GLASILO SZDL IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA MIRNA
ST.: 3
LETO: I.
MAJ 1978

Titu za 86. rojstni dan
V soboto, 6. maja t. L, se je Titova štafeta za kratek čas ustavila tudi na Mimi. Kljub temu, da vreme ni bilo preveč naklonjeno, ji je bil prirejen prisrčen sprejem s kulturnim programom, ki so ga pripravili mirenski šolarji.
Titovo štafeto je na mesto sprejema prinesel mladinec Niko Borštnar in jo predal predsedniku KK SZDL Mirna Maksu Kurentu, kije nato dejal:
Titovo ime je postalo danes simbol rodov vseh naših narodov, odkar se piše zgodovina s krvjo naših ljudi. Josip Broz se je kmalu včlanil v Zvezo kovinarjev in v Socialdemokratsko
stranko za Hrvaško in Slovenijo. Ta stranka je združevala delavce vseh strank in je bila za tiste čase najnaprednejša. Leta 1914 je Avstro—Ogrska napovedala Srbiji vojno. 1917 leto je prineslo usodne revolucionarne dogodke, to je leto februarske m oktobrske revolucije, strmoglavili so carja in Lenin je stopi! na čelo nove, sovjetske države. Tovariš Tito je pazljivo spremljal dogodke, se učil ruščine in mnogo brai, doume! je težnje in smotre mogočne bitke, ki sta jo vodila Lenin in bo/jševiška partija.
Sam je o tem dejal: „BH sem socialist, udeleženec socialistič-”e9a delavskega gibanja. Tedaj e ni bilo komunističnega giba-nia, marveč je bilo le še socialistično. Pripada! sem temu gibati ju in ko sem se znašel v mete-
žu takšnih dogajanj, kakršna je bila velika ruska revolucija, je seveda vse to tudi mene zgrabilo, da sem z obema rokama sprejel ideje, da je treba zamenjati družbeno bitje, družbeno ureditev."
Z nastankom države „Kra!je-vina SHS" so večinoma vsi pričakovali konec vojne, strmoglavljene Avstro—Ogrske monarhije in ustanovitev slovenske države. Vendar je postalo jasno, da v okviru nove države ne bo prostora za napredna hotenja, ne za sanje enakopravnosti narodov.
Tovariš Tito je to spozna! prej kot drugi. Veroval je v boj
kot edino pravo pot. Kmalu je posta! član sindikata in KPJ, ki je bila v tistem času že močno razširjena.
Politično delovanje tovariša Tita je bilo ves čas izredno živahno, vsestransko in težavno. Septembra 1938 je posta! politični sekretar CK Komunistične partije Jugoslavije. S tem pa se je začelo novo poglavje zgodovine naše partije.
Že od samega začetka NOV je tovariš Tito z zanesljivo roko vodil veliko bitko, ki ji je bila na čelu narodov Partija. Ni se bilo mogoče po robu postavljati velikanskim vojskam, ki so imele topove, tanke, letala. Edino pravilna pot bojevanja je bila — izbrati partizansko vojno in prisiliti sovražnika, da jo bo sprejel. Kljub številni premoči sovražnika je zmaga! naš — par-
tizanski boj, boj naših partizanov proti okupatorju. Vojna, ki je trajala štiri leta, se je končala z zmago NOV, z zmago Partije s tovarišem Titom na čelu. .
Spomladi je zavladal mir, hkrati pa so nastopile nove skrbi. Začela se je doba obnove. Nastale so prve delovne brigade, enote mladine, ki so postale simbol naše povojne graditve. Delo je plemenitilo in usposabljalo na stotisoče mladih ljudi za življenje, ki je bilo pred njimi. Skupno življenje mladine iz raznih republik na delovnih akcijah je veliko pripomoglo za utrditev bratstva in enotnosti naših narodov.
Po vojni je ugled Jugoslavije, pridobljen že med vojno, nenehno narašča! in se utrjeval. Ime tovariša Tita pa je postalo simbol boja za pravičnost in pravice človeka ter narodov. V vrsti velikih let naše socialistične sedanjosti in dogodkov, zaradi katerih so ta leta tako pomembna, ima edinstven pomen odločitev iz leta 1950, po kateri so dobili delavci v upravljanje tovarne. Vloga tovariša Tita je neprecenljiva pri pripravah na to odločitev in izdajo zakona o upravljanju delovnih skupnosti v državnih gospodarskih podjetjih. To je bi! prvi korak k samoupravljanju v gospodarstvu in družbi.
Tovariš Tito ni le veliko naredi! za razvoj naše države, ampak je povzdignil tudi dve politični gesli, ki sta se razširili po vsem svetu: miroljubno sodelovanje in neuvrščenost. Zunaj oboroženih blokov so številne dežele, ki iščejo način, kako bi se uspešno uprle pritisku in se rešile strahu pred jutrišnjem
dnem, kakor tudi strahu, da bi jih kdo spet ne podjarmil.
V teh deželah so vzbudile Titove besede mogočen odmev kot edina resnica, spoznanje. Zamisel o neuvrščenosti je posta! ena najbolj dragocenih vrednot povojnega obdobja. Tovariš Tito je imel neprecenljivo vlogo pri pripravah na srečanja glavarjev držav in vlad tistih dežel, katerih politika se ravna po načelu neuvrščenosti. Tako srečanje je bilo leta 1961 v Beogradu in je znano pod imenom ..beograjska konferenca neuvrščenih držav". To pa je bi! šele prvi korak, da so se začeli ..neuvrščeni" združevati, tisti, ki si ne želijo takšnega prihodnjega sveta, na kakršnem bi prevladovale grožnje z nasiljem vojne in sovražnost, marveč prihodnost, v kateri se bodo narodi spoštovali in živeli kot dobri sosedje v prijateljstvu. Zamisel o neuvrščenosti se je že razvila v svetovno gibanje, v katerem pa ima prav gotovo tovariš Tito neprecenljivo vlogo.
Kakor je samoupravljanje neločljivo povezano z osebnostjo tovariša Tita, tako si neuvrščenosti ne moremo misliti brez Titovega deleža, brez njegove državniške misli, brez njegovega ugleda. Čeprav je neuvrščenost posledica in sad stvarnega zgodovinskega razvoja, je bi! delež Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu vendar od vsega začetka, od beograjske konference pa vse doslej in do velikega srečanja v Kolombu dosledno ustvarjalen, prežet z vero, da bo pravična stvar zmagala.
Tovariš Tito se je večkrat obrača! tudi na mladi rod, ker
nadaljevanje na 2. strani

VSEM UDELEŽENCEM 2. ŠPORTNIH IGER KPZ SLOVENIJE, KI BODO 26., 27. IN 28. MAJA 1978 ŽELIMO ISKRENO DOBRODOŠLICO Z ŽELJO, DA BI SE V NAŠEM KRAJU PRIJETNO POČUTILI, NA TEKMOVANJU PA DOSEGLI ČIMBOLJŠE REZULTATE.
Predsednik odbora 2. Šl KPZ Slovenije Zdenko Friškovec
^	**** * J—' * jmr *jmr * jmr *	* mm *	* .mr *	* jmr *
Prihod zvezne Titove štafete na Mimo (foto Ljudska tehnika Mirna)
Srebrni znak ZSS - vspodbuda za nadaljnje delo
Naša OOS se povezuje z OOS v ostalih TOZD v sklopu DO IMV. Preko OOS omogočamo delavcem uresničevanje samoupravljanja kot temeljnega družbenega odnosa, s katerim uresničujemo svojo oblast v združenem delu in v družbi osnovne organizacije sindikata je nekak organizacijski okvir, v katerem člani izražajo svoje posamezne interese.
10 OOS tvori v naši TOZD 19 članov. Člani 10 OOS so delegati sindikalnih skupin, od katerih so bili imenovani. V sklopu naše OOS je 9 sindikalnih skupin, ki zajemajo posamezne proizvodne celote in jih zastopajo naslednji:
—	avtodvigalke — Sladič Branko, Povše Jože
—	mehanska obdelava — Peček Anton
—	elektro oddelek — Meserko Marjeta, Jerič Nežka
—	plastika — Stanojevič Dragica
—	zgornja šivalnica — Dim Marija, Bračko Vanda
—	spodnja šivalnica — Kurent Tončka, Kraševec Ana
—	pr o izv. lesnih elementov — Janežič Franc, Sladič Božo
—	proizv. oblog - Berg Jože, Salehar Zdenka
—	skupne službe — Križnik Srečko, Bartolj Jože, Kolenc Marija, Medved Stane, Bartolj Marija.
Na prvem mestu so napisani poveijeniki za posamezno sindikalno skupino, ostali pa so so-člani.
Sindikalne skupine še vedno niso zaživele tako, kakor bi morale, zlasti to velja za člane sedanjih sindikalnih skupin, kar pa lahko delno opravičimo s tem, da se poverjeniki sindikalnih skupin niso dobro vpeljali v svojo nalogo in jo še niso sposobni v celoti izpolnjevati. Naloga vseh poverjenikov je, da skušajo vzbuditi pri delavcih interes za aktivnosti na vseh področjih. Poverjeniki sindikalnih skupin morajo vneto prenašati zahteve delavcev na 10, pa tudi pravilno naj bi delavce informirali o sklepih in stališčih 10.
10 OOS v tovarni opreme na Mirni deluje po navodilih Občinskega sindikalnega sveta Trebnje, kjer imamo tudi enega delegata, id prenaša sklepe na naš 10 OOS.
Tudi v DO IMV je zastopan delegat našega 10 OOS, ki prenaša sklepe konference in skrbi za usklajevanje stališč in za samo povezavo. To pa mnogo pripomore, da je ostal sindikat na tisti začrtani poti razvoja naše socialistične samoupravne družbe, ki zadeva vlogo in prispevek sindikata kot najširše organizacije delavcev.
Temeljna usmeritev naše OOS je uresničevanje zakona o združenem delu, ki poudarja delitev po delu. Prav ta mora omogočiti, da bodo OD delavca odvisni od izpolnjevanja delovnih nalog, dohodka TOZD in uspešnost vlaganj v materialno bazo. Glede nagrajevanja po delu še nismo dosegli zaželenega rezultata. To velja za de lovna mesta režijskih delavcev. Le nekatera najniže plačana režijska delovna mesta so že plačana po delu v sorazmerju z uspehom posameznega oddelka.
Tudi na športnem in kulturnem področju se kaže dejavnost OOS. Delavci naše TOZD se redno udeležujejo sindikalnih športnih iger. Tudi pri pripravah na razne proslave (8. marec, prvi maj, 27. april, 29. november) je udeležena OOS.
V sklopu OOS deluje tudi blagajna vzajemne pomoči, ki združuje 100. članov. \šak član omenjene blagajne prispeva mesečno vlogo od 20,00 din naprej. Član blagajne vzajemne pomoči ima možnost, da si sposodi denar v času, ko ga nujno
* v^čgBSBi
'mmwE&K
Predsednik sindikata /z iM V Mirna prejema srebrni znak ZSS 10 OOS pa prav v zadnjem potrebuje. Denar vrača po dogovoru in to brez obresti.
času veliko razpravlja o tem, kako bi nagrajevali tudi ostala režijska delovna mesta. Stališče 10 OOS je, da bi strokovno pripravili določene predloge za uvedbo nagrajevanja po delu pri vseh režijskih delavcih. To naj bi bilo uresničeno do druge polovice tekočega leta in tako bi bil napravljen velik korak do uresničitve zakona o združenem delu.
Sindikat v Tovarni opreme Mirna pa ima pomembno vlogo pri uresničevanju interesov delavcev. Poverjeniki sindikalnih skupin iznašajo interese delavcev na sestankih 10 OOS. Naloga 10 OOS pa je, da dane interese oz. predloge obravnava. Tako je bila obravnavana že vrsta teženj delavcev: ureditev prehrane za diabetike, prehrana ostalih delavcev in dostava malice v lesni oddelek in elektro delavnice, uvajanje individualnih norm, izboljšanje pogojev dela in tako dalje.
Pri reševanju vseh problemov je imel sindikat pomembno vlogo, saj je obravnaval predloge in prenašal svoja stališča na DS.
Pomembno in zahtevno vlogo pa je imel sindikat tudi pri pripravah na volitve oz. pri evidentiranju možnih kandidatov v delegate v posebne in združene delegacije SIS ter delegacijo DPS. Svojo nalogo je opravljal uspešno že od samega evidentiranja pa vse do izvedbe volitev.
Tako OOS IMV TOZD Tovarna opreme Mirna uresničuje interese delavcev raznih področij in je resnično baza pri uresničevanju kar najboljših pogojev za delavca. Ze vrsto let se kaže aktivnost naše OOS ne le v okviru TOZD temveč tudi pri povezovanju z ostalimi OOS v okviru DO in Občine Trebnje.
Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje je na svoji seji dne 20. aprila 1978 sklenilo, da prejme naša OOS IMV TOZD Tovarna opreme Mirna srebrni znak sindikatov Slovenije v letu 1978 za več letno vzorno in učinkovito de lovanje pri uresničevanju intere sov članstva. Podelitev srebr nega znaka je bila v nedeljo dne 30. aprila 1978 na Veseli gori, kjer je bila osrednja prosla va ob Prazniku dela v občini Trebnje. Srebrni znak je prevzel za našo OOS predsednik Bartolj Jože, ki je največ pripomogel pri delu OOS.
Priznanje, ki smo ga prejeli s podelitvijo srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije, ne sme biti le priznanje za minulo delo, temveč mora biti vzpodbuda za nadaljnje še uspešnejše delovanje OOS IMV TOZD Tovarna opreme Mirna.
MAJDA BARTOLJ
Titu za 86. rojstni dan
nadaljevanje s 1. strani
je mladina prihodnost domovine, poroštvo našega razvoja. Tovariš Tito je na 10. kongresu posveti! mladini naročilo: „Mla-dina mora poznati in razvijati naše revolucionarno izročilo, s čimer se mladi rodovi povezujejo z najsvetlejšimi pridobitvami socialistične revolucije, v kateri je mladina imela veliko vlogo. Trajne vrednosti, ki jih je ustvarila naša revolucija, so neizčrpen vir socialistične vzgoje mladine — za krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, jugoslovanskega socialističnega patriotizma, in-ternacionalizma, borbenosti in požrtvovalnosti."
Mnogo let je že minilo, odkar se je med kragujevskimi mladinci porodila zamisel, naj bi voščila tovarišu Titu potovala v štafetnih palicah. Od tedaj vsako pomlad po vseh poteh naše domovine prenaša voščila na sto tisoče rok fantov in deklet proti Beogradu. Tudi mi se pridružujemo čestitkam tovarišu Titu za njegov 86. rojstni dan in želimo, da bi nas še dolga leta tako uspešno vodil.
Nato pa je v imenu mladine KS Mirna, mladinka Lidija Gač-
nik prebrala pozdravno pismo Titu z naslednjo vsebino:
Veseli in ponosni spremljamo štafeto mladosti, ki ji pridružujemo tudi naše na j lepše čestitke ob tvojem 86. rojstnem dnevu. Mladinci KS Mirna živimo tako, kot smo se naučili ob tvojem vzoru: obiskujemo šole, delamo v proizvodnji, prosti čas pa izkoriščamo za delo in zabavo v mladinski organizaciji. Zavedamo se, koliko dolgujemo NOB in tvojim prizadevanjem, hkrati pa nas vedno spremlja zavest, da moramo delovati kot odgovorni graditelji naše prihodnosti, zvesti idejam začrtane poti, predani pridobitvam naše domovine.
Bratstvo in enotnost naših narodov sta za nas neodtujliva resničnost, prav tako pa tudi prepričanje, da je samoupravni socializem edina pot k osvoboditvi človeka.
S ponosom in ljubeznijo se priključujemo željam tisočih mladih Jugoslovanov, ko ti voščimo zdravja in sreče. Vodi nas še naprej k napredku, k sožitju med narodi svetal
krajan 2
DANA - uspešno tromesečje
Ob sestavljanju tega prispevka imam v mislih to, da smo v lanskem letu lahko večkrat brali v Dolenjskem listu in v nekaterih ostalih časopisih o težavah, s katerimi se je srečeval naš kolektiv. Težave so bile resnično velike, bile pa so posledica zveznih predpisov, s katerimi so bile našim izdelkom določene tako nizke cene, da v več primerih nismo mogli kriti niti stroškov materiala. To stanje smo reševali večkrat tako, da smo take izdelke, kljub temu da so jih potrošniki želeli, morali črtati iz proizvodnega programa.
Proizvodni program „DA-NA“ Mirna delimo v naslednje smeri:
—	proizvodnja alkoholnih pijač
—	proizvodnja sadnih sokov in osvežilnih penečih pijač
—	proizvodnja arom, baz, esenc
—	proizvodnja sadnih koncentratov in destilatov.
Za izvedbo omenjenega programa ima „DANA“ Mirna moderne stroje in naprave s sorazmerno velikimi kapacitetami, kar vse je plod investicij-
Kljub temu pa smo z ugotovitvijo poslovne uspešnosti v prvih treh mesecih zadovoljni, saj smo ustvarili 46.099.000 din celotnega prihodka, kar predstavlja 32 % povečanje v primerjavi z letom 1977. V celotnem prihodku predstavlja material in amrotizacija 35.851.000 din, dohodek 10.247.960 din pa smo razporedili v naslednje namene:
—	prispevki samoupravnim interesnim skupnostim
—	članarine
—	zavarovalne vsote
—	obresti in drugi stroški;
Čisti dohodek 7.195.835 din
pa smo namenili za:
—	osebne dohodke
—	del za stanovnjsko izgradnjo
—	poslovni sklad
—	rezervni sklad;
Kot smo omenili si največ obetamo od sezone, ki pa je že pred vrati. Jasno je, da se moramo tako organizirati, da ne bo nobenih večjih izpadov, tako v proizvodnji kot na tržišču. Da bi to preprečili, že dalj časa delamo na pripravah na sezono. Izvršili smo remonte na linijah,
V Dani so za praznik dela organizirali proslavo. Ob tej priliki seje zaradi odhoda na novo delovno mesto poslovil od kolektiva bivši direktor Dane Avgust Gregorčič	(foto: Janez Platiše)
skih vlaganj v zadnjih obdobjih.
Kolektiv si je zadal nalogo, da bo v letošnjem letu proizvedel 13 mio pijač gotovih izdelkov v vrednosti 20,6 starih milijar. Poleg tega pa bomo v letošnjem letu predelali približno 4500 ton raznega sadja v sadne destilate (slivovko, sadjevec, hruševo žganje, brinjevec itd.), sadne koncentrate in sokove.
Proizvodnja in prodaja sta v naši delovni organizaciji močno sezonskega značaja, saj beležimo nihanje količin 1,3, zato pričakujemo največji ekonomski uspeh v poletnih mesecih.
3 krajan
poskrbeli za surovine, embalažo itd.
Največji problem v proizvodnji bo pomanjkanje vode, premajhne kapacitete čistilne naprave in premajhne kapacitete transportnih sredstev.
Kot vsako poletje, tako pričakujemo tudi letos večje število dijakov—srednješolcev, ki si bodo želeli med počitnicami zaslužiti kak dinar, delovni organizaciji pa pomagali premostiti kadrovsko težave v sezonskih dneh.
Poleg sprejema dijakov pa bomo zaposlili večje število delavcev in srednješolcev — tehnikov, ki bodo končali šolanje.
Torej, kolektiv ,,DANA“ Mirna si za mesece, ko običajno
počivamo na dopustih, nalaga črtali v načrtih za 1978 in za-veliko nalog in upamo, da jim dovoljili našega potrošnika v bomo kos tako, da bomo ures-	času, ko ga bo najbolj pestila
ničili naloge, ki smo si jih za-	žeja.	PAVLA KRANJC
Dr. Avguštin Lah v Dani
V aprilu je delovno organizacijo ,,DANA” Mirna obiskalo več predstavnikov gospodarskih in družbenopolitičnih organizacij iz Slovenije in iz ostalih republik.
Med drugimi so našo delovno organizacijo obiskali tudi podpredsednik IS Slovenije dr. Avguštin Lah, predsednik Združene zveze Slovenije ing. Andrej Petelin
in tovariš Logar—podpredsednik skupščine SRS. Ob tem obisku smo se pogovarjali o razvojnih načrtih delovne organizacije v okviru živilske industrije Slovenije in kmetijstva. Dr. Avguštin Lah pa se je podrobneje zanimal za prizadevanja naše delovne organizacije pri varstvu okolja.
Pavla Kranjc, dipl. ing.
Premalo sodelovanja
Prvega aprila smo mladinci izvedli volitve, na katerih smo izvolili predsednika, sekretarja, blagajnika in novo predsedstvo. Volilne konference se je udeležilo 31 mladincev naše organizacije pa še 5 delegatov iz delovnih organizacij in osnovne šole. Na volitvah smo obravnavali naše dosedanje delo, katerega smo izredno kritično ocenili, kajti ugotovili smo, da smo premalo povezani z drugimi organizacijami in društvi, poleg tega pa smo bili tudi politično premalo aktivni. Tudi izobraževanju smo posvečali premalo pozornosti, saj je večje število naših mladincev obiskovalo le enotedensko politično šolo v Trebnjem. V naši KS pa lani žal ni bilo nobenega predavanja. Sprejeli smo tudi program dela za naslednje obdobje z ugotovitvijo, da nimamo svojega prostora, kjer bi se zbirali. Soba na krajevnem uradu pa je postala pretesna tudi že za sestanke. Po sprejetju programa smo izvedli še volitve, na katerih je bilo iz-
voljeno naslednje predsedstvo: Edo Novak — predsednik Niko Borštnar — sekretar Nevenka Kušelič — blagajnik Janez Zakrajšek — član Tone Pate - član Mojca Silvester — član Mija Kolenc — član Mija Žibert - član Za člana OK ZSMS Trebnje pa smo izvolili Eda Novaka ter potrdili predlog za predsednika OK ZSMS Anko Ostanek in sekretarja Branka Kirma.
Da bi povečali našo aktivnost v KS, pa smo izvolili tudi tri komisije:
1.	Komisijo za šport: Igor Silvester — predsednik, Vesna Kos, Bernarda Majcen — člana;
2.	Komisija za informiranje: Maja Dežman — predsednik, Lidija Gačnik, Andreja Kranjc — člana;
3.	Komisija za kulturo: Vesna Markič - predsednik, Janja Ponikvar, Mitja Barovič -člana.
EDO NOVAK
jfft n t
4 i N
'fst ■
sS
IS
8 f
Mirenska mladina je konec aprila letos organizirala čiščenje svojega *traja	(foto: Janez Platiše)
Kje je samoiniciativa?
Prejšnji mesec so se na zboru	kdaj bo hišni svet razglasil akci-
stanovalcev sestali stanovalci	jo čiščenja okolice. V teh pri-
stan ovanjskih blokov od št. 129 merih bi morali biti stanovalci
do 133 z namenom, da pregledajo dosedanje delo hišne samouprave in da izvolijo novo, ker je sedanji potekel mandat.
V poročilu je bilo povedano, da je bilo težišče sedanjega dela predvsem na urejanju smetišč, zamenjavi podov v stanovanjih, zamenjavi zastav, posipavanju dvorišč, montiranju dvotarifnih števcev, itd.
Poudarjeno je bilo tudi, da stanovalci prevečkrat čakajo.
bolj samoiniciativni, saj ravno tako vidijo, kdaj je okolica onesnežena, kot člani hišnega sveta. Mogoče je temu krivo, razen nekaterih izjem, to, da je marsikateremu stanovalcu prav vseeno, ali je dvorišče pred stanovanjskim blokom očiščeno ali ne. Zato takih stanovalcev ni tudi takrat, kadar hišni svet razglasi akcijo. To pa verjetno jemlje voljo tistim stanovalcem, ki se redno udeležujejo akcij ali
Varujmo divjad
Narava je sredi pomladnega prebujanja. Divjad in ptice, ki so preživele zimo, so zaradi pomanjkanja hrane oslabele, vendar so polne življenjske sile. Vsepovsod se sliši njihova prijetna pesem in glasovi, kajti spet se jim obeta pogrnjena miza. Narava pa je tudi poskrbela, da se v tem času rojeva novi rod, ki bo nadomestil poginjene, izginule in odlovljene.
Večina mlade divjadi se skoti oziroma izleže od marca do maja. Za nova mlada grla pa je seveda potrebno poskrbeti. Zato divjad v tem času pospešeno išče hrano, pri tem pa izstopa na travnike, njive in se približuje naseljem.
Legla in gnezda mladičev so nebogljena, prepuščena raznim nevarnostim. To je torej čas, ko se najpogosteje odloča, kaj bo preživelo in kaj ne. Neugodno vreme, mesojede roparice pa tudi promet, kosilnice in škropljenje neusmiljeno pobirajo davek predvsem pri mladih živalih.
Varstvo in ohranitev naravnega okolja in s tem tudi divjadi kot njenega sestavnega dela, je imperativ današnjega časa. Se
nikoli ni bilo take nevarnosti porušitve prirodnega ravnotežja, kot je danes. Človek tako nevarno posega v naravo, da že ogroža samega sebe.
Tisočletni nagon ne dovoli psu, da ne bi lovil in preganjal divjad, če se mu ponudi prilika. Pri tem se spomnimo tudi določila ZAKONA, ki nalaga odgovornost lastnikom psov, za povzročeno škodo in daje pravico lovcem pokončati pse 50 (petdeset) metrov od gospodarja, oziroma 200 (dvesto) metrov od hiš.
Krajani, zato dokažimo sedaj naš dobri odnos do naravnega okolja! Priznajmo tudi divjadi njihovo koristno vlogo in pravico do obstoja! Učimo otroke in mladino, naj ne razdirajo ptičjih gnezd, naj ne vdirajo v stanišča divjadi in pobirajo ter nosijo domov mladičev, kajti le-ti bodo večinoma izgubljeni za vedno! Lastniki psov, imejte svoje štirinožne prijatelje v tem času privezane! Kmetje, ne vodite psov s seboj na delo v gozd, poljska dela in vinograde.
Te besede naj bodo le vzpodbuda za naš skupni prispevek k ohranitvi naše lepe prirode.
RUDI Ž1BERT
očistijo del okolice samoiniciativno. Vsekakor se nam porodi vprašanje, ali nimajo nekateri stanovalci do družbenega stanovanja nepravilni odnos in se obnašajo zelo neodgovorno.
Sproženo je bilo tudi vprašanje otroškega igrišča. Otroci se igrajo vsepovsod, tudi na cesti, kar je nevarno, ker pač nimajo otroškega igrišča. Zato je bil sprejet sklep, da se uredi otroško igrišče. Za izvedbo ureditve otroškega igrišča so bili zadolženi naslednji tovariši: Petre, Kompare, Škrlj, Turk, Tripko-vič in Popit. Omenjeni tovariši bodo oproščeni eno leto vsake
delovne akcije, je bilo sklenjeno, če bodo zadano nalogo izvršili. V prvi vrsti morajo urediti peskovnik in gugalnice.
Na zboru stanovalcev je bil sprožen tudi problem garaž. Avtomobilov je vedno več, garaž je premalo, dvorišča pa tudi majhna, tako, da bo treba v tej smeri res nekaj ukreniti. Marsikdo bi rad tudi sam prispeval del denarja, samo da bi prišel do garaže.
Sedaj pa naj predstavimo še novo izvoljeni hišni svet stanovanjskih blokov od št. 129 do 133. Predsednik je Janez Hrenk, podpredsednik Borut Keržan, blagajničarka je Marija Slunjski, tajnica Dušanka Rok-vič, člani pa Lino Breč, Štefan Horvat in Drago Pirh. j_ p_
Pred prvomajskimi prazniki so stanovalci stanovanjskih blokov od 129 do 133 organizirali čiščenje okolice blokov (foto: Janez Platiše)
Plodna razprava
Pretekli mesec smo v KPD Dob pri Mirni v okviru idejno političnega izobraževanja članov zveze komunistov s sodelovanjem Marksističnega centra
organi v samoupravnem sistemu, naloge članov zveze komunistov v 00 ZK in krajevnih skupnostih.
MIRO HRENK
Gojko Stanič je zanimivo odgovarjal na vprašanja komunistov v KPD Dob.	(foto: Janez Platiše)
Premalo se zanimajo
Kardeljeva knjiga Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je povsod naletela na velik odmev, zato smo skleniti, da se tudi v naši 00 ZSMS seznanimo z njeno vsebino. Ker je knjiga precej obsežna, smo na enem sestanku obravnavali po dve poglavji.
Po vsakem referatu naj bi sledil obširnejši pogovor, to pa nam ni uspelo, saj smo se premalo seznaniti z njeno vsebino. Mislim, da se mladi premalo zanimamo za politiko, saj večine tema ni pritegnila. Družbenopolitično življenje se v naši osnovni organizaciji premalo odraža, to pa je tudi osnovna pomanjkljivost našega delovanja.
LIDIJA GAČNIK
pri CK ZKS v Ljubljani organizirali razpravo o knjigi Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja".
Razprava, katero je vodil tovariš Gojko Stanič, predavatelj iz marksističnega centra, se je naslanjala na vprašanja, ki smo jih zastaviti.
Največ pozornosti so vzbudila vprašanja oz. odgovori, ki so
! dopisujte!
:
IV
IKRAJANA
I
1 ---------------------------1
se nanašati na demokratični pluralizem samoupravnih interesov kot nove oblike demokratičnega političnega sistema, vloga religije v naši družbi, državni
krajan 4
V Bosni krvodajalce zelo cenijo
Skupina krvodajalcev iz trebanjske občine je bila 9. in 10. aprila 1978 gost v pobrateni občini Ilijaš v Bosni.
Tam so naši krvodajalci darovali tudi kri. Bili smo prisrčno sprejeti in deležni pozornosti na vsakem koraku. Zato smo nekaj krvodajalcev, ki so bili v Ilijašu vprašali, s kakšnimi vtisi prihajajo iz Bosne.
■■
Peter Šemrov
Peter ŠEMROV z Mirne, kije daroval kri že 43-krat, je takole strnil svoje vtise:
„Krvodajalstvo je v Bosni še na zelo nizki ravni. S tem, da smo v njihovi sredini dali kri, smo želeh dokazati, da krvodajalstvo ni zdravju škodljivo, na} več pa jim je veljalo dati zgied.
Menim, da je krvodajalstvo plemenito in humano dejanje. Krvi potrebujemo vedno več, pa vendar smo krvodajalci v Sloveniji manj cenjeni kot v drugih republikah. Prav bi bilo, da bi bil vsak človek na dan, ko daruje kri, prost dela. Mislim, da so življenja, ki jih rešujemo in podaljšujemo, vredna enega delovnega dne.“
Roman Kozole
Roman KOZOLC, kije krvodajalec že 20 let, ravno tako z Mirne pravi:
»Presenečen sem bil nad neverjetno toplim sprejemom ter veliko pozornostjo tamkajšnjih ljudi. Mislim pa, da bi morali pri nas krvodajalcem izkazati le malo več pozornosti."
5 krajan
Jože KUKMAN iz Trebnjega je predsednik krvodajalske komisije pri Občinskem odboru RK Trebnje ter zvest krvodajalec:
„V Ilijašu smo bili res prisrčno sprejeti. Delavci tamkajšnjega Rdečega križa in drugi so se zelo zanimati, na kakšen način smo v Sloveniji, posebno pa v naši občini, dosegli tako odlične rezultate. Videl sem, da je prostovoljno krvodajalstvo v BiH šele na začetku. Med njihovimi krvodajalci je v glavnem mladina. Moram pa priznati, da je pozornost, ki smo je biti deležni krvodajalci v Ilijašu zares velika.
Prav tako menim, da bi moral biti vsak krvodajalec na dan, ko daruje kri, prost dela.
Še tole bi rad povedal. Da je akcija tako lepo uspela, moram izreči vso pohvalo delovnim organizacijam „Dana“, Kolinska in IM V z Mirne ter Trimu iz Trebnjem, Donitu iz Velike Loke, OS Veliki Gaber in Skupščini občine Trebnje."
Anton Petje
dincev. Predstavniki transfuzijske postaje Sarajevo so z nami izmenjati dosedanje izkušnje. Vendar sem žal opazil, da je v Bosni krvodajalstvo še malo razširjeno.
Vesel sem, daje pri nas v Sloveniji, posebno v naši krajevni skupnosti veliko bolje. Žetim si, da bi bil vsak zdrav človek krvodajalec in da bi krvodajalcem izkazali več naklonjenosti, saj je dati kri, največji odraz človečnosti, največ, kar lahko storiš za sočloveka."
Anton PETJE mlajši je daroval kri že enajstkrat. V Ilijašu je bil v dvojni vlogi, kot nogometaš in krvodajalec.
„V Bosni je bilo zelo lepo. Presenečen sem bil nad sprejemom in pozornostjo, ki so nam jo izkazali. Svojo kri darujem zavestno. Prepričan sem, da je taka pomoč sočloveku nenadomestljiva, skratka vredna najvišjega človeškega dostojanstva. Vedno bom krvodajalec.
Krvodajalce v Bosni zelo cenijo. Začuden pa sem bil, da je tam tako malo ljudi, ki se zavedajo pomena dajanja krvi." p.H.
Neizmerna pozornost
Dušan Sladič
Dušan SLADIČ z Mirneje že pet let v krvodajalskih vrstah V pobrateni občini je kri daroval osmič.
»Ljudje teh krajev so prijazni, posvetiti so nam veliko pozornosti. Mislim, da take akcije krepijo prijateljstvo, zato bi se jih moralo udeležiti še več mla-
STRELCI KPD DOB PRVI
Strelska družina Miličnik iz Maribora in strelska družina Matija Gubec iz KPD Dob pri Mimi sodelujeta že 14 let. Vsako leto organizirajo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanja so izmenoma v Mariboru in na Dobu pri Mirni.
Letos je bilo tekmovanje 6. maja v Mariboru. Organizirano je bilo, kot vsako leto, v počastitev 13. maja-dneva organov za notranje zadeve. Nastopilo je 20 tekmovalcev. Zmagati so strelci iz KPD Dob pri Mimi s 27 krogi razlike.
Med posamezniki pa so biti najuspešnejši Žibela in Kos iz Maribora, ter Lenič iz Doba.
Na pobudo Republiškega odbora Rdečega križa Slovenije, je občinski odbor Rdečega križa Trebnje organiziral 10. aprila 1978 krvodajalsko akcijo v pobrateni občini Ilijaš v Bosni.
V nedeljo, 9. aprila, smo se zbrati krvodajalci iz delovnih organizacij trebanjske občine ter se odpeljati z avtobusom v Ilijaš.
Tovariši iz pobratene občine Ilijaš so nas prisrčno sprejeti. Priredili so nam slovesno kosilo, na katerem so nas pozdraviti zastopniki družbenopolitičnega življenja občine Ilijaš.
Med obiskom smo si ogledati znamenitosti Ilijaša ter krajev v dolini reke Bosne. Ogledati smo si tudi zgodovinske znamenitosti Sarajeva, kakor Skenderijo, kjer je bil ubit avstrijski nadvojvoda Ferdinand, stari del mesta Čaršijo in dmgo. V ponedeljek, 10. aprila, smo se skupaj s prebivalci Ilijaša zbrati na določenem kraju za odvzem krvi. Odvzem krvi je potekal zelo lepo in dobro organizirano.
Na skupnem kosilu s predstavniki občine Ilijaš in Republiške komisije za odvzem krvi Bosne in Hercegovine so se nam prisrčno zahvaliti za darovano kri, posebno še, ker smo prišli tako daleč, in s svojo nesebično gesto prispevati k bratstvu med narodi Slovenije in Bosne in Hercegovine.
Vsi udeleženci te humane akcije smo bili presenečeni nad toplim sprejemom in veliko pozornostjo tamkajšnjih predstavnikov družbenopolitičnega življenja, ki so nas spremljali na vsakem koraku s prisrčno gostoljubnostjo in nas obkrožali z veliko pozornostjo. Obljubili so nam, da bodo tudi oni organizirati podobno akcijo in ob priliki prišli k nam darovat svojo kri.
Ob slovesu so podarili Občinskemu odboru RK Trebnje plaketo občine Ilijaš in umetniško sliko.
V imenu vseh udeležencev se prisrčno zahvaljujem podjetju Dana z Mirne, ki je bila pokrovitelj naše udeležbe v Ilijašu.
ROMAN KOZOLC
Krvodajalci občine Trebnje, ki so v Iljašu darovali kri.
IZ SOSEDNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Drugo srečanje Zahodnodolenjskega odreda
V nedeljo, 30. aprila 1978, je bila na Veseli gori pri Šentrupertu osrednja proslava ob 1. maju, prazniku dela. Dan kasneje, to je 1. maja, pa je praznovala krajevni praznik KS Šentrupert, ko se spominjajo 1. in 2. maja 1943. leta, ko je Zahodno-dolenjski odred skupaj z Gubčevo, Cankarjevo in 13. proletarsko brigado napadel belogardistično postojanko v Šentrupertu.
Proslave so se udeležili tudi borci Zahodnodolenjskega odreda, ki so se na Veseli gori srečali drugič po 36 letih. Prvič
težak izpit, ko je v največji italijanski ofenzivi na Slovenskem skupaj z drugimi enotami sodeloval v številnih borbenih akcijah in uspešno pripravljal svoje kadre za kasnejše že zahtevnejše vojaške in politične naloge.
Domicilno listino je predstavniku Zahodnodolenjskega odreda tov. Lojzetu Beletu - Tičku, kije bil komandir čete, sedaj pa je predsednik Zahodnodolenjskega odreda podelil predsednik Skupščine občine Trebnje tov. Tone Žibcrt.
Na proslavi pa so bili podeljeni tudi srebrni znaki Zveze
Predsednik Zahodnodolenjskega odreda tov. Lojze Bele — Tičko prejema od predsednika občine Trebnje domicilno listino (foto: IR)
so se srečah lansko leto v Gabrovki, ko jim je občina Litija podelila domicilno listino. Z istim namenom kot lansko leto v Gabrovki, so se srečali borci Zahodnodolenjskega odreda na Veseli gori, ko je odred prejel domicilno Usto občine Trebnje.
Ob tej prihki je govoril prvi komisar Zahodnodolenjskega odreda Bogomir Peršič — Marko Doline, ki je v svojem govoru poudaril, daje bilo Zahodno-dolenjskemu odredu zaupano obsežno operativno območje, ki je segalo od Police pri Grosupljem prek osrednje Dolenjske, čez Suho krajino in okrog Kočevskega Roga, vse do Bele krajine in da je Zahod-nodolenjski odred že v prvih dneh svojega obstoja polagal
sindikatov Slovenije. Prejeli so jih: Nace Dežman z Mirne, osnovna organizacija sindikata IMV - TOZD Mirna, Stane Kolenc iz Trebnjega in Štefan Kamin iz Trebnjega.
Krajevna skupnost Šentrupert pa je podehla zaslužnim posameznikom in pionirskemu odredu OŠ Šentrupert krajevna riznanja, saj so prav tiste dni entruperčani dosegli pomembno delovno zmago pri nadaljnji modernizaciji krajevnih cest, katerih vrednost del znaša 9 milijonov dinarjev.
S proslave so tovarišu Titu poslali pozdravno pismo.
Vso proslavo na Veseli gori je spremljal bogat kulturni program, v katerem so sodelovah združeni pevski zbori z Mirne,
Podelili so priznanja
Krajevna skupnost Gabrovka pri Litiji je 23. aprila praznovala krajevni praznik. Spominjajo se leta 1942, ko je iz njihovega kraja odšlo v partizane večje število fantov in mož.
Praznovanja krajevnega praznika se je udeležila tudi delegacija Zahodnodolenjskega odreda, ki je družbenopohtičnim organizacijam, skupnostim in
zaslužnim posameznikom podelila pismena priznanja za njihovo delo pri organiziranju lanskoletnega prvega srečanja preživelih borcev Zahodnodolenjskega odreda s krajani Gabrovke, kakor tudi za odlok o dodelitvi domicilne Ustine ZDO v KS Gabrovka Skupščine občine Litija.
J. P.
iz Mokronoga, Šentlovrenca, perta in občinsko godbo iz
Trebnjega in Velikega Gabra Trebnjega.
skupaj z recitatorji iz Šentru-	J. PLATIŠE
Jugoslavija v malem
Drugo medrepubliško srečanje folklornih skupin bo 3. junija letos v Mokronogu. Kot kresna noč bodo tudi folklorni plesi potekah na mokronoškem gradu.
Prvo medrepubliško srečanje folkloristov je bilo predlansko leto. Lansko leto pa je zaradi preurejanja gradu odpadlo. V bodoče pa bodo srečanja vsako leto prvo soboto v juniju.
Kot je bilo rečeno na sestanku pripravljalnega odbora, mora vsaka folklorna skupina prijaviti 3 plese, izmed katerih bodo
enega izbrali za nastop. Nastopile pa bodo šolske, med njimi tudi mokronoška, mladinske in članske folklorne skupine.
V Mokronogu imajo zato polne roke dela, saj je treba pripraviti in aranžirati prostor na gradu, izdelati spominske zastavice in značke, ki jo bo dobila vsaka folklorna skupina. Skratka, treba je napraviti vse potrebno, da se bo okrog 300 nastopajočih gostov v Mokronogu prijetno počutilo.
J. PLATIŠE
v bSt Duševna higiena v današnjem življenju
Stoletje, v katerem živimo, se nam dnevno kaže v mnogih karakterističnih lastnostih.
Izredno hiter tempo življenja, naglica, ki sc odraža v vsaki človeški dejavnosti, izredni tehnični dosežki, nenehno stremljenje, da bi prišli do čim-boljših življenjskih pogojev, neučakanost, s katero hočemo čim prej uresničiti svoje človeške želje, spremembe, ki se pojavljajo v socialno ekonomskih odnosih, nepremagljivi spori in nujna protislovja s katerimi se dnevno srečujemo in soočamo, spori, ki se rojevajo v medčloveških odnosih — vse to ustvarja nove oblike obolevanja. V takih pogojih današnjega življenja mora sodobna družba stremeti za tem, da stalno skrbi za obrambo svoje osebnosti pred mnogimi pretresi, spori in nezgodami, da bi ohranila svojo stabilnost in obdržala duševno ravnotežje.
O vsej tej problematiki govori duševna higiena in daje napotke, kako zaščititi današnjega človeka v njegovem okolju, ko se dnevno srečuje s pojavi, ki lahko povzročajo hude duševne okvare, značilne za današnjo dobo, v kateri živimo.
V naslednjih sestavkih bi torej govorili o vsem tem, postopoma pa bi se tudi seznanjali z nalogami duševne higiene v času, v katerem živimo.
DUŠEVNO ZDRAVJE IN DUŠEVNA HIGIENA
Kaj je ZDRAVJE?
Včasih so menili, da je zdrav-
je „odsotnost bolezni in nebogljenosti,“ vendar ta definicija danes ne drži več.
Danes menimo, da je ,.zdravje stanje popolnega fizičnega, psihičnega in socialnega blagostanja,“ ne pa samo »odsotnost bolezni nebogjenosti.“
Iz te splošne definicije je moč zaključiti, da pod pojmom DUŠEVNO ZDRAVJE ne smatramo samo odsotnost simptomov — znakov duševne bolezni in nebogljenosti, kot se je to včasih mislilo, ampak nekaj drugega.
V definiciji ZDRAVJA so izrazi - »fizično*1, »psihično** in »socialno blagostanje."
Vendar pa je težko razložiti, kaj razumemo pod temi izrazi. Pogosto pravimo, da je ideal DUŠEVNEGA ZDRAVJA -»ZDRAVA, ZRELA OSEBNOST."
Večina strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) smatra, da je ZRELA OSEBNOST tista OSEBNOST, ki je sposobna, da angažira maksimum svojih sposobnosti v delo, katerega opravlja, da ima sposobnost, da vztraja pri svojem delu in da se v procesu dela bori s težavami in to toliko časa, da doseže tisti cilj, katerega je hotela doseči.;
(Se nadaljuje)
krajan 6
DELEGATI POROČAJO
Večina samoupravnih interesnih skupnosti je že imela prvo skupščino v novi zasedbi. Delegati, ki so se skupščin ude-ležili, so nam poslali naslednja poročila:
Bojan PLAUSTAJNER, vodja delegacije izobraževalne skupnosti:
Na prvi skupščini obeh zborov (porabnikov in izvajalcev) Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje smo delegati izvo-lili organe skupnosti.
Za predsednika skupščine smo ponovno izvolili Janeza Gartnerja iz Trebnjega. Za predsednika zbora izvajalcev pa smo izvolili Marijo Dežman z Mirne. Predsednik porabnikov pa je Marcel Gutman ravno tako z Mirne.
Izvolili smo tudi člane izvršnega odbora in delegate za delegacijo, ki nas bo zastopala v republiški izobraževalni skupnosti. Izvoliti pa moramo še odbor za samoupravni nadzor, ki ga po samoupravnem sporazumu volijo delegacije na svojih sejah. Ko bo še to izvršeno, bo konstituiranje skupščine in njenih organov končano.
Božo PONIKVAR, vodja delegacije za socialno skrbstvo,
otroško varstvo in stanovanjsko skupnost:
Do sedaj smo imeli dve seji. Sejo skupnosti otroškega vrast-va Trebnje, ki je bila 14. aprila 1978 in sejo skupnosti sociatoe-ga skrbstva, ki je bila 26. aprila 1978.
Na seji obeh zborov skupnosti otroškega varstva Trebnje smo izvoUh za predsednika skupščine Marijo Grden iz Trebnjega, za predsednika zbora izvajalcev Cvetko Bunc iz Trebnjega, za predsednika zbora uporabnikov Ivana Odlazek iz Šentruperta in za predsednika izvršnega odbora Petra Šemrov.
Izvolili smo tudi izvršni odbor, delegacijo za republiško SIS in odbor samoupravnega nadzora. Ustanovljena pa je bila tudi 9 članska komisija za otroški dodatek. Dalje so bila sprejeta dopolnila oz. spremembe samoupravnega sporazuma.
Na prvi seji skupnosti socialnega skrbstva Trebnje smo ravno tako izvolili izvršni odbor, katerega predsednica je Mihaela Peskar, Odbor šteje 7 članov, v katerem je tudi Božo Ponikvar z Mirne. Izvoljena je bila delegacija za republiško skupnost so-
cialnega skrbstva, nadzorni odbor, svet za varstvo otrok in družine in svet za varstvo odraslih.
Janez KRANJC, vodja delegacije skupnosti za invalidsko pokojninsko zavarovanje in zaposlovanje :
Prva seja zbora delegatov je bila v glavnem namenjena izvolitvi novih samoupravnih organov in vodilnih funkcij. Zbor je za predsednico zbora izvolil
Marijo Brezovar iz Šentruperta, za namestnico pa Jožefo Pavlin iz Dane. Predsednik izvršnega odbora skupnosti bo Pavle Miklič iz Trebnjega, njegov namestnik pa Alojz Žefran iz Donita.
V izvršnem odboru skupnosti bodo poleg predsednika in namestnika še: Jerič Lea iz Mokronoga, Kolenc Slavka iz Trima in Koželj Marija iz Skupnosti socialnega skrbstva Trebnje. Zbor je ob koncu seje sprejel še sklep, da se za gradnjo doma za starejše občane v Novem mestu nameni 1,800.000 din.
Za praznik dela so v IM V TOZD Mirna organizirali v porizvodnem obratu prisrčno proslavo na kateri so nastopili mirenski šolarji.
Krompir nima prihodnosti
Lepold Višček iz Volčjih njiv je kooperant za proizvodnjo mleka in krompirja, od kar je gospodar na kmetiji, to je celih 10 let.
Je bolje biti kooperant kot ne?
„Bolje je biti, saj drugeča ne gre. Če si kooperant, dobiš kredite, regrese in druge ugodnosti."
Ste že koristili kakšen kredit?
„Letos sem ga vzel 15 starih milijonov din pri KZ Trebnje za gradnjo hleva. Hlev je namreč zastarel. Moram ga posodobiti, saj imam sedaj 18 glav živine. Od tega 6 molznic in 12 pitancev."
Že v uvodu ste rekli, da se bavite s proizvodnjo mleka. Ali je donosna?
,.Proizvodnja mleka je rentabilna, vendar je tu problem tol-šča. Tolšča preveč niha. Od 3,2 do 3,8 enote. Mislim, da tolšča mleka ni pravilno zmerjena, ker v trebanjski zbiralnici mleka še vedno nimajo priprave za mer-
7 krajan
jenje tolšče. Ne vem, kako to, da je še nimajo. Ko sem bil lansko leto na otvoritvi nove zbiralnice mleka v Trebnjem so rekli, da bo aparatura že čez dva meseca. Vendar jo še do danes ni. Tako se ne moramo prepričati na lastne oči, koliko ima mleko dejansko tolšče."
Ste vi pristopili k melioraciji?
„Ja, takole je. Zelo sem bil navdušen, da se zamočvirjene njive izsuši. Vendar sem sedaj postal malodušen."
Zakaj?
„Lansko leto so nam dejali, da bo stal 1 ha melioracije 3 stare milijone, s tem da bi mi plačali 60% vrednosti. Ostalo pa bi se plačalo iz drugih virov.
Letos pa so nam rekli, da bo prišla cena 1 ha 5,3 milijone din. Torej skoraj enkrat več. To je tudi vzrok, da kmetje nismo več tako navdušeni nad melioracijo. Jaz sem k njej kljub temu pristopil, čeprav bo to zame veliko finančno breme, saj me bo stala 17 starih milijonov."
Kako so vam pojasnili to podražitev?
„Ja, oni pravijo, da so se storitve tako podražile. Zdi se mi.
da so se v enem letu preveč podražile. Ob tem se vprašam, kaj bi bilo, če bi se naše cene, cene pridelkov tako naglo dvigale."
Vi pridelate tudi veliko krompirja?
„Res je. Lansko leto sem ga pridelal 30 ton. Vendar, kaj pomaga, ko pa je cena tako nizka. Tako je bilo treba naprimer lansko leto dati za 1 kg semenskega krompirja kar 4 kg krompirja. Letos s semenskim krompirjem kaže sicer bolje, saj je cena 3,00 din za 1 kg."
V prejšnji številki smo objavili prispevek z istim naslovom. Skupnost otroškega varstva iz Trebnjega nam je poslala naslednji odgovor:
Gradnjo vrtcev in jasli je Skupnost otroškega varstva Trebnje začrtala v svojih srednjeročnih planih razvoja predšolskega varstva do leta 1980. V teh planih se bodo v občini, do omenjenega leta, zgradili vrtci v Velikem Gabru, Šentrupertu in Mokronogu. Skupnost, torej ne planira v naslednjih treh letih ši-
Pa vendar. Ali ni za vas ugodno, ko imate tovarno za predelavo kromprija na Mirni?
„Tako mislijo tudi oni. Za nas pa je še drugo. Mi ga ne pridelujemo samo zato, da bi se ga znebili. Poleg tega pa bi morali za ceno krompirja vedeti že takrat, ko ga sadimo. Ceno pa zvemo šele v jeseni.
Ne gre mi pa tudi v račun, kako to, da KZ Trebnje vzame ravno tohko marže takrat, ko je cena nizka, kot takrat, ko je visoka. Ravno zaradi te negotovosti bom letos zasadil pol hektarja krompirja manj. Zemljo bom rajši posejal z dobro tra-v0-“	J. PLATIŠE
ritve predšolskih varstvenih prostorov na Mirni.
V zadnjem času večji kraji v Sloveniji zaradi pomanjkanja prostorov in tudi zaradi zelo visoke cene varstva v organiziranih jaslih uvajajo nove obhke varstva socialno zavarujejo zasebne varuške. O takem načinu reševanja varstva dojenčkov bomo spregovoriU na eni od naslednjih sej naše skupščine.
Tajnik skupnosti Janez Kranjc
Kdaj jasli na Mirni?
Pravo prijateljstvo in tovarištvo
Občina Ilijaš v BiH je 6. aprila 1978 slavila svoj občinski praznik, obletnico osvoboditve tamkaj šnejga področja. V ta namen so zastavili zelo široko proslavljanje od raznih kulturnih, športnih prireditev, razstav domače obrti, srečanje s predstavniki pobratenih občin in drugo, da je od 5. do 10. aprila bilo v tem mestu nadvse praznično razpoloženje.
Na to praznovanje je nogometni klub „Luka“ v krajevni skupnosti Stari Ilijaš povabil na prijateljsko srečanje moštvo nogometnega kluba Mirna, ki je bil v gosteh 8. in 9. aprila.
Ko smo prišli v Ilijaš, so nas nadvse prisrčno in gostoljubno sprejeli predstavniki Skupščine
občine Ilijaš, KS Stari Ilijaš in predstavniki nogometnega kluba.
Čeprav je bilo vreme muhasto, oblačno in je od časa do časa deževalo, ni pokvarilo prazničnega razpoloženja.
Prvi dan so nam predstavili narodne noše, ki so značilne za to področje, ogledali smo si razstavo domače obrti in mesto. Na prenočišča pa so nas sprejeli zelo prijazni in gostoljubni domačini. Nudili so nam vse, kar je mogoče in nemogoče. Presenečeni smo bili nad gostoljubnostjo in prijaznostjo, katere smo bili deležni na vsakem koraku.
Drugo dopoldne smo imeli prijateljsko srečanje med domačim in mirenskim mošt-
Priprave na praznovanje
V	ponedeljek, 8. maja t. l.je bila razširjena seja KK SZDL, na kateri je tekla beseda o pripravah na praznovanje krajevnega praznika in 70—letnice ustanovitve Gasilskega društva Mirna. Sklenjeno je bilo, da bo praznovanje trajalo dva dni — v soboto, 3. junija in nedeljo, 4. junija.
V	soboto zvečer bo v kinodvorani na Mimi svečana akademija v počastitev 70-letnice gasilskega društva in krajevnega praznika, na kateri bodo podelili tudi 15 priznanj OF.
V	nedeljo dopoldne pa bo športni del. Tako bo ob 8. uri nogometna tekma med NK Partizan iz Mirne in NK Partizan iz Petlovca. Sledil bo miting letalskih modelov, na katerem bodo sodelovali modelarji iz Kranja, Mirne in Gradiške, iz Italije ter sevniški raketarji.
Popoldne, okrog 13. ure, pa bo povorka gasilcev. Nato bo pred domom Partizan podelitev
Glasilo KRAJAN izdaja KK SZDL in združeno delo na Mimi — Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta v 1500 izvodih — Ureja uredniški odbor: Edo Novak, Bariča Videčnik, Tone Zgonc, Avgust Gregorčič, Maks Kurent, Pavlina Hrovat, Maijan Umek, Vladimir Silvester, Darko Krištof — predsednik. Glavni in odgovorni urednik: Janez Platiše Uredništvo in uprava: Mirna 17, 68233 Mirna — Grafična priprava ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Tisk: Knjigo-tisk Novo mesto.
gasilskih in krajevnih priznanj. Sledil bo kulturni program, nato pa gasilska veselica.
Razstava Ljudske tehnike
V	počastitev dneva mladosti bo društvo Liudske tehnike z Mirne 27. maja pripravila v OŠ Mirna razstavo fotografij Zdravka Kramarja in učencev foto krožka.
Modelarji pa bodo razstavljali prosto leteče in radijsko vodene modele ter makete letal.
Otvoritev razstave bo 27. maja ob 10. uri. Razstava bo odprta do 27. do 28. maja. Ogledali pa si jo boste lahko med 10. in 18. uro.
Lutkarji že vadijo
Mirenski mladinci smo sklenili, da oživimo lutkovno dejavnost v naši občini. Ustanovili smo namreč lutkovno skupino, ki je že pričela z delom. Vadimo prvo igrico z naslovom Ježeva hišica. Lutke bomo izdelali sami, prav tako bomo sami poskrbeli za glasbeno spremljavo.
PohvaUmo pa lahko tudi delovne organizacije, ki nam z denarnimi prispevki omogočajo uspešne priprave. Naše delo poteka pod vodstvom prizadevne mentorice Nade Gorenc.
V	luktovni skupini sodelujejo skoraj vsi člani naše osnovne organizacije. Predvidevamo, da se bomo z igrico uspeli predstaviti otrokom v celi občini v jeseni.
Kulturno dejavnost bi lahko oživeli že prej, vendar nam to zaradi premajhne zainteresiranosti starejših ni uspelo.
ANDREJA KRANJC
vom. Rezultat tega srečanja je bil 5:2 za domačine. V tem primeru ne gre toliko za rezultat, temveč predvsem zato, da se kuje prijateljstvo, bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Po srečanju smo imeli skupne razgovore o medsebojnem sodelovanju. Na tem srečanju se je izkazalo pravo prijateljstvo in tovarištvo.
Ko se je bližal čas našega odhoda, pa je bila vsaka minuta bolj žalostna, ker smo morali zapustiti prijatelje športnike, dmžbenopoltične delavce in domačine, ki so nam nudili vse, kar je bilo v njihovi moči.
Dogovorili smo se, da se ponovno srečamo ob občinskem prazniku občine Trebnje, meseca septembra 1.1. na Mimi.
DARKO KRIŠTOF
Uspešno sodelovanje
Požari so v zadnjih letih povzročili na naših materialnih dobrinah že toliko škode, da je le-ta postala zaskrbljujoča. Ne samo to, da so s tem bile prizadete oziroma uničene materialne dobrine, pač pa so bili v velikih primerih prizadeti tudi ljudje. V SRS je letno okrog 10 smrtnih žrtev, ki so priznane kot posledice požara. V večjih primerih (50 — 60) pa gre za težke opekline, ki puščajo na ljudeh trajne posledice.
Da bi se uspešno zaščitili pred nevarnostjo požara, s tem
Stanku je bil s temi predstavniki društev obravnavan obrambno-napadalni načrt organizacije. Po obdelavi tega načrta je bil možen tudi praktičen ogled vseh proizvodnih prostorov. Tako so predstavniki teh gasilskih dru-šev lahko praktično spoznali, kako in na kakšen način bi s člani društva čimprej pričeli z gasilsko akcijo ob morebitnem požaru na posameznih objektih delovne organizacije.
To sodelovanje pa ne bi imelo svojega pravega pomena, če ne bi tega tudi praktično preve-
Slika: GASILCI Gasilci, ki so sodelovali pri nedavni gasilski vaji v
IMV na Mimi.
ohranjali materialne dobrine in preprečevali poškodbe delavcev — občanov, je potrebno v tej smeri usposabljati naše delavce in jim zagotavljati določeno opremo in tehnična sredstva.
V	IMV smo ustanovih gasilsko enoto in jo delno tudi opremili. Da bi ta enota lahko uspešno delovala, bi ji bilo potrebno zagotoviti še precej tehnične opreme. Ta pa je vezana na večja denarna sredstva.
Da bi to vrzel na področju našega gasilstva na mek način zapolnili oziroma odpravili, smo skušali vzpostaviti sodelovanje s prostovoljnimi gasilskimi društvi. Bistvo tega sodelovanja bi bilo, da člane teh prostovoljnih društev čimbolj seznanimo s požarno situacijo, ki vlada v naši organizaciji.
V	samem začetku tega sodelovanja smo povabili na razgovor predstavnike gasilskih društev Mirna, Šentrupert, Volčje njive in Sevnica. Na tem se-
(foto: Anton Gorenc)
rili. Zato smo organizirali skupne gasilske vaje z vsemi gasilskimi društvi (Mirna, Volčje njive, Sevnica) in tudi z našo gasilsko enoto. Na teh vajah smo organizirali napad (v gasilskem smislu) na upravno zgradbo organizacije; črpalke smo priključili verižno drugo na drugo, vodo pa smo črpali iz rečice Mirne. Gasilska društva so pri tem pokazala dobro izurjenost in tudi pravilnost njihove organiziranosti, saj je voda do želenega mesta pritekla že po nekaj minutah.
Tako lahko ugotavljamo, da je tak način sodelovanja zelo koristen in tudi nujno potreben. Čeprav vemo, da bi v dejanski situaciji to veliko počasneje potekalo, vendar lahko trdimo in smo prepričani, da se bodo gasilci ob morebitnem požaru v naši organizaciji mnogo bolje znašli in hitreje ukrepali, kot pa bi, če to sodelovanje ne bi obstajalo.
ANTON GORENC