S SEJE SVETA ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
Zajčja dobrava naj bi postala mestni park
Zajčja dobrava je bila leta 1972 z odiokum občinske skupščine zaš-čitena kot krajinski park. Od tedaj pa do leta 1982 za izvajanje varstva sistemsko ni bilo kaj več storjenega. Obširnejše aktivnosti so se začele v letn 1982, ko je bil speljan postopek za spremembo GUP v okviru pravne uveijavitve in še vrsto drugih ukrepov za višjo stopnjo varoval-nega režima.
Toda stvari v sami Zajčji do-bravi so tekle naprej po že uteče-nih kolesnicah. Odlaganje ko-sovnih odpadkov, številne črepi-nje od množičnih piknikov in praznovanj delovnih in drugih organizacij, hropenje motorjev in mopedov po sprehajalnih poteh kljub znakom prepovedi, predolgo v noč preglasna glasba, prepevanje itd. itd., vse to se je odvijalo sšmo, brez pravega skrbnika in vse bolj uničevalo ta konček sicer zaščitene zelene površine. Razumljrvo, da so se nad tem pogosto pritoževali še
zlasti najbližje stanujoči krajani KS Zadobrova—Sneberje in Novo Polje. Zato so organi teh dveh KS dali pobudo, da se zao-stri dosedanji varovalni režim in v ta namen prekvalificra sedanje območje krajinskega parka Zajčja dobrava v mestni park Ljubljane s spominskim obelež-jem.
O tej pobudi je konec maja razpravljal svet za urejanje pro-stora in varstvo okolja pri pred-sedstvu občinske konference SZDL. Ob vsestranski obravnavi
skrbno pripravljenega gradiva KS Zadobrova—Sneber je je svet ugotovil potrebnost spremembe režima varovanja krajinskega parka Zajčja dobrava. in dal po-budi polno podporo. Vendar so bile ugotovljene tudi težave in zadržki, da bi bil lahko v celoti uresničen predlog pobude v pri-pravljenem gradivu. Z,a prekva-lifikacijo sedanjih 55 hektarjev gozda in obdelovalnih kmetij-skih površin v kategorijo zelenih površin za skupno rabo je treba namreč speljati najprej postopek razlastitve številnih lastnikov in šele pofem postopke o nafflemb-nosti in z njo potrebni varovalni režim. Zato je bilo predlagano, da bi kazalo izdelati variantni predlog, ki bi zajemal le osrednji gozdni del z gostiščem. Seveda pa se s tem odpirajo še nova
vprašanja, med katerimi je tudi to, da z novim režimotn v Zajčji dobravi ne bo več veselic, zaradi katerih je Zajčja dobrava daleč naokoli dobila ime in svojo po-pularnost, bodo pa lahko priredi-tve z manj bučno glsbo in manj onesnaževanja.
Seveda pa bi več miru, ureje-nosti in reda lahko dosegli že z sedanjim režimom, ki bi ga mo-rali le bolj spoštovati, pa četudi s pomočjo inšpektorjev in drugimi organi za javni red in varnost. Svoje bi moral storiti tudi de-lovni kolektiv Figovea in graditi raven gostinske ponudbe tako, da bi z njo ustvarjal režim obna-šan ja gostov — in ne le z visokimi cenatni, s katerimi se na žalost danes gostinci edino znajo ote-pati »slabših« gostov.
S. GERLICA