejela
ODLOK o cenah za geodetske storitve
1.*člen
S tem odlokom se določijo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnopravnoh oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, poleg redne upravne dejavnosti na območju občine Trebnje.
2. člen
Za storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne upravne dejavnosti in zanje ni treba plačevati geodetskih taks, se štejejo:
1. parcelacije zemljišč,
2. mejni ugotovitveni postopek,
3. ekspropriacije dolžinskih objektov,
4. prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra,
5. zakoličbe stavb in objektov,
6. izdelava geodetsko tehničnih posnetkov za lokacijske dokumentacije in tehnične prevzeme,
7. povečave in pomanjšave načrtov in kart ter njihovo razmnoževanje in
8. druga geodetska dela.
3. člen
Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka so:
L Parcelacija
1.1. Navezava na geodetsko mrežo
1.2. Parcelacija
1.2.1. Parcelacija parcel velikosti do 0.3 ha na dva dela
1.2.2. Za vsak nadaljnji 0,3 ha
1.2.3. Za vsako dodatno novo parcelo
1.2.4. Parcelcija gozdnih parcel — cena se poveča za 50%
1.3. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov:
1.3.1. Navezava na geodetsko mrežo
1.3.2. Parcelacija za obod — za vsak lom meje oboda
1.3.3. Za vsako novo nastalo parcelo
2. Mejni ugotovitveni postopek
2.1. Navezava na geodetsko mrežo
2.2. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku
2.2.1. Za dve mejni točki
2.2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko
3. Ekspropriacije dolžinskih objektov
3.1. Navezava na geodetsko mrežo
3.2. Hektometcr (100 m) ekspropriacije
4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra
4.1. Navezava na geodetsko mrežo
4.2. Določitev meje
4.2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki
4.2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko
4.2.3. Za numerično izmero /a 2 mejni točki
4.2.4. Za vsako nadaljnjo mejno točko
5. Zakoličha stavb in objektov
5.1. Stanovanjska stavba ali garaža
5.2. Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času
1.400 din 1.300 din
1.600 din
I 40C- din
3.700 din
1.050 din
1.400 din 9.100 din
1.400 din
4.800 din
1.600 din
2.700 din
1.050 din
2.700 din
+
1.400 din 6.300 din 1.850 din 1.600 din
6. Izdelava geodetsko tehničnih posnetkov za lokacijske dokumentacije in tehnične prevzeme
6.1.	Do0,5ha	4.800	din
6.2.	Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	1.600	din
7. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje geodetske ure:
7.1.	Terensko delo geodetskega strokovnjaka	— ura	600	din
7.2.	Pisarniško delo geodetskega strokovnjaka	—	ura	550	din
7.3.	Figurantsko delo — ura	250	din
7.4.	Risarsko geodetsko delo — ura	220	din
8. Cenam storitev po tem ceniku se posebej dodajo materialni stroški (mejniki, obrazci, kilometrina) ter stroški figurama po dejansko . porabljenem času.
4. člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti, da cene iz 3. člena tega odloka revalorizira v skladu s porastom cen geodetskih storitev.
5. člen
Dohodki, ki se ustvarijo s to dejavnostjo, so prihodki proračuna občine Trebnje.
6. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok skupščine občine Trebnje o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/74) in odlok o dopolnitvi odloka (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/78 in 16/83).
Številka: 38-014/83-10 Datum: 24/4-1985
Predsednik skupščine občine AVGUST GREGORČIČ
186.
Na podlagi 58. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 209. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 7/79, 16/80 in 1/82) je občinska skupščina Trebnje na sejah zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 24. 4. 1985 sprejela
SKLEP
o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti
1. člen
Višino pavšalnega letnega zneska davka določi davčni organ glede na pogoje pridobivanja dohodka, upoštevajoč vrsto dejavnosti, kraj poslovanja, obseg in način dela, delovne zmogljivosti zavezanca in zaposlenih delavcev, obseg poslovanja z družbenim sektorjem in druge pogoje upoštevajoč ta merila.
2. člen
Kriteriji za ocenjevanje pogojev pridobivanja dohodkov:
I.	Kraj poslovanja
Kraj poslovanja oz. območje delovanja davčnega zavezanca je pomemben faktor zaradi števila koristnikov uslug, ki stalno ali občasno živijo na določenem območju; pomemben vpliv je tudi zaradi krajevnih značilnosti ali naravnih danosti; bližina različnih komunikacij, glede na vrsto posameznih dejavnosti, ipd.
1. Mestno središče.
2. Primestna naselja, industrijska središča; bližina pomembnejših komunikacij, ki neposredno vplivajo na pogoje poslovanja.
3. Večji kraji; turistični centri in naravne danosti, ki neposredno vplivajo na poslovanje; bližina komunikacij in objektov, ki posredno vplivajo na poslovanje.
4. Manjši kraji in vasi; bližina manj pomembnih komunikacij in objektov.
5. Odročni in višinski kraji; oddaljenost od komunikacij.
Skupina dejavnosti__________________________________________________ kategorija
	1	2	3	4
— osebne storitve	25	20	15	10
— storitve gospodinjstvom	10	5	0	—
— tehnične storitve	25	20	15	10
— druge storitve	15	10	5		
— gostinske dejavnosti	30	25	20	10
— poklicne dejavnosti	20	15	10	5
II.	Velikost poslovnih prostorov, opremljenost in stopnja avtomat iz ir anosti strojnih naprav:
Poslovni prostori vplivajo na pogoje poslovanja predvsem zaradi velikosti v odvisnosti od vrste dejavnosti, stopnje opremljenosti poslovnih prostorov in ustreznosti opreme ter orodij; stopnja avtomatiziranosti strojnih naprav glede na vrsto dejavnosti, ipd.
I Velik in dobro opremljen poslovni prostor, ki omogoča večji obseg dela; visoka stopnja avtomatiziranosti strojev in popolna oprema za delo; iztrošenost osnovnih sredstev je minimalna.
2. Srednje velik in dobro opremljen prostor; polavtomatski stroji in zadostna opremljenost za delo; iztrošenost opreme je srednja.
3. Neavtomatske strojne naprave, zadovoljiva opremljenost z orodji in opremo; večja iztrošenost opreme in strojev.
4. Manj zahtevne strojne naprave; slabša opremljenost z delovnimi napravami, orodji in opremo; iztrošenost opreme je večja.
5. Slaba in iztrošena ter nepopolna oprema, ki pomembno vpliva na pogoje dela.
Skupina dejavnosti	kategorija
~	2	3	4	5
25	20	15	10	5
25	20	15	10	5
25	20	15	10	5
30	25	20	10	5
30	25	20	10	5
10	5	—	—	—
♦
III.	Delovna sposobnost nosilca dejavnosti
Delovna sposobnost je pomembna v odvisnosti od zahtevnosti dejavnosti, ki jo zavezanec opravlja, njegove strokovne usposobljenosti, starosti, eventualne invalidnosti, ki posredno ali neposredno vpliva na pogoje poslovanja.
1. Zelo ustrezna strokovna usposobljenost; strokovno znanje nad potrebami za dejavnost; motiviranost za delo je visoka; starost do 40 let; povečana sposobnost zaradi časovne neomejenosti.
2. Ustrezna strokovna usposobljenost za delo; starost do 50 let.
3. Primerna strokovna usposobljenost; zmanjšanje delovne zmožnosti, ki posredno vplivajo na poslovanje; starost nad 50 let.
4. Nezadostna strokovna usposobljenost, ki vpliva na poslovanje in storilnost; delno omejene delovne možnosti.
5. Invalidnost nad 50%, starost nad 60 let.
Skupina dejavnosti	kategorija
	1	2	3	4	5
— osebne storitve	20	15	10	5	—
— storitve gospodinjstvom	35	30	25	20	10
— tehnične storitve	20	15	10	5	—
— druge storitve	25	20	15	10	5
— gostinske dejavnosti	20	15	10	5	—
— poklicne dejavnosti	40	40	30	20	10
IV.	Zaposleni, delavci
Pomemben element ustvarjanja dohodka v obratovalnici so tudi zaposleni delavci v odvisnosti od narave dela in stopnje avtomatiziranosti opreme in strojev.
1. Zaposlen en delavec v dejavnosti, ki temelji predvsem na avtomatskih in polavtomatskih strojnih napravah.
2. Zaposlen en delavec v dejavnosti, ki delno temelji naosebnem delu z uporabo enostavnih strojnih naprav in opreme.
3. Zaposlen en delavec v dejavnosti, ki temelji predvsem na osebnem delu delavca, občasna pomoč družinskih članov ali drugih.
Skupina dejavnosti	kategorija
	1	2	3
— osebne storitve	30	20	10
— storitve gospodinjstvom	30	20	10
— tehnične storitve	30	20	10
— druge storitve	30	20	10
— gostinske dejavnosti	20	10	—
— poklicne dejavnosti	20	10	—
V primeru, da pri zavezancu pride v poštev več elementov ocene pri posameznih merilih, se določi vmesno število točk iz tabele posameznih dejavnosti.
V.	Delež celotnega prihodka, dosežen v poslovanju z družbenim sektorjem
Skladno s politiko stimuliranja storitvenih dejavnosti za občane, se davek, ugotovljen po teh kriterijih, zviša glede na odstotni delež doseganja celotnega prihodka z družbenim sektorjem.
1. Če dosega od 20% do 50% celotnega prihodka z družbenim sektorjem, se davek poveča za 10%.
2. Če dosega 50% do 100% se davek poveča za 15%.
Upoštevajoč približno enake možnosti pridobivanja dohodka se davčne zavezance razvrsti po dejavnosti v naslednje skupine dejavnosti:
1. osebne in druge storitvene dejavnosti za občane:
čevljarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, žensko in moško frizerstvo, nega obraza in telesa, pletiljstvo, urarstvo, optika, ročno izdelovanje raznih predmetov, ki se ne štejejo za domačo obrt, mlinarstvo na klasičen način, lončarstvo, kolarstvo, kovaštvo, storitve s kmetijsko mehanizacijo;
2. storitvene dejavnosti gospodinjstvom in vzdrževanje:
popravila gospodinjskih naprav, čiščenje prostorov in oken, brusaštvo, tapetništvo in dekoraterstvo. žaganje drv, radio in TV mehanika, mizarska popravila, dimnikarstvo, popravila in vzdrževanjeelektronapeljav in naprav, vodovodnih inštalacij, centralne kurjave in drugih energetskih naprav, vzdrževalna zidarska in pleskarska dela, polaganje tapet, ploščic, talnih stenskih in stropnih oblog, pečarstvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo, popravila koles in kmetijske mehanizacije, servis športne opreme, prodaja plina;
3. tehnične storitvene dejavnosti:
popravljanje motornih vozil in motornih koles, zaščita in avtomatizirano čiščenje vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtoelektričarstvo, vulka-niziranje, okvirjanje slik, fotografstvo, finomehanika, fotokopiranje, razmnoževanje, knjigovezništvo;
4. druge storitvene dejavnosti:
zidarstvo in fasaderstvo, teracerstvo, kamnoseštvo, montažerstvo, cemen-tninarstvo, kleparstvo, ključavničarstvo, inštalaterstvo za vodo, plin, ogrevanje, elektriko, tesarstvo, krovstvo, žagarstvo, keramičarstvo, steklarstvo, izdelovanje predmetov iz lesa, mlinarstvo na industrijski način;
5. gostinske dejavnosti: gostišča, bifeji, slaščičarne;
6. poklicne dejavnosti:
pravno in drugo svetovanje občanom, intelektualne storitve;
7. proizvodne dejavnosti:
kovinska, lesna, elektro. plastika in druge vrste proizvodnih dejavnosti.
Za dejavnosti, ki niso navedene v teh skupinah, se upošteva razvrstitev po skupinah dejavnosti z najbolj podobnimi pogoji dela.
— osebne storitve
— storitve gospodinjstvom
— tehnične storitve
— druge storitve
— gostinske dejavnosti
— poklicne dejavnosti
3. člen
Na podlagi pogojev za doseganje dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ugotovljenih po kriterijih iz 2. člena teh meril, se davek določi v znesku iz ustrezne tabele tako, da se ugotovljeno število točk zaokroži navzgor ali na najbližji seštevek točk iz tabele.
DaVek iz tabele v odstotku od povprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu se zaokroži na 1.000 din.
4. člen
Upoštevajoč razvrstitev po skupinah se pogoji dela iz teh kriterijev upoštevajo pri ugotavljanju davka po naslednjih tabelah:
Znesek davka v % od povprečnega OD v SRS
Dosežene	Osebne	Storit.	Tehnič.	Druge	Gost.	Poklic.
točke	storit.	gospod.	storit.	storit.	dejav.	dejav.
10	5	5	5	5	5	2
17	6	6	7	8	7	4
21	■ 7	7	9	11	9	8
28	8	8	11	14	12	13
35	9	9	14	17	15	18
42	10	11	17	21	19	24
49	12	13	20	25	23	30
56	14	15	24	29	28	37
63	16	18	29	34	33	44
70	18	21	34	39	37	52
Za proizvodne dejavnosti se davek odmeri v odstotku od predvidene realizacije celotnega prihodka, upoštevajoč prihodek preteklega leta in napoved davčnega zavezanca. V primeru, da je prihodek bistveno večji od napovedanega, se pavšalni davek ustrezno poveča.
Po merilih se ugotovljeni odstotek davka na celotnj prihodek zmanjša za določen odstotek deleža stroškov v celotnem prihodku. Če so stroški v c.elotnem prihodku v višini od 50 do 0 odstotkov, se stopnja davka zniža od 15 do 0 odstotnih točk.
davek delež
znizanje
Kraj	oprema	uspos.	zaposl.	skupaj	v %	str. %	dav k
10	40	20	30	70—100	35	50	15
5	30	15	20	55— 70	30	40	12
0	20	t»	0	40— 55	25	30	10
—	10		—	30— 40	20	20	8
	5	0		20— 30 5. člen	15	10	5
Zavezancem, ki opravljajo storitvene dejavnosti v obliki postranskega poklica, se davek, odmerjen po teh merilih, zmanjša za 50',;. zavezancem, ki opravljajo proizvodne dejavnosti, pa za 30'/. Tako odmerjeni davek pa ne sme biti nižji od 5C/ povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
6. člen
Davčni organ z zapisnikom ugotovi pogoje za pridobivanje dohodkov po teh merilih, ki so osnova za odmero pavšalnega letnega zneska davka.
7. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan poLbjavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1985.
Številka: 422-07/85-10 Datum: 24/4-1985
Predsednik občine AVGUST GREGORČIČ
187.
Na podlagi 115. člena Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 (Uradni list SRS, št. 30/83) ter na podlagi 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79. 16/80 in 1/82) sta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela na seji dne 24. 4. 1985 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenem znamenju pri trigonometrični točki I. red št. 396 Zglavnica in v vi/irnih linijah med točko št. 396 in trigonometričnimi točkami št. 174 Sv. Ana, 173 Kueelj, 224 Orljek, 374 Javornik in 375 Gorjanci
1.	člen
Da se zagotovi nemoteno opravljanje geodetskih del je s tem odlokom razglašena splošna prepoved gradnje ob izmeritvenem znamenju pri trigonometrični točki 1. reda št. 396 Zglavnica in v vi/irnih linijah med točkami št. 396 in 174 Sv. Ana, 173 Kueelj. 224 Orljek, 374 Javornik in 375 Gorjanci.
Splošna prepoved gradnje velja za nadzemne objekte v razdalji 5 m okrog izmeritvenega znamenja in 5 m vstran od vizivne linije.
• 2. člen
Območje prepovedi gradnje vseh nadzemnih objektov velja na delih naslednjih zemljiško-katastrskih parcel: 1135, 1153, 1278, 1282/1, 1286, 1292, 1290/1, 1294, 1295, 1297 vse k.o. Staro Zabukovje.
3.	člen
Meja območja splošne prepovedi gradnje je vrisana in prikazana na kopijah zemljiško-katastrskih načrtov v merilu 1:2880 in 1:5000 in na kopijah temeljnih
topografskih načtov v merilu 1:5000, kijih hrani in vzdržuje občinska geodetska uprava in so na vpogled občanom, organom in organizacijam v prostorih te občinske geodetske uprave.
4. člen
Investitorji posameznih nadzemnih objektov pri točki in v smeri vizirov, navedenih v 1. členu tega odloka, so dolžni priložiti k lokacijski dokumentaciji soglasje Republiške geodetske uprave.
Zahtevek za izdajo soglasja se vloži pri občinskem geodetskem organu.
5. člen
Ta odlok zuačne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 351-01/85-10 Datum: 24/4-1985
Predsednik skupščine občine AVGUST GREGORČIČ
Medobčinske objave
188.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS št. 18/77 in 2/78) in 207. člena statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80 in 6/82) in 245. člena statuta občine Metlika sta izvršni svet skupščine občine Črnomelj na seji dne 25. aprila 1985 in izvršni svet skupščine občine Metlika na seji dne 18. aprila 1985 sprejela
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka
v letu 1985
1. člen
S to odredbo se določa višina pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede ter višina pristojbin za izdajo dovoljenj za promet z mlekom v skladu s 17 in 30. členom zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 25., 27. in 30. členom zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS št. 18/77 in 2/78).
2. člen
Za veterinarsko sanitarne preglede se določijo naslednje pristojbine:
1.	Za obvezen veterinarsko sanitarni pregled pri nakladanju, prekladanju ali razkladanju pošiljk živine, živalskih surovin in odpadkov, ki se odpremljajo ali dopremljajo iz območja občine:
a) vagonske ali kamionske pošiljke	900	din
b) kosovne pošiljke
—	vsaka velika žival	160	din
—	tele, prašič, ovce, koze	100	din
—	odojek, jagenjček,	pes	50	din
—	čebelja družina	12	din
— za	enodnevnega piščanca	0,20	din
— za	komad perutnine	2	din
Skupna pristojbina za kosovne poišiljke ne sme biti višja od pristojbine za kamionsko oziroma vagonsko pošiljko.
.2 Za veterinarsko sanitarne preglede pošiljk mesa, mesnih izdelkov, rib in jajc:
— za	kg mesa. mesnih izdelkov, rib	0,50	din
— od	jajc po kosu	0,30	din
3. Veternarsko sanitarne preglede živali pred klanjem, preglede mesa, odpreme in preglede pošiljk mesa, namejenih za predelavo in maloprodajo se plača pristojbina mesečno po pogodbi med pooblaščeno veterinarsko organizacijo in organizacijo, za katero se pregled opravi.
4. Za izdajo ali podaljšanje veljavnosti dovoljenja za promet z mlekom za ljudsko prehrano — po molznici	200	din
Posestnik, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, plača poleg te pristojbine še stroške odvzema mleka v ta namen in stroške pregleda molznic zaradi tuberkuloze. Pristojbine po molznici odtegne organizator odkupa 1 x na leto ob izplačilu mleka.
5. Za veterinarsko sanitarne preglede mesa živali, zaklanih za gostinsko uporabo, na prireditvah in pregled divjačine za javno potrošnjo se plača:
—	za	tele	450	din
—	za	prašiča s trihin. pregledom	550	din
—	za	medveda s trihin. pregledom	550	din
—	za	veliko in srednjo divjad	400	din
—	za	odojke in jagnjeta po komadu	250	din
—	za	meso v sili zaklane velike živali	900	din
6. Za stalen nadzor na dogonih živine se plača pristojbina 850 din na uro.
7. Materialni stroški niso všteti v pristojbino in se posebej zaračunavajo.
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 322-2/85	Predsednik
Datum: 25. aprila 1985	izvršnega	sveta	SO	Črnomelj
JOŽE MRZLJAK, DIPL. OEC., l.r. Številka: 322/2-85	Predsednik
Datum: 18. aprila 1985	izvršnega	sveta	SO	Metlika
MILAN VAJDA, l.r.
Občina Črnomelj
189.
Popravek odloka o obveznem plačevanju prispevka iz dohodka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v občini Črnomelj.
V odloku št. 151, objavljenem v 9. številki SDL str. 126, se 5. člen odloka pravilno glasi:
>>5. člen
Ta odlok začne veljati z dnevom sprejema v občinski skupščini.«
190. -
Na podlagi 173. člena Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80 in 6/82) in določil Družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV (Ur. 1. SRS št. 6/85) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. 5. 1985 sprejela
ODLOK o priznavalninah udeležencev NOV
L člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918-1919, slovenskim prostovoljcem iz vojn 1912-1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene 'pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Črnomelj.
3.	člen
Pravico do priznavalnine imajo:
1) Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in ki jim je po posebnih predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
2) Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3) Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do L 7. 1944. preden so dopolnili 18 let starosti, in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
4) Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 do 31. 12. 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem zav arovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5) Borci za severno mejo v letih 1918-1919 in slovenski prostovoljci iz vojn 1912
do 1918.
4. člen
Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine:
1. Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami.
2. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po I. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3. Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
4. Žrtvam fašističnega nasilja, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po Zakonu o civilnih invalidih vojne.
5.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
L stalna priznavalnina
2. občasna priznavalnina
3. enkratna priznavalnina
4. zdravstveno varstvo
5. sosedska pomoč
6. pomoč oskrbovancem v domovih počitka.
6. člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nesposobni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 100% zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo).
Upravičenci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nesposobni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 odstotkov zneska najnižje pokojnine.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.
Za dohodke iz kmetijske dejavnosti se šteje 100% katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
7. člen
Za upravičence iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je naj višja stalna priznavalnina enaka_ najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo, za upravičence iz
4.	in 5. točke 3. člena tega odloka pa 80 odstotkov najnižje pokojnine.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija za zadeve borcev NOV pri Skupščini občine Črnomelj. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb kot sledi iz 6. člena tega odloka, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičnea v narodnoosvobodilnem boju, stanovanjske in druge socialne razmere, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
8. člen
Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz 2. odstavka 6. člena odloka, če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje.
9. člen
Pravico do stalne priznavalnine po 5. členu tega odloka imajo tudi družinski člani padlega ali umrlega udeleženca narodnoosvobodilnega boja po 3. členu tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni ali če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina.
Pravice po tem odloku nimajo družinski člani, ki so bili s pravnomočno sodbo sodišča obsojeni zaradi sodelovanja z okupatorjem ali njegovimi pomagači.
Za pridobitno nesposobne se smatrajo upravičenci, ki so stari 60 let, (moški) oz. 55 let (ženske)? ali če pridobitno nesposobnost dokažejo s potrdilom pristojne zdravniške komisije, ali če imajo enega ali več otrok, ki še niso stari 15 let, ali če imajo starejšega otroka, ki je pridobitno popolnoma nesposoben in živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu.
,	10. člen
Priznavalnina in druga pomoč po tem odloku se izjemoma podeli tudi upravičencem iz 3. točke 4. člena tega odloka.
Pri določanju višine priznavalnine se upošteva poleg socialno-ekonomskih razmer iz 6. in 7. člena tega odloka, še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem boju.
11. člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu kot je določeno s predpisi o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
12. člen
Če se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju opraviči in višini do stalne priznavalnine, se priznavalnino lahko zviša, zniža ali ukine.
Sremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ občinske skupščine o vsaki spremembi, ki vpliva na pravico oz. višino stalne priznavalnine.
13. člen
Če bi bilo potrebno upravičencu zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih okoliščin stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, obdrži upravičenec priznavalnino izjemoma v enakem znesku tudi naprej, če bi po presoji komisije za zadeve borcev NOV, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oz. v okolju, v katerem živi.
14. člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku v izjemnih primerih dodeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine ni odvisno od pogojev iz. 6. in
7.	člena tega odloka.
15. člen
Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma višja od vsakokratnega mejnega zneska. Stalna priznavalnina je lahko izjemoma višja od priznavalnine, izračunane glede na dohodke.
Pri tem se upošteva zdravstveno stanje upravičenca in druge socialne okoliščine ter osebni prispevek, ki gaje dal v času narodnoosvobodilnega boja.
16. člen
Pravica do priznavalnine gre upravičencem od 1. dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
17. člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po dosedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino, jo obdržijo, dokler izpolnjujejo pogoje po tem odloku.
18. člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli upravičencem do priznavalnine po 3. členu tega odloka. O višini pomoči odloča komisija za zadeve borcev NOV..
Pri določanju višine pomoči se upošteva zdravstveno stanje upravičenca, število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje in stanovanjske ter druge socialne okoliščine.
19. člen
Krajevnim organizacijam Zveze združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči, za bolne in osamele borce do 30% vsakokratne najnižje pokojnine na osebo.
Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo ZZB NOV.
20. člen
Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka. po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodka 50' < vsakokratne najnižje pokojnine, se lahko podeli pomoč za osebno rabo do višine razlike med 50‘ ; najnižjo pokojnino in ostankom dohodka.
21. člen
Postopek o priznanju pravice do priznavalnine vodi na prvi stopnji občinski organ pristojen za zadeve borcev, ki izda ustrezno odločbo, zoper katero je možna pritožba na Republiški komite za zadeve borcev in vojaških invalidov.
22. člen-* '
O višini priznavalnine in socialne pomoči po tem odloku odloča komisija za zadeve borcev NOV pri skupščini občine Črnomelj po predlogih krajevnih organizacij in občinske organizacije ZZB NOV, družbeno političnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov. Komisija dela na sejah in odloča o predlogih z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo. Komisija je za svoje delo odgovorna skupščini občine Črnomelj.
O višini priznavalnine oseb iz 4. točke 3. člena odloča komisija iz I. odstavka tega člena, potem ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja v smislu I. odstavka 2. člena Zakona o civilnih invalidih vojne.
23. člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih oblik pomoči po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine Črnomelj.
24. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Skupščinski Dolenjski list št. 18/79).
25. člen
Priznavalnine in druge oblike pomoči gredo upravičencem po tem odloku od dneva uveljavitve odloka dalje.
26. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu
Številka. 191-17/85	Predsednik
Datum: 7/5-1985	skupščine	občine	Črnomelj
JURE PERKO dipl. politolog
191
Na podlagi 39. in 82. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS štev. 18/84) ter 174. člena Statuta občine Črnomeli (Skupščinski Dolenjski list štev. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 7. 5. 1985 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu Drage v Črnomlju
1. člen
Srejme se zazidalni načrt Drage v Črnomlju.
2. člen
Območje zazidalnega načrta je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji. ki jo je izdelal Dolenjski projektivni biro Novo mesto pod štev. 140-900/84 v aprilu 1985.
3. člen
Tehnična dokumentacija s soglasji in Pravilnikom o izvajanju zazidalnega načrta je sestavni del tega odloka.
4. člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja iz drugega člena, pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov na območju zazidalnega načrta ter drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo načrtovanih posegov, so določeni v dokumentaciji iz 3. člena.
5. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled organizacijam, organom in občanom na Komiteju za družbeni razvoj občine Črnomelj.
6. člen
Nadzor nad izvajanjem zazidalnega načrta izvaja medobčinska urbanistična inšpekcija.
7. člen
Ta odlok začne veljati v 8 dneh od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 350-2/81 Datum: 7/5-1985
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO. dipl. politolog
192.
Na podlagi 74. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS. št. 2/76) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. 5. 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi prispevne stopnje za financiranje temeljnih in nujnih nalog na področju varstva pred požarom v občini Črnomelj za leto 1985
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljnih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje 1981-1985 v občini Črnomelj, plačujejo prispevek za leto 1985 od I. 6. 1985 po prispevni stopnji, ki znaša 0,30%.
2. člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, iz sredstev delovnih skupnosti ter organov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek.
Prispevek se plača ob vsakokratnem dvigu osebnih dohodkov oz. po postopku. določenem za plačevanje davkov občanov.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v SDL. uporablja pa se od 1.6. 1985 dalje.
Številka:420-5/85 Datum: 7/5-1985
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO. dipl. politolog
193.
Na podlagi tretjega odstavka 82. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS štev. 18/84), 12. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS štev. 16/67,27/72 in 8/78) ter na podlagi 174. člena Statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. 5. 1985 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta Majer na Vinici
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Majer na Vinici, ki gaje izdelal Urbanistični institut SR Slovenije Ljubljana pod štev. Ul-1115 v februarju 1983.
2. člen
Zazidalno območje zajema zemljišče med cesto Vinica-Sečje selo in cesto proti mostu čez Kolpo. Na vzhodu in zahodu je zazidalno področje omejeno z obstoječo gradnjo.
3. člen
Zazidalni načrt je redno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri Komiteju za družbeni razvoj občine Črnomelj.
4. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja medobčinska urbanistična inšpekcija.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-4/83 Datum: 7/5-1985
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog
194.
Na podlagi 5. odstavka 14. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Or. 1. SRS št. 1/79) v skladu s spremembo dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ur. 1. SRS št. 7/85) terna podlagi 174. členaStatutaobčineČrnomeljjeskupšči-na občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. 5. 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč
1. člen
Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda (SDL št. 27/79, 17/80 in 9/82) sespremem in dopolni, kot je določeno s tem odlokom.
2. člen
5.	člen se spremeni in glasi:
»Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča za nekmetijske namene se določi v znesku po m2 v odvisnosti od lege in kakovosti zemljišč in sicer:
— 400,00	din za m2 kipet. obd. zemljišča 1. kat. razreda
— 360,00	din za m2 kmet. obd. zemljišča II. kat. razreda
— 320,00	din za m2 kmet. obd. zemljišča UL kat. razreda
— 120,00	din za m2 kmet. obd. zemljišča IV. kat. razreda
— 60,00	din za m2 kmet. obd. zemljišča V. in	VI.	kat.	razreda
— 40,00	din za m2 kmet. obd. zemljišča VII. in VIII.	kat.	razreda
Za kmetijsko neobdelovalna zemljišča in gozd po katastru I., II., III., IV. razreda se obračuna prispevek 60,00 din za m2.
Za kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd po katastru V., VI., VIL, in
VIII.	se obračuna prispevek 40,00 din za m2.
3. člen
7.	člen se spremeni in dopolni tako, da se pravilno glasi:
»Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča sc plača od površine zemljišča, ki jepo zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za rabo objekta, pri čcmerseštejc, daje za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu (funkcionalno zemljišče).
Za gradnjo individualnih hiš, kakor tudi stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami v urbanistično obdelanih območjih se odškodnina obračuna od celot ne porabe, kot jo izkazuje parcelacijski načrt. Če se odškodnina zaradi spremembe
namembnosti kmetijskega zemljišča ne da odmeriti po 1. in 2. odstavku tega člena, odmeri odškodnino upravni organ, pristojen za izdaje lokacijskih in gradbenih dovoljenj po tem, ko izda lokacijsko dovoljenje. Odločba o odmeri odškodnine sev enem izvodu pošlje kmetijski zemljiški skupnosti, v enem pa Zvezi vodnih skupnosti Slovenije.
Za uporabo kamna, mivke, gramoza, peska ali gline se obračuna celotna površina, kije določena z dovoljenjem za uporabljanje rudnin.«
4. člen
8.	člen se spremeni in dopolni tako, da se praviloma glasi:
»Odškodnine za spremembo namembnosti kmeetijskega zemljišča ne plačuje investitorji, kadar grade:
— objekte za rejo govedi, konj, prašičev, drobnice, senikov, steljnikov, silosov, rastlinjakov, gozdne prometne in obvozne poti v gorskih in hribovitih predelih,
— premožne objekte ob že obstoječih stanovanjskih hišah (garaže in drvarnice), če je za to zemljišče že plačano,
— če gre za gradnjo objektov za potrebe JLA in za potrebe vsesplošnega ljudskega odpora,
— objekte, ki se gradijo zaradi obrambe pred poplavami, za regulacijo vodotokov in za urejanje vodnega režima na kmetijskih zemljiščih in varstva zalog ter kakovosti voda.«
5. člen
13.	člen se dopolni tako, da se praviloma glasi:
»Odškodnino po tem odloku plačajo tudi investitorji objektov regionalnega pomena, katerim izdaja lokacijska in gradbena dovoljenja pristojni republiški sekretariat.
Določbe tega odloka glede višine odškodnine se ne uporabljajo v primerih, če je investitor do dneva uveljavitve tega odloka že pridobil pravnomočno lokacijsko dovoljenje in že plačal prispevek po do sedaj veljavnih predpisih.«
6. člen
Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v SDL. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (SDL. št. 9/82).
Številka: 465-5/85
Datum: 7/1-1985	Predsednik
skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog
195.
Občina Črnomelj je na podlagi 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur. 1. SRS, štev. 34/84), 3. in 5. člena Zakona o prekrških (Ur. I. SRS št. 25/83) ter 174. čl. Statuta občine Črnomelj naseji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. 5. 1985 sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu v občini Črnomelj
1. člen
Pokopališča so komunalno-sanitarne naprave, namenjene za pokopavanje umrlih oseb in za katere velja ta pokopališki red.
2. člen
Pokopališko in pogrebno dejavnost opravljajo in pokopališča urejajo:
— Komunalna organizacija v Črnomlju — pokopališča v Vojni vasi
— krajevne skupnosti v občini: KS Adlešiči v Adlešičih, Marindolu, Miličih in Pavnovičih, KS Butoraj na Butoraju, KS Dobliče-Knižarica v Dobličah, KS Dra-gatuš v Dragovanji vasi, Dragatušu. Goleku Obrhu, Pustem gradcu, Tanči gori in na Zapudju, KS Petrova vas v Petrovi vasi, KSTalčji vrh v Selih, Naklem in pri Tuševem dolu, KS Griblje v Gribljah, KS Semič na Selih pri Semiču, pri Ncstoplji vasi, na Krvavčjem vrhu, na Gradniku, Brezovi rebri. Črmošnjicah in Rožnem dolu, KS Stari trg v Starem trgu in Radencih. KS Tribuče v Tribučah in naDesin-cu, KS Vinica na Vinici, Bojancih, Damlju, Sinjem vrhu, Špeharjih, Ziljah in na Preloki.
3. člen
Za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti imenuje Krajevna skupnost za vsako pokopališče, ki ga upravlja, pokopališki odbor, ki ga sestavlja 3-5 članov, predseduje pa mu član sveta krajevne skupnosti.
4. člen
Vsako pokopališče mora biti opremljeno z ograjo, shrambo za orodje, vodovodnim priključkom, če je v kraju javni vodovod, ter urejenim prostorom za odlaganje smeti. Pokopališči v Črnomlju in Semiču morata imeti tudi prostor za obdukcijo ter mrliško vežico za polaganje umrlih na mrliški oder.
5. člen
Vsako pokopališče mora imeti načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobe v merilu 1 : 100, evidenco grobov z izkazom pokopanih oseb in datumom pokopa ter ftznako groba.
6. člen
Upravljalec pokopališča:
— Določa mesto, dan in uro pokopa, praviloma v sporazumu z naročnikom,
— Določa cenik pogrebnih in drugih storitev v soglasju s pristojnim organom občine,
— oddaja v najem prostore za grobove in sklepa najemne pogodbe za grobnice in grobišča,
— izvršuje pokope, ekshumacijo in prekope,
— daje soglasje k načrtom za postavitev nagrobnih spomenikov,
— skrbi za red in snago na pokopališču ter za vzdrževanje poti in zelenic,
— skrbi za vzdrževanje skupnih objektov, ograj, obzidij in drugih naprav na pokopališču ter za potrebne pribore in orodje za opravljanje pokopališke in poglebne dejavnosti,
— po naročilu opravlja storitve v zvezi z vzdrževanjem grobov,
— Vodi evidenco grobov s seznamom pokopanih oseb,
' — skrbi za izdelavo in redno vodenje načrta pokopališča,
— določa način opravljanja pogrebnih svečanosti v soglasju s Komunalno skupnostjo.
7. člen
Na pokopališču so naslednje vrste grobov:
— navadni enoprostorni vrstni grobovi,
— dvoprostorni vrstni družinski grobovi,
— posebno izbrani enoprostorni grobovi,
— posebno izbrani rodbinski grobovi in grobišča,
— rodbinske grobnice,
— skupna grobišča,
— žarni grobovi,
— prostor za anonimne pokope,
— prostor za razstresitev pepela
8. člen
Grobovi v vrstah so glede na namen enake velikosti. Mere za posamezne vrste grobov določi upravljalec v skladu z načrtom pokopališča in znašajo najmanj:
— za enoprostorni grob 1.80 x 1.00 m,
— za rodbinski grob 1.80 x 1.80 m,
— za žarni grob 0,80x 1.20 m
Nagrobni spomeniki so lahko sestavljeni le iz okvirja iz primernega materiala ter plošče z napisom umrlih, največ v širini groba in v višini 1,00 m. Dovoljenaje tudi stalna vaza in svetilka. Plošča mora biti enostavne pravokotne oblike. Horizontalne nagrobne plošče niso dovoljene. Ni dovoljena gradnja novih grobnic.
Globina groba mora znašati najmanj 1.80 m. Če je več zaporednih pokopov v isti grob, mora biti globina groba tolikšna, da znaša plast zemlje za nazadnje pokopanim umrlim najmanj 1,50 m. Grobnice morajo biti zgoraj nepredušno zaprte, tla pa propustna. Pokojnik mora biti položen v grobnico v kovinski krsti oz. v leseni krsti s kovinskim vložkom.
9. člen
V času mirovalne dobe se ne pokopava. Mirovalnadoba zaodrasleje 10 let, za otroke pa 7 let. Ekshumacije, ki so uradno odrejene, se opravljajo ob vsakem času Ekshumacije po želji strank pa se izvajajo šele po preteku 5 let od pokopa in to samo v času od l. septembra do 31. marca. Prekope in ekshumacije je treba opraviti s potrebno pieteto.
10. člen
Kosti mrličev, ki se izkopljejo pri kopanjujam, je treba zbrati v nepropustno plastično vrečico in položiti poleg groba. Pri zasutju jam se pokopljejo skupaj z umrlo osebo.
11. člen
V krajih, kjer ni na pokopališču mrliške vežice, je dovoljeno čuvanje umrlih do pogreba na domu umrlega. Čuvanje se opravlja na krajevno običajen način.
12. člen
Najemniki grobov in ostali obiskovalci pokopališč so dolžni:
— vesti se dostojno s pieteto do pokojnikov,
— odlagati smeti in odpadke na za to določeno mesto,
— redno vzdrževati grobove,
— postavljati ali odstranjevati nagrobne spomenike ali izvršiti spremembe pri arhitektonski ureditvi groba le v soglasju z upravljalcem pokopališča,
— skrbeti za to, da se ne poškodujejo ali onesnažijo grobovi,
13. člen
Na pokopališču je prepovedano skruniti grobove ali vesti se v nasprotju s pieteto do pokojnikov, uporabljati prevozna sredstva, razen ročnih vozičkov, in voditi pse ali druge živali.
14. člen
Pogodba za najem groba, sklenjena med upravljalcem in najemnikom, mora biti za določen čas in sicer je za vse vrste grobov 10 let, za grobnice pa 50 let.
15. člen
Pogrebne svečanosti se opravijo na krajevno običajen način in v skladu s tem pokopališkim redom. Način opravljanja pogrebne svečanosti in čuvanje umrlih oseb na domu predpiše s svojim pravilnikom Komunalna delovna organizacija oz. krajevna skupnost v soglasju s Samoupravno komunalno skupnostjo.
16. člen
Od vsakega umrlega občana seje dolžna družba dostojno posloviti, ne glede na to ali je zanj pripravljen civilni ali cerkveni pogreb. Pri tihih pogrebih se družba praviloma ne poslovi od pokojnika.
17. člen
Zasutje groba se obvezno opravi pol ure pokončanem pogrebu.
18. člen
Pogrebi se lahko opravljajo pozimi med 9. in 15. uro, poleti pa med 8. in 17. uro.
19. člen
Kazenske določbe:
Z denarno kaznijo od 15 - 15.000 din se kaznuje, kdor ravna v nasprotju z določili 12. člena tega odloka, kdor stori prekršek po določilu 13. člena tega odloka, v kolikor ne gre za kaznivo dejanje
20. člen
Komunalna organizacija združenega dela in krajevne skupnosti, ki opravljajo pokopališko in pogrebno dejavnost, morajo pridobiti načrt pokopališč navedenih v tem odloku in urediti evidenco grobov in kataster komunalnih naprav na pokopališču v treh letih od dneva uveljavitve tega odloka, ter opremiti pokopališče z opremo in napravami po 4. členu tega odloka v dveh letih od uveljavitve tega odloka.
21. člen
Dokler ne bo Komunalna organizacija prevzela v upravljanje pokopališča v Vojni vasi pri Črnomlju, opravlja pokopališko in pogrebno dejavnost na tem pokopališču Skupnost krajevnih skupnosti v Črnomlju. Komunalna organizacija lahko opravlja po dogovoru s krajevnimi skupnostmi pokopališko in pogrebno dejavnost na vseh pokopališčih v občini in sicer v celoti ali pa samo posamezna opravila.
22. člen
Uresničevanje tega odloka nadzoruje za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ.
23. člen
%
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu v občini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list štev. 3/71).
24. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 352-3/85 Datum: 7/5-1985
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog
196.
Na podlagi 152. člena Satuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80 in 14/82) ter z namenom, poenotiti povračilo stroškov in nadomestilo izgubljenega dohodka udeležneem sej
sklepamo
— skupščina občine Črnomelj,	.
— družbenopolitične organizacije občine Črnomelj,
— občinske samoupravne interesne skupnosti,
— organizacije združenega dela.
— krajevne skupnosti v občini Črnomelj ter druge organizacije in skupnosti (v nadaljevanju: podpisniki)
DOGOVOR
O POVRAČILU STROŠKOV UDELEŽENCEM SEJ
I
1. člen
/
Ta dogovor določa enotna merila za povračilo potnih stroškov in drugih stroškov ter nadomestila osebnega dohodka (v nadaljevanju: stroški), udeležencem sej. Dogovor tudi določa, kdo je dolžan povrniti stroške.
2. člen
Pravico do povračila stroškov imajo udeleženci, ki se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih organov, sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih organov, sej organov družbeno-političnih organizacij, sej delegacij, sej skupin delegatov za Supščino SR Slovenije, sej medobčinskih in republiških skupščin ter sej drugih organov in teles v občini in izven občine.
3. člen
Sredstva za povračilo stroškov po tem dogovoru zagotavljajo podpisniki v svojih finančnih načrtih.
Krajevnim skupnostim se sredstva za delovanje delegatskega sistema zagotavljajo iz proračuna občine Črnomelj.
4. člen
Delegatom, ki se udeležujejo sej delegacij, ki delegirajo delegate v občinsko skupščino in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, delegatom, ki se udeležujejo sej občinske skupščine, sej skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in sej organov družbeno-političnih organizacij, povrnejo stroške udeležbe na sejah organizacije združenega dela, krajevne skupnosti oz. druge sredine, v katerih so zaposleni oziroma katerih delegati so.
Delegatom, ki se udeležujejo sej izvršilnih organov, komisij in drugih teles občinske skupščine, skupščin SIS in družbenopolitičnih organizacij, izplača stroške sklicatelj seje iz svojih sredstev.
Delegatom, ki se udeležujejo sej: skupin delegatov, medobčinskih ali republiških skupščin, organov družbenopolitičnih organizacij ali drugih organov in teles izven občine Črnomelj, zagotavlja povračilo stroškov občinska skupščina, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitične organizacije oz. tisti, ki jih delegira, če to ne opravi sklicatelj seje.
5. člen
Podpisniki se dogovorimo za naslednja povračila stroškov:
1. Potni stroški se povrnejo v višini stroškov javnega prevoza. Izjemoma se lahko, če ni javnega prevoznega sredstva, povrnejo potni stroški v obliki kilometrine, v višini, ki velja za sredino, ki delegira udeleženca seje.
2. Udeležencem sej v občini ter udeležencem sej izven občine, pod pogojem iz zadnjega odstavka 4. člena, pripada poleg povračila stroškov po 1. tč. tega člena še povračilo materialnih stroškov in sicer:
— zmanjšana dnevnica za odsotnost od 6 do 8 ur, če se je potovanje za udeležbo na sejo pričelo najmanj dve uri pred pričetkom rednega delovnega časa udeleženca seje, ali če se potovanje konča najmanj 2 uri po koncu rednega delovnega časa udeleženca seje
— polovična dnevnica za odsotnost od 8 do 12 ur
— cela dnevnica za odstonost nad 12 ur
— povračilo stroškov prenočevanja za udeležbo na sejah, ki trajajo več dni, vendar največ do višine stroškov za prenočišče v hotelu B kategorije
Dnevnica in stroški prenočevanja se povrnejo v višini, ki velja za sredino, ki delegira udeleženca seje.
3. Delegatom na sejah delegacij in organov družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela in v drugih sredinah, kjer so zaposleni, in delegatom na sejah delegacij v krajevnih skupnostih, se povrnejo le potni stroški.
4. Delegatom, ki jim je kmetijstvo edini oz. glavni vir preživljanja in samostojnim obrtnikom, se prizna poleg povračil iz 1. in 2. točke še povračilo izgubljenega osebnega dohodka v višini:
— 600 din, če traja seja do tri ure,
— 1.000 din, če traja seja nad tri ure.
6. člen
Podpisniki pooblaščamo Komisijo za kadrovske in administrativne zadeve pri skupščini občine, da v soglasju s predsedstvom občinske skupščine in predsedstvom OK SZDL? v odvisnosti od rasti življenjskih in drugih stroškov sprejma sklepe o valorizaciji izplačil po 4. točki 5. člena tega dogovora, o čemer obvesti podpisnike dogovora.
7. člen
Podpisniki bomo svoje samoupravne splošne akte uskladili z določbami dogovora v roku 6 mesecev od dneva, ko začne veljati ta dogovor.
8. člen
Z dnem veljavnosti tega dogovora preneha veljati dogovor o enotnih merilih in kriterijih za povračilo stroškov udeležencem sej in sestankov z dne 21. 5. 1974.
9. člen
Dogovor je sklenjen in začne veljati ter se uporabljati z dnem, ko k njemu pristopi 75% podpisnikov, če je s tem zajetih 75% zaposlenih delavcev, kar ugotovi Komisija za kadrovske in administrativnezadevepriSOb Črnomelj, kije tudi pooblaščena za spremljanje izvajanja dogovora. Dogovor se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
10. člen
Spremembe in dopolnitve tega dogovora lahko predlaga vsak podpisnik. Srejemajo se po enakem postopku kot dogovor.
Številka: 114-1/83 Datum: 26/4-1985
PODPISNIKI
197.
Skupščina občine Črnomelj je na podlagi 617., 619. in 620. člena Zakona o združenem delu ter 173. člena Satuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80) v zvezi s predlogom izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7/5-1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v IMV Novo mesto TOZD Tov arna opreme Črnomelj in TOZD Semič
I.
Supščina občine Črnomelj ugotavlja, da so v IMV Novo mesto. TOZDTovar-na opreme Črnomelj in TOZD Semič nastopile bistvene motnje v poslovanju in samoupravnih odnosih, zato v teh TOZD za dobo od 7. 5. 1985 do 1. 3. 1986 uvaja sledeče začasne ukrepe družbenega varstva:
A, TOZD Tovarna opreme Črnomelj
a) začasno se omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic, tako kol je določeno pod točko II,
b) imenuje se začasni organ, ki prevzame uresničevanje pod točko 11. omejenih samoupravnih pravic v tem TOZD.
B. TOZD Semič
A) začasno se omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev, tako kot je določeno pod točko II.
b)	imenuje se začasni organ, ki prevzame vse pravice in obveznosti poslovodnega organa in delavskega sveta oz. njegovih izvršilnih organov v obsegu omejenih pristojnosti le-teh.
II.
V času trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva se:
1. Delavskemu svetu TOZD Tovarna opreme Črnomelj in TOZD Semič in izvršilnim organom se omeji odločanje glede:
a) določanje poslovne politike
b) določanje ukrepov za izvajanje poslovne politike in plana
c) odločanje in daganje ter najemanje kreditov v zvezi s tekočim poslovanjem v skladu s planom
d) dajanja smernic in navodil izvršnim organom in poslovodnim organom ter nadzorovanja njihovega dela
e) odločanja o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavcev ter razporejanja delavcev
0 odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v delovnem razmerju ter o disciplinskih zadevah na drugi stopnji.
2. Poslovodni organ v TOZD Tovarna opreme Črnomelj se ne odstavi, temveč tudi nadalje ohrani vse pravice in obveznosti, ki mu gredo po zakonu in samoupravnih splošnih aktih, z izjemo pravic, katerih uresničevanje je poverjeno začasnemu organu imenovanemu s tem sklepom.
III.
Skupščina občine imenuje začasni organ v sledeči sestavi:
1. Jože Panjan, SCT TOZD Kovinar Črnomelj
2. Milan Golobič, DO ISKRA Semič
3. Jože Strmec, DO BELT Črnomelj
4. Ciril Pustavrh IMV TOZD Semič
O delitvi dela in pristojnosti posameznih članov začasnega organa za opravljanje funkcij začasnega organa v TOZD Tovarna opreme Črnomelj in TOZD Semič odloča začasni organ v dogovoru z izvršnim svetom Skupščine občine Črnomelj.
IV.
Vse stroške v zvezi z začasnimi ukrepi družbenega varstva sta dolžni nositi TOZD Tovarna opreme Črnomelj in TOZD Semič.
Člani začasnega organa bodo nagrajevani po merilih in kriterijih določenih v samoupravnih splošnih aktih obeh TOZD, ki veljajo za individualnega poslovodnega organa.
V.
Skupščina občine Črnomelj zadolžuje izvršni svet skupščine občine Črnomelj, da tekoče spremlja izvajanje začasni h ukrepov družbenega varstva v obeh TOZD iin da trimesečno o tem poroča delegatom skupščine občine Črnomelj.
VI.
Zoper ta sklep imajo prizadeti pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SRS, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
Ta sklep začne veljati takoj, zahteva za preizkus zakonitosti ne zadrži njegove izvršitve.
VIL
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 17/1-85
Datum: 7/5-1985	PREDSEDNIK
skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog
Občina Trebnje
198.
Komisija za izvedbo referenduma v KS Trebelno daje na podlagi 11. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS. št. 23/77)
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti
Trebelno
1.
Izid glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Trebelno, ki je bil izveden v nedeljo 14. aprila 1985, je bil naslednji:
— od 919 volilnih upravičencev je glasovalo 902 ali 98,15%
— za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 731 volilnih upra-vičnecev ali 79,54% (od skupnega števila vpisanih)
— proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 153 volilnih upra-vičnecev ali 16,64%
— neveljavnih glasovnic je bilo 18
— glasovalo ni 17 volilnih upravičncev.
2.
Referendum je bil izveden v skladu z zakonom o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Nepravilnosti, ki bi vpliv ale n a iz id glasovanja, ni bilo. Trebelno, 14. 4' 1985
Komisija za izvedbo referenduma: PAPEŽ ALOJZ, I. r. UDOVIČ VINKO, I. r. GORENC DRAGO, 1. r.
6. člen
Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodka, od katerih se plačuje davek po odbitku, obračunava in oteguje samoprispevek izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine. Od drugih dohodkov, od katerih se plačuje samoprispevek, le-tega obračunava in izterjuje Uprava za družbene prihodke občine Trebnje.
Sredstva se bodo zbirala na žiro računu KS Trebelno št. 52120-780-70520. *4"
7. člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti. Svet mora o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj dvakrat letno poročati skupščini krajevne skupnosti.
Samoprispevek je prvenstveno namenjen za realizacijo programa 1. člena tega sklepa. Skupščina KS Trebelno lahko sklene po predhodni obravnavi in odobritvi zbora krajanov, da se .del sredstev preusmeri za dokončanje telefonskega omrežja v KS Trebelno.
8. člen
Fa sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in na krajevno običajen način.
Številka: 2-R/85 Trebelno, 15. aprila 1985
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Trebelno DRAGO GORENC, l.r.
199.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77) in 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73 in 17/83) ter določb Statuta krajevne skupnosti Trebelno je skupščina krajevne skupnosti Trebelno dne 15. aprila 1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Trebelno
1. člen
Za območje KS Trebelno se na podlagi odločitve na referendumu dne 14. 4. 1985 uvede krajevni samoprispevek v denarju v krajevni skupnosti Trebelno za modernizacijo cest v izvedbi bitodrobir na naslednjih potezih. Spomenik — Or-nuška vas. Sv. Peter — Čužnja vas, v Radni vasi, v Bitnji vasi, odcep za Cerovec, Trebelno — Zabukovje in Španov most — Ornuška vas.
2. člen
Skupni znesek, potreben za izvršitev programa del. znaša po cenah za februar 1985 skupaj 67.000.000 din, od tega bo združeno s samoprispevkom 12.000.000 din.
3. člen
Samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje petih let in to od 1. junija 1985 do 31. maja 1990.
*
4. člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Trebelno in sicer:
1. delovni ljudje iz osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov, ter plačil po pogodbah o delu —po stopnji 2,5%
2. upokojenci — po stopnji 2,5%
3. delovni ljudje in občani — zavezanci davka od OD iz. kmetijskih dejavnosti od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin — po stopnji 4%
4. zavezanci iz gospodarskih in poklicnih dejavnosli v višini 2,5% od čistega celotnega dohodka in ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke.
5. člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialno varstvenih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od regresa za letni dopust, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejmejo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma praksi.
Plačila samoprispevka so opravičeni tudi:
— delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega 60% povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu oziroma ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji.
— občani, ki so oproščeni plačevanja davka od kmetijske dejavnosti.
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine Črnomelj, krško,
METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnice in Trebnje izdaja Dl C, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 250 din, izvod v prosti prodaji stane 10 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23-606 in 24-200, Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št, 421-1/72 od 15.11.1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od'pro.meta proizvodov
Časopisni stavek, prelom in filmi:	DIC,	tozd Grafika, Novo
mesto Tisk: Tiskarna Novo mesto.