/^yF|cW»M. 'k. k. Hofbibliotbek, ^ St. 44. V Gorici, 3.novembra 1882. „So<5a" izhftja vs:ik petek in velja po poSti projpmann -M v finriri mi rlom ** poSiljana : Vse lots.....f. ! 10 Pol leta ....... 20 Cetvrt lcta . . . .. ' l ¦¦> Pri ozuaniJiH in i.ti>. tudi . ;¦ ../<<-Slanicah1' se plaeujf /.a uavatJim iriaiop. no vrsto: 5 kr, Lc se tiska 1 krat 6 ',' ;", " '.'. :"i 1! Z» vec« cike pi> pro^itnn. Teeaj XII. Po^awesne Stuvilke se dobivajo po 8 kr. -/ (obakaniici v gospoflki ulici. Mini ,.tn>h kn-n", na starera trgu in v mm*Ui iiHci. Oojii-i iiaj «• Wagovoljno poSiljajo iirctlnistvii MSofie- v Goriciy Hilarijanski risknrni, it'ai-o?nhiA pa opravniStvu„Sn6e" Via ilella Croce it. A....IF... Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi i»aj se lilagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugiin ucpremo^niin se naro&nin* Buiia, ako se oglase pri opravuistvu. Nase Stalisce nasprotl „Edinostiw. | odlocne politike, no pa ouc, katera se Bnuje pri pol- I uih vinskih kozarcih. Posleduje tedne, od dne slavnosti trzaSkega delal- i eki'ga podpornega druStva, uastal je med goriSkim in ' trzaskim slov. listom prepir, ki, dasi se samo navi-dezno suce okoli malenkostij, nam vendar ze preseda. Odkar je podpisano sprcjclo tudi ua zuuaj odgovor-nost goriSktinu Hstti, piimorani |sino bili veckrat politiko nEdinnstiK pretresovati edino iz prepviCanja in > vsled premiStjevauja o nasledkih iijenega postopaoja. j Grajali smo vselej samo to, o femur smo menili, da bi utegnilo Sloveucem primoiskim Skodovati, in oCi- ¦ tali smo IKstu vcasib tudi tedaj, ko je maujSe koristi j zamenjaval in tako rekoe kupova! za Skodo splosmh i alt v zgubo in ftkodo vseh primorskih Slovencev. Ker ! se imSe staliSCe v tern oziru v teku teh 21etnispre- j meniio, in ker smo o raznih prilikah tr&iSki list kri- j tikovali, ni ueprimerno v pogledu na sedanji prepir ' naSe statiSta v zdruzeuih glavnih toCkah Lc. bralcem v direktivo in na koriat obci stvari nekoliko z nova , pojasniti. Nam ni nikdar ugajalo, da je „Edinost* ob raznih piilikali vazne stavke v lahkomiHchio obliko obla-Sila, zlasti kedar je bib trcba liajveCe jrtsuosti in od-loCnosti. Veckrat o poroeihh shodov in veselic, pri-rt»jeaih od Slovencev ˇ Testu. je ,EIinosta sklepala blizu tako le: Su par takih shodov in veselic, pa se Irredenta razprSi in pozgubi. Kaj n morajo misiiti naroclnjaki, ki nzmero dobro po/.najw, ua take izjave t Leto» pa po bombi2. avgusta je dokasovah ista^Ed.", kakd .so gr.jila tla zlasti v Trstu, in je hoteia 4 tedmh sumo z na^rti vlado in avstrijske narode preplaviti. Prve dn: je odlof.no izrekala, da se morajo stvari, Slovanom in Avstriji, na bolje predrugafiiti, ter je pristavila v 41. St. t. 1.: „Gotovi smo, da pride drzavnun po.slancem sedanja vlada naproti na polovico pota, in da se da vendar enkrat napraviti kaj ra-dikalnega". Skoro enakega poraena stavek se na-haja v §t. 42. Knialu pa se je streznila, in v 54. St. proti svoji navadi milo to2i: „Mi primorski Slo-vani se nemaino straSiit §e nekoliko let zauikanja in pokore......" Od kod nakrat tak prevrat v preprifia- nji? Mi ne grajerao toliko tega precbrata v mi§-Ijenji, nego popredni optimizem, s katerim je tolikrat metala hem ter tje. Mi sami smo bili vedno in v obce bolj pesiraisticoi takd o narodni zavesti, kakor o avstiijsko-slovanski politiki, zarad Cesar se je v neki st. ce!6 ,Ei.* notcevala z nami, in vsled tega nikakor ne pristoja, da bi se hotel ta list z naSimi nazori o primorski in obci politiki vnovifi Saliti. V tesnici. na§ narod potrebuje zaresuo premisljene in Da jo je aEdinost" zabredla vtosih tudi v ozih mejah kakor na pr. lausko leto s kandidaturo dr. Bizjaka, je odbornikom pel. druStva ^Edinost" le predobro, ne ravao v prijetnem spominu. Da je pa razuiere y tri. okoliei in v Twtn v svojem upauji se lotos preo-ptiinistiano poStevala, ko hi je ob volitvah zafietkom za okolico vse poslance, v Trstu pa „vsaj 4a obeta-la, Se y botiu drugi zvezi omenjali. V najvecem uasprotji se ve je stalo postopanje trz. MEdinosti" iu „Soce" glede na politiko sedanjega tr&igkega namestnika. Ko bi potrobovali dokazov, da je nEd." zares preprijazno so kazala tiiaSki vladi, bi naSIi pojasnilo zato eeld v tern, da je bar. Deprfl-tis delalsko podporno druStvo slovensko v Trstu di-rektoo in indirektno vsaj ua zuuaj podpiral. Temu druStvu predseduje g. V. Djleuec, ki je ob enem v-piiven odboriiik pol. druStva BEd." in marljiv ali e-diiii glavnih sodelaveev lista wEdinostiu. Taka moi5, kateri u^vjavhula ua euo stran, ne more a lahkn ua-Bpro tovati iuti vladi / druge Htrani; vsaj znacajno bi to no brio. V pal. druStvu BEd.,» sede kot odboruiki vplivni mozaki, zupani uajimenitni^ih slof. trgov ua GoriSkem; ti gospolje bo zarad raznih podjetij in opravil navezaui ua tti. vlado. Vsled tega pol. druStvo „Ed." ne more odlocuo grajati takih mo2, ako ukreueji> kaj obCi na§i politiki §kodljivega alt neu-goduega. Zuano je ua^im bralcem, kako so je od iate straui aemSko poucevanje vpeljavalo v ljudske Sole, kako se je od istc straui podeljevalo Oastno obikn-stvo trz. namestniku, iu „EJ." je o vsem tern naj-pn*j b r e z vaake graje porocala, in jo one zupaue Se le potem raiilo potipala, ko sojodrugi stovenski listi v to nioraluo prisililL Se le cez mesece potem si je upala, Istranom indirektno odsvetovati euaka iraeno-vanja; tu je imela uekaj poguma, kervlstri ue Steje enakih odbornikov svojemu pol. druStvu. „Ed.tt sama pripoznava v St. 17, 1. 1881 da sediti v odbom pol. druStva nEd," dve straoki, in se gled6 na to tolazi edinojs tern, da imajo neodvisni odboruiki ,,ve6inoa. Torej „Edinost* ima v svoji „edinostitt 2e v kjrenini ne-ediuost: ui cudo, da se ogiblje vsake odloCne graje lastnih odbornikov, politikov. Zato umemo lahko njeno i/javo, ko pravi v isti St.....u hudi napadi pa bi te Ijudi kar v najvecjo opozicijo potisnoli." Po vsem tern je jasno, da uEd.tt ne more tvi. vladi odlocne, ali vsuj za najvece naSe potrebe gle-<16 na pol. vzgojo narodovo, nasprotovati. Morda da pol. dru&tvo nEd.u se ni vselej toliko uklanjalo trz. vladi; mora pa zdaj veudar slabo biti, ko se je celo LISTEK. Klako korist imamo od gozda? Umnega kmetijskega gospodarstva si brez gozda vsaj V naSih krajih skoro ne moremo misiiti. Gozd nam daje potrebna drva za ogre? in za kuho, iz nje-ga dobtvamo ves les za stavbe in za zdelovanje raz-novrstnega orodja, pohiStva in druzega kupLijskega blaga, pocenSi od drobnih klinfiifiev, s katerimi zdaj crevljarji pribijajo podplate na Srevlje pa do velikan-ske ladije, za katcro je trrba na stotine najlcp§ih hrastovih iu jelovih debel. Cela vrsta rokodelcev pe<5a se sarao s pripravljanjem in zdelovanjem razne lesni-ne, 5e tudi molCimo o manjSih postranskih dohodkih, ki jih gozd daje gospodarju v creslu in zelodu, v jeiicah in bttkvicah, v »moli, v gobah in snalinah. Ko-liko vrednost ima gozd za hiSo in obrtnost, dutijo ljudj6 sosebno po krajih, kjer so vse gozde zatrli. V Grenlandiji morali so zapustiti vc6 naselbin sumo za-tegadelj> ker jim je zmanjkalo drv. Na angleSkih he-bridskih otoklh mora se fiovek 70 anglcSkih milj da-lefi voziti po morji, ako hate dobiti lesa za kako to* porigce ali za kako rufiico. V Italiji po nekaterih krajih drv ne prodavajo na mero, temvoC na vago, kakor pri nag me^. Gozd pa ne daje dobifika samo, kadar je pose-kan. Ne! prepotreben iu preimeuiten je tudi, dokler stoji. Te potrebe in imenitnosti sicer ne cuti toliko \ posamicni filovek, ali 6utijo jo cell oktaji, da, eele dnzcW. Zlasti tiste, ki so jih nekdaj imeie, pa so jih z lehkoraiselnim gospodarstvom uuiCile, zdaj po njih britko zdihujejo. S cim pa koristijo gozdi celim okrajem in de-lelam? Gozdi ustavljajo in razbijajo vetiove. Vsakdo ve, da v gozdu veter uema take modi kakor ua pla- nem. Po krajih, kjer so po gorah izsekati gozde, Cuti se kmalu, da po dolinah vetrovi dobivajo veftjo mod. Duline postajajo hladne iu menj rodovitne, posebuo sadno dtevje mnogo trpi in vzpomladi rado pozebe. Dei pada bolj uereduo, pogostoma nastopajo su§e, de2 prihaja rad z nalivom, nevihte z viharji se mnoii ) in toCa tod rada ropoce. Predated bi zaSli, ko bi hteli j razlagati vse vzroke tern premembam, samo toliko lehko reCemo, da se v tern vjemajo poroCila iz vseb • krajev, kjer so gozde poraziii. , Gozd hladf po leti zrak in ublazuje vroCino. Iz ' vsacega drevesa, iz slebernega peresa hlapi vodna para, pa vzdiguje se tudi iz vec ali menj vEalnih gozdnih tal. Da se pa more vodna kaplijca izpremeniti v paro, t potrebuje toplote, in to mora dati zrak. Zato je zrak ' v gozdu hladnejSi nego na planem, ne gledeC m Iq, | nek odbornik tega druStva nasproti 2 nam znanima osebama izrazil, da glaeilo WEJ.U celd njemu v«6 ne I ugaja. S kakim prepriCanjem pa pol. druStvo in nje-> govo g la silo nEd.M deluje, naj kaLejo nualeduji Htiw-ki, ki se imlutjajo v pismu tudi euega, v Trstu biva-, jocega odboruika Edinosti, in se «Tas6: „Proti via-I di v Trstu pa nam ni j a v n o delati, ker fikodovall bi si neizmerno, in bi nas policija, ko nekdaj, hudo nadzorovala ter naSe druStvo stiskala: tak6 pa imamo Se vendar precejiujo prostost in tudi vpllv." V teh besedah je pad jaSno razlozon uatnen, zaka] "Ed." postopa zao^esvojeinteresev zmislu, kate-rega smo mi v interest vseh primorskih Sldvanov v-nelej odlocno grajali. Zc tu lahko zakliccmo: Gospo-da pol. druStva nEdinostk: ponovite Se enkrat stavek, ki se nahaja v 9L(|.Hfit, 88, I. 1881 v seatavkn „Pro domo," in se glasi: „prepir med B8oCo" in ^Edinostjo1* ne izvira iz politiCoih, ampuk iz sebiCnih razmer," in zavrumo Vas na zgornjo odkrito in resniCno izpoved. Ali m potem spodobi „Edinosti* med avol trobiti stiivke, kakorSni se berejo v St. 42, 1, 1881, rekofc „l)upa ima „Soca" drugaCne nazore nego ves Izo-b r a f, e n i svet, zato mi vendar ne morvmo biti od-govorni.H Mi menimo, da po razjasnjenih okoliScinah, kakorSne gospodujejo med razmerami Vtt »Ed.a in tii5, vlade, se s „HoCo" poprimo Se kdo drugi euakih nazorov. Ko bi pol. druStvo nEd.u in njegovo glasilo de-lovalo samo za Tut in okolico, bi povdarjena zavis-nost od trL. vlade Sloveocem v onih mejah ne Skodo-vala toliko; pa tudi v tej omejenoBti bi moral via-dati v Trstu ne uamestnik, cegar moc ae razteza po vsem Primorskem, ampak po naj ve5 kak c. kr. okraj-niglavar. Tako pa je „Ed.„ nesloznaze sama v skupiui svojih odbornikov, in med temi vidimo imena 2upa-nov, katerim so bolj ali manj tako rckoC podaniki in verni sluge zupani maojSih obdin doticnih okrajev. Zupani naSih velikih trgov vplivajo, kakor paSe na naCelnikc in stareSinstva poblizujih malih sosesk. Ker ,Ed.tt ne more vplivati na velike zupane, delajo sami svojo politiko, podrejajo svojim namenom po cele okolico, in tako vidimo, da GoriSko in Kras Cez in Cez trpi vsled te nesrcCne sestave. „Ed.H se je pogostoma izgovarjala, CeS, da z naSimi ljudmi je treba z lepa opravljati, iu pravi n. pr. v 14. §t. 1881:] „Kolikor bolj bomo narod na Primorskem begaii, toliko bolj ga iz neverimo.. »Kdo pa bega narod bolj kakor one tak6 rekoC naCelno nasprotne stranke pol. druStva „Ed.,u ki za najimeuitniSi del ne morejo hoditi ena-ke poti? Potem pa je tak izgovor tudi kriviCen; „Ed." se boji grajati samo velike zupane, svojih odbornl- da se pod koSato streho zelenih vej zrak nikoli ne more od solaca toliko ugreti, kakor zunaj gozda na planem. Po naravnem zakonu si pa Mi hladnejSi gozdni zrak izenaCiti toploto z vnanjim gorkejSim in zat6 veje zjutraj hladen vetriC iz gozda. — Po dnevi se zeralja na solnci ogreje, po noCi se pa zopet ohladi. Gozdna tla se zarad zelene strehe nad seboj ne morejo toliko ugreti, po noCi se pa tudi ne toliko ohla-diti. Gozdni zrak je tedaj zveCer toplejSi od zunanje-ga in zatd pihlja na veCer hladen vetriC proti gozdu. Tak6 ublaiuje gozd po leti veliko vroCino in brani, da se toplota prehitro ne menja, kar je posebno imenitno vzpomladi in jeseni, ko mnogim sadezew preti mraz in slana. Gozd nam na dalje Cisti zrak. Po velicih mestih, kjer se hiSa drzi hiSe in je vmes le malo drevja in zelenja, dneCiSCen je zrak po CloveSkem in zivalskem dthanji in po vsakovrstnem smradnem izparivaoji. In ta okuzeni zrak diha drevje v se, ga izpremina ter nam ga Cistega zopet vraca. Zategadelj nas zrak na planem, zlasti v solnCnem gozdu, tako ugodno o2ivija. Zat6 silijo meSCani po leti na kmete, zatd poSiljajo zdravniki bolnike 7 toplice in kopelji, ne toliko za-stran vode, kolikor zarad Cistega zraka, ki ga onde uzivajo, kov; ti pa so bolj ali manj izobrazeni, in oiii bi naj-prcj morali sprevideti, da narod tirajo v pogubo s svo-jirai oscbnimi interesi. Mali zupani pa aami ob sebi nikdar toliko »e zakrivijo; oni se dajo samo zapeljati vsled nikdar odstranjeue kratkovidnosti; veliki zupani pa se zavestno udajajo za svoj materijalni do-bicek. Keza*'cst!.»i in walo izobrazeni Zupani pa uiso nikdar toliko obcutljivi Oe jih v sogl&gji z njih stopinjo poducuno in tako odtegncmo z uapacnih ter narodu uevaruih potij. Tndi uaj tu samo na kratko povdarjamo, da na§ narod je zadobil vsled sto in stolet-nega sluzbovanja in robstva za sedanje uiednaroduo ia nacijonalnoborbo preraehekznucaj, invsledtegani-kakor ne gre, da bi ga mi v njegovih teniih samo „boiali/ vzgojevati ga moramo za odloCne, postopanje, v tvdiie znacaje! To je scdaj za uas najvoca potreba. Samo zarad mehkobo in pohlovuosti slov. narod* nas xmatrajo Labi za ueSkodljivc, in so uas itoslej po nu:uih pokrajinah strahovali tudi Noma. Labi So idnj govcje: Vain, Slovencem, ni pomagafti, in ko tujci k nam dohajajo, pa nas opnzujejo, emdco uad nasa oso-do, zlttati Oe so Slovaui, inilo zdihujejo. O.lkritosrcna politika tedaj na dan in s praznimi ali tebicnimi izgovori na stran! In ko bi od zacetka tudi par moz\ sumo za svoje interest; delujocih, izgubili, vsled toga narod ne pogiue, toliko vec pa pridohi v odlocnih iu oplemenjenih, za narod zares goitcih iuoceh. Povsem teai smo mi tudi s toga stalisea koke-tovanja in ueopraviceno obnasanje trz\ .Edinosti" ousojevali, dasi nam je naSo nezrelost tudi ob takih pnlikab oCitala. Sicer se pa pol, druSlvo „Ed,tt samo slepi, Le misli, da s poklanjanjem kaj zdatuoga ali obseznega doseze. Leto3nje trzaske velitve so ji dale eklalantcn dokaz per ubsurdnm. Drustvo BEd.* je imelo naj-lepSo priliko, tri. vladi moSko povcdati prod volitva-mi, da pornoc je pomoci vrcdna, in da Slovenci bodo samo tedaj pomagali, ako jib tudi vlada za ckoliro, Se bolj, pa za mcsto zagotovi svoje sopwneci. Ali vnditelji trz. Slovenccv so bili tako zaslepljeui in apriori udani, da so sli kakor zavezani slepo v boj za tako imcnovane konservative«s v mcstu, in ko so jib ti obrabili, puatili so jih v okolici na cedilu, in Se prod volitvnmi v okolici so dclali oiii s Slovenci nespoSt-jjivo, ko jih §e pozvali uiso na posvetovalne shode v mostu. V okolici so j'un po vrhu toga vsilili Se kandiduta iz svoje srede, potom ko je v mostu propadel. Konservativci so Slovence zanifievali zarad t*ke kratkovidnosti, Labi so se jim pa hudobno po-smehovaii, ko so videli od ene strani napeto obnaSa- ; nje, oil druge pa onemoglost pa cedtlu puSfienih slov. voditeljev. Po volitvah so za€eli na§i gospodje nek>- ! liko prito^evati se cez vlado, a i>roj so bili popolnem ' pozabili, da so imeli oni vajeti v rokah nad vso si-• tuvacijo. Vedeli so, koliko je vladi do tega, da dobi letos vsaj navidezno vecino; ali svojega polozaja niso po-rabili, pololaja, kakorien se jim v prid vsej Primorski nikdar veC ne prikaze. To je bila previdnosi kaj ne? Ali mi si ta poraeniti zgodoviuski slufiuj razla-gamo bolj iz apriome zavisnosti in naklonjenosti nas-proli trz\ vladi, negc pa iz poprecne kratkovidnosti. Kdor se uda poprej, ne more se sukati ob pravi uri, kakor bi felel in hotel. Kakor,smo rekli, je velika nesreca za polit. druMvo ffEd.K, da seza nio6 enega njegovih glavnih sodelovateljev na dm kraja, v politiko dru§tva iu v razvoj delal. podp. draitva. V prid delalskemu dru§t- ; vu so gospodje muogo zttovali, in morda ravno v po- ! gledu nato so se ob trz\ volitvah udali. Znano je, da je imelo biti blagoslovljenje zastave delal. drustva 2e lani 5. junija; potem je bilo preloieno na 14. ali 15. dan avgusta, in naposled iz Bvi§ih vzrokov* do le-tos.JPa tudi letos so ropotali iu bobnali do 10. sept. in so roorali isti dan preloziti na 24. sept Kakor se je govorilo, laui ve6 mesecev niso vedoli, da jim bar. Depretis izrocene mu proSoje za Bvi§e kuiastvo* §e oddal ni bil. Tu bi mi previduosti tri. namestaika pripisovali zvezo z letosnjimi volitvami; on je letos Slovence potreboval, in v sopomofi jim je hotel pro-slaviti blagoslovljenje zastave. Ta dar se je zdel prod-sedaiStvu delal. druStva gotovo velik dovolj, da so delali on in tovariSi ob volitvah kar slepo na pripo-roCila tri. vlade za konservativc. Tako so si vza-jemno pomofi drug drugemu povragali, in mi se potem nikakor ne cudimo, da so jo ob voiitvahr kakor oznaaeno, zagazili. Tukt razlogi se vsaj nam verujetoi zd6, so tudi nekoliko sebifino-modri, samo da prezi-rajo obeo-slovansko kori&t n,t Primorskem. Kak6 da so od trz\ vlade voditolji slovenski za-visnf, razvidi se tudi iz tega, da so se kar sramovalt, ko jim je tudi letos vlada prepovedala 10.'dan sept, za blagoslovljenje, in na doticni popis v hrv. BPozo-ru«, kako je ti-2. vlada s predsedniStvom delal, druStva postopala, so kar molcali. Gled6 na vse te mogo-Ce in deioma 4alostuo-resniei,e dogodke smo mi v „SoCinem* porofiilu o blagoslovljenji zaatave 24. sept, svojo sploSno sodbo izrekli in trdili, da najbr^e ni bila slavnost vredtta toliko 2rtev, katerih pa narod sloveflski ni mogel zazreti tskd lahko, kakor mi v oblizji. Mi smo pogojno izrekli, da bi bilo v ofiigled na take 2rtve bolje slovesuost odloiiti, kakor se pa toliko pokoriti. Prav: politik, kakor trgovec, meri Irtcv 2 Irtyo, in potem se le dolujo, iu v torn slucaji so se uam zdule zitve pouizanja iu usl; zaosti. zlasti ob volitvah, vcie, uego dosezeni v^poht! It k-ij smo zas!nz;li za : n.t^o utomol.ioiio, da^i hamo dattCtiiut voditeljeca do- j volj jisno objavo? Sapadati so ims zuceli zt* takoj v : poiocilu svojega glasilt, ccs^ da ^iidigujomo orez- ; pogojno pasivnost! Zasukiili so jo, kikor bi bil ua5 list nepnja/.ea dolalsk. dt uStvti trz islc^mu, v t»>m ; ko smo samo v u d i t e 1 j e zarad njih kratkovidnosti • grajuli! Snj j«> vsak opazi!, kuko sin) drustva v i obce zagovarjah v imsom liatu, kako»mo v posebnem 1 elauku vabili goriskt; Slovence k slavutisti v Trst, da-; s« smo na tihem obz;i!ovdli iu ob&ujovalt, kar se y za kul^ami zarad to slavur^ti %uhU hi za vsolej — I darovalo ! To se vc je gi>. j^ *i»> zaia I uasc odkrito^rc j nosti ra/giolo, iu za6«h S'» pitdpi^ano pi> svi.ji iriri ; uavadi napad.tti z i»K't> in, kat^ra t>e sama obsuja. 1 Pa osoda se nad itjitnt mascuje dovolj; ia. inajh ¦ no, omojt'no dobifko v» ^ul^^!te vsoli pn!Uf>rnkih S!n-' vanov prozirali, in voniar se m>doi>k')Mi.i niso dt»>o^li po yivouh z* Ijalt. Egoistiornj s*r» po^titpah, alt ta kr.it-kovidna stdu'ii.ost nam jo najvofr ^kudovalt. PtJitiku slov. wmhtolpiv na Trzu.ikoiu jo trz. vladi ttun ra/u-naj in na zguraj ptuuagala; ua Dunaji so g'tovo in— nili, da sa Slovenci n:» Pritnnrskou; zad;»voljtii s trz. vla«i»», v toin ko so samo p«lttiki pri tri. wEd." z l^to vlado bolj ali manj v prijazno^ti zti-li iu j'-> podpi-rali. Zato snu so mi pa taki politiki upirali, zato smo jo, dasi v pohlevni ob'tki, obsoj»ivali. Kaj bi tudi ne? Saj nam niC ne potnaga, ii* zeltuii) na Gan-Skem narod za odloeno p.ditifcno zivljonje vzgojcvati, Ce nam pa z druge strani par tnoz, pristasov p'ditiko tri. Sloveucev, vs,e namere [n>k.izi iu v>o. zidanje tako rekoi stopinjo za stopinjt> raz. u3i! Tu, tu, gospo-da, je vzntk naSega s pre^tiiiatkjoHi postopajof.oga kri-tikovanja; tu je zaslediti konkurenco, a no tako, ka-konmo nam ti voditolji ocitaju; po tej pnti naj g<>-spo.la z naini tekmuje, in videla !»•», da bmwt hodili mirno svojo pot brez vsake mMlsebojnc disouance. Ali v ta tinmen je nujna potrtba, da so politicno druStvo BEdinosta otrese onih mo2; ki dclaju za si* posebno stranko, iu ki vleeejo na levo, Ce }n odloO-ni mo^aki ukrenujo na desno; potreha jet da sc na-meni pol. drustva MErlinostl> strogo loCijo od luimonov dolalskegii podpornega druStva, ki s»', mora po svoje • v/gojevati. DrnguCc niC ne potuagajo opravitbe iu : izgovori, kakor da bi za nmnjAt, dobiCke m* 2rtuvali : mocnejih. Predsodnik del. pod. drustva je sain javuo povdarjal, da trz.iski Slovenci imajo z goriskimi cna-ko osodo trpljeuja; dobro, zato je treba pa tudi po \ enakib potih reSevati se iz pritiskujocega jartna! V resnici, goriSkiin tr2a3ki Slovenci ftve v tesui zvezi, in ravno zato smo morali in moramo mi postopanje Ui. voditeljev obsojevati ob raznih prilikah, ker, kar oni zabredejo, Skoduje tudi' Sloveucem goridke dcielc. Ako smo prav sodili ali kiivo, ali &o na§i nazori pravi ali krivi, naj pa bodocnost poka2e; najrajSi bi videli in doziveli, da smo se motili mi 1 S tem izrekom sklepaiuo s pristavkom, da vse pastopauje v n$o&u v pretresovanje politike trz. Sloveucev je izviraio p>-slednjih dveh let edino iz prepricauja iu na Iaatno odgovornost podpisauega, in vse, kar si itna one* do-slej v tem pogledu oCitati, je to, da je veliko preveC iu prepogostoma pnzanasaio, upa pa, da je tudi tako doseglanekaj v narodovo korist. Saj se venclar tu pa tarn vzbuja boljsi Cut, Cut sramo^ij i vost i, ki po-navljane napake zabraujuje; to pa jezafietek uabolj-§o pot I TJredui§tvo 9SoCew. Dopisi. IZ GuTice, 2. nov. Dne 2?. oktobra t. 1. je nepiiaakovana sunt CitainiCntga deuaruiC-arja iu u-radnika gori§ke hranilnice Stefana Ktemeneica drti-Stvenike in sloveuske uarodtijake osupmia. Nemila smrtna kosa pobrala je izmed bonteljev za sloveuako enakopravuost in slovensko droitveuo Zivljonje v na-§em gori§kem mestu iu v gotiski okolici vuetega, z»a-Cajnega, ueupogljivega raozaka. SLefau Klemeucid, ro* jeu due 9. aprila 184S v blizujem Solkauu, izgubil je J2® J otrocjt dobi svojega rediteija, o5eta Autona. Padel je aa Castuem bojuem polju leta 1848. Vdovi mated M&tiji je tedaj bila izrodena du§evua vzgoja mladega Stefana, kteri je uze v otrocjih Ietih pokazal naguenje do uCeuja in vede. D.ivrslvSt vasko iob, vstopi ranjki Klemenfiid v nekdanjo goriSko normalko, zapusti pa po dokouCani drogi realki ufienje, vsled neugodnih hnanemh matera?h razmer, ter sprejme mesto diurnista pri c. kr. goriski oktajni soduyi in tajutkovo mesto solkauske 2upanije pod zupaustvoiu prerano urarl»«ga Matija Doljaka. V tem casu je diu-itveno naroduo 2ivljenje v solkauski obcini priceio cvesti, narodna zavest ukoreninila se je tudi med p» o-stim ljudstvom, in gori§ki bodtelji za uaso narodnost so se pouosno ozirali na narodui Salkau. Vrl osuova-telj, sndelovalec iu podpiratelj vseh narodnih vesetic bu je tudi naS pok. Stefan. — Napade sovrazuikov uaScga maternega jezika v zupauiji solkauski je spretno w vapeSno odbyal tudi po tem, ko je narodui bori-ley Doljak umrl ju njegovo mesto lupana zasedei znafiajen, a ue citauja, ue pisanja ve§5 solkauski po-sostnik. Tej herbi se moramo tudi zahvaliti, da se-daj, ko nze prvih horiteljev kosti pod zcnljo pocivajo, je v Sulkanu izkljudljivo slov zaceie obiskovati zaporedoma ne-srefie; v kratkem casu zgubi dva nedolzna otrofiiCa, a 29. oktobra 1878 pridjnbljono snprog't, katerih a-mrle kosti poftivajo na solkauskera pokopaliggu, in kterih pocivalisfte lepSa spoiuiiiek, ki z 'besedami': «MiuuIost sladkili zvez oznani" potoincem prifta o ne-razvezljivi zakonski in ocetovi ljubezni. Po soprogini smrti prva skib je bila ranjcegi, vzgoja na narodui ;odlagi o jzikovm) enak'»pr.ivnost pri zavodu, kteri je bil po-pivj popduoin-i v rokah nusprotuikov na^ega mater-u.-ga jezika. Vnlud njegovih rudkih lastuostij, zna-cijnosti in j.-tstfiio.sti so se Sloveuci zaupljivo obra-CiU do iiarudnjaka, ktere je s prirojeno mu uljud-uostjo ne samt pri hraniltiiCuih opravkth, ampak tudi pri druzih obCiuskih razm.'rah vspesno podpiral. On }» vredd pod ptiprojsnjini ;.npannm zanoinarjene ob-eiusk.' finance steverjanske, vpolj t| tudi pri tej Zupauiji slovenski kot uradni jozik. Pa tndi olikatii in z.ived.ii goriski Sioveuui so mu izka/avnli zaiipanje. (i.uiski Ci»aliiiiiarji izvolc ga prod 2 letoma za dru-sfvenoga deiiarni&irja in um to fiastuo sluzba v pre-t.-klem lo(u /aup-ij.>, i/vole ga t,\ udbomika 2alibo^) sedaj zaspalfga politiCnega drustva „Slot?eu. PIoiliivMiieK'i deluvanja za ra/vuj goriSke narod-n.^ fiitalnice poprijel se je ranjki z vso gorcfiuo»tjof prihonl je nasemu druStva, v druibi z drugimi na-rolujaki, sedanjn krnsno drustvono stauovanje, v tem ko mu y-, b:lo delovitij- uti piditinnoin polju, kot od-bu-mkii drustva MSloKeu vsled prciiohniija odborovih s<'j, zabranjmio. I/.vrsteu naruduj.ik, z^I

jo v ve6em Stevilu ua pomo6, in sktbelo se bo, da se Skoda poravna, pa tudi cnake nesrece v bodoenosti zabrauijo. Skoda je inaogo veea, nego se je prej racuiiilo. Dclegacijutna se je piediozii prorata vseh stroskov za I. 1883, katerih bo 117 milijoiiov, od kati'iih porubijo blizu 112 mil. m voju&tvo. Za Bosuo iu licrccgoviuo bo stroskov 7,050.000, dobodkov pa 7,217.000 gld.; torej ne bo treba nam niC doplafievatt. Zunanji min. Kaluoky je odgovoril, da Or-nagora postopa korektno naspioti AvsUiji, da pa ima tudi kuez Kikita mnogotere situostni v lastni deceit. Povedal je tudi, da eesar ui po-vrnil obiska ital. kralju, ker se aiiuistru ui do-slej 6as primeren zdel, iu da se je obisk odlo-zil, ker so razmere zlasti v ltimu prezamotane. Avstr. vlada da je v pnjateljstvu z ital. vlado. Na Dunaji je bii zatozeu bud autisemit Hohibek, izobra^en iuoz, da je scuval nauekem shodu proti Judom; ali porotuiki so ga eno-glasno oprostili, in ljudstvo ga je z veseljeni sprejelo pred sodiiijo. Judovski listi so na vse to molcaii, le eden se je pntuzeval, ces, Duuaj do^ivi zopet kak denarui polom, 6e bodo seuvaii proti Judom, sbrez katenh bi ue mogel Dunaj obstati.K V Celji so postavili fakcijozni nem§kutarji in Nemci spomenik cesarju Jozefu 11., pa samo iz strankarskih nagtbovinkot demonstracijo celo proti naSema cesarju. In ufieuee so na to slo-vesnost tirali! V Ljubneni (Leoben) na goinjem Stajerskem preiskujejo dijake montanske akade-aije, ker so se ponasali z znanimi plavimi cveti-cami. Scuvanje lakcijozistov je ze daiee dozorelo. V Spietu je vendar Italijanom spodletelo, in je postal ^upan dr. Rendic, podzapan pa dr. Buiat. Na poslednjega je iz jez*j nek Italijancic & kamenje iuCal, pa je izrocen zdaj soduiji. Bajamontov list nAvvenire" je vsied zmage Hr-vatov prenehal. Dobro! Srbski kralj ima zdaj tezavno stanje; po-gaja se tudi z nasprotuiki sedanje, njeinu pn-ljubijene vlade; rad bi vstvarii koalicijsko mi-nisterstvo. Ateutatmja MarkoficS trdi, da je samo iz privatnega mascevanja botela kralja ustreliti. Eazne stranke izkazujejo kralju svojo lojalnost. V dez. zbor pruski je izvoljeuib: 173 kon-servativcev, 61 nacijoaalcev, 35 progresistov, 81 onih iz sredisda, 23 seeesijonistov, 14 Po-Jjakov, 2 Gvelfa> 2 Bauea, 3 neodvisni. Imenitni vodja Paimieri observatorija pod Vezuvom je umrl. On je znai o potresib pro-lokovati. Na Francoskem je mnogo prekucijskega duha med delavci; te dni so bill tu pa tam veei nemiri. Proklamacije njih so nevarne, da si na mnogo strani utopL.ie. Bey tuni§ki Mohamed - el - Sadok je umrl; njegov brat mu je naslednik pod irancoskim vplivom. V Meki se je kolera vnela. Domade stvari. Staro in novo pokopaliLi6eso Goriaani Vseh svetnikov in Vernih dus dan obilo obiskovali; itoeli smo pa tndi oba dneva krasno vieme. Vendai so se utegnili prepri&tti obiskovalci, knkd ncugodno je novo pokopalis6t». Hi gomilah je bilo videii obilo veil-cev in cvetie, poloftmih iz pietete do pokojnih dra-gih. Na gtarem mirodvotu zapazil si letos na gomili pok. dr. Lavrica lepe in velike vence in uarodno-barvene trakove goriSke citaluiee, pol. druStva „Edi-nostM in tolntinsUe citulnice. Pri cmi maSi po ranjkem St. Kleinencifiu je bilo vceiaj obilo rodoljubov, kakor tudi popoludne na pokopaliSci, kjer je g. E. Klav^ar na gomili imei pri-joeren govor. Pevci so peli zjutraj pri maSi in pop. ob gomili, na katero je tudi gor. citalnica venee po» lozila. Cesta Leliii-Itirija se je slovesno odprla 23. p. m. Velike zasluge za njo ima sedanji dez\ predsed-nik Winkler. Njemu se iniajo, kakor ua Tolminskem, tal<6 na Cerkljanskeni, za noveje ceste najvefi zahva-iiti. S erto 2elin*ldrija smo dobili novo zve/o Kranj-ske tudi proti Gorici. V Idriji je bil due odprtja to vaiue cestc banket, pri katcrem so se vrstile razne napitulee. G. Kofol v Kavtiih si je s/M cast, napiti numestniku bar. Do-pretisu, in se ntu je zahvaltl za podporo, katero so dobili za to cesto. Knj Iioeemo, g. Kofol si je hotel slave pridobiti; mi mu je ue zavidamo. Razglas. l'ii .sreckanji obligacij /.oiiiljiiu'iio-od-veziu'ga zaloga goriSki'ga, due 31. oktM ki so m za izplaeilo na/.iuinile, so i/irebane naslednje: Z odrezki po gl. 50 st. velj. — ftfcv. 237. 23!). 250. Z odrezki po gl. 100 st. velj.— fitv. im). 100. 521. 917. 9(50. 980. 087. 1)88. 1000, 1013. 1014. Z odrezki po gl. 500 st. velj. — §tv. 210. 217. 222.223. 237. #38. Z odrezki po gl. 1000 st. velj — slv. 7 101 za delni jsnesek gi. 550; — 427. 401. 463. 408. 409. 470. 528. 501. 502. 503. Z odrezki po gl. 5000 st. velj. — Stv. 79 za delni zucsck gl. 1730; ostalih 3270 gld. zalofc se z obligaeijami to je 3 po 1000 gl., 2 po 100 gl. in 1 po 50 gld., 20 gl. pa se izplaea v gotovem po borsni ceui. crka A Stv. 350 po gold. 500 st. velj. erka A Ltv. 85 po gold. 5270 st. velj. erka A Stv. 301 po gold. 040 st. velj. Te obligaeije bode izplaeevala denaruiea zemlj-scno-odvcznega zaloga od due 30. aprila 1883 naprej v zneskih preraeuujenih v avstrjiski veljavi. Za obli-gaeiji Stv. 253 po 50 gl. in Stv. 78 po 5000 gld., ki ste bile izsrcckani due 31. oktobra 1381, se Ie niso oglasile doiicne stranke, da bi se jim izplacale. SiovensM oddelek kmetijske Sole v Gorici bo imel preskusnje za II. teeaj t. 1. v novi Soli due 4. now in sicer od 9 — 12 ure zj. v solski dvoraui iz teoreticuih predmetov, od 3 — 5 ure pop. pa na polju iz piakticuih vaj. Yodstvo vabi k obili udelelbi. Iz Oorenj e TribuSe nam porocajo: 0. vikar T o m a z It u t a r, ki je 0 let v zadovoljstvo vseh soseduv nasi) obcino presktbljeval, uas je zapustil iu je sel v Lokovec. Ta gospod ni imel nobenega sov-razuika pri nas, iu priljubil se nam je bii zlasti tudi v tern da je vso skrb obraeal ua poducevauje nase (luce. Zeliuio mu srecuo pot iu enako srecne v-spehe v novi soseski! Iz Komna nam porocajo: C. g. kaplan A. ITer-f o 1 j a nas je zapustil ter sel vsled viiega povelja v Kamnjo; na ujegovo niesto dobili smo vrednega na-sleduika g. Polj^aka. G. Feifolja je bil edeu najboljSih bramteljev nase uarodne caaii in za uase zalostne razmere kakor nalasc vstvarjen. Skrbel je, kakor za du&ui blugor, tak6 tudi, da je pomagal odbijati na-skoke na naso natodnost. Zato je bilo slovo, pri ka-terem so mu pevci zapeii, jako tuzno. 2elimo mu sreCnih vspehov na uovem popriSfii. Iz Trente nam porodajo: V noci od 31 oktobra in 1 novem' ra oaradeni ste bili cerkvi v So-ci iu Trenti. Obe hudodelstvi dopriuesla je ena in ista roka, ker pri obeh cerkvah je hudobne^ na enak na-Ciu v cerkev vlounl. Prevrtal je nauired se svedrora sakristijska vrata toliko, da je roko skozi luknjo stegnil, zapah odstranil in tako v cerkev priSel. Letil se je ceikveni kase. Racuui se, da bi manjkalo v Soci kakih 32 gl., v Trenti pa do 15 gl. HudobneS je imel golovo namero na oui znesek, katerega so pres. cesar darovali obema cerkvama o priliki pohoda . na§e dezele, a motil se je. Ljudstvo je precej obso* * ilo nekcga slabo znanega cloveka, ki je ticaj uie y Gradi§kem kakih 10 let. Bog daj. da bi pravica prisla hudobne^u na sled. Za poplavljence na Tridentskem so bili pri-redili v soboto v goriSkem gledigci veselico. V Jnd." se goriSki dopisnik pritoiuje, da je Stela za-b: va prcuialo dele^nikov, in oznacuje druStvo Bginua-stica" v Gorici kot ndemokraticno", ne pomisli pa, da je ravno oni „demokratizema, ki izkljucuje druge unesrecence, sam kriv, da ni bilo doSlo za2elenih po-sluSalcev. V nesreCi ni na pravem mestu tako nace-lo, ki pozna samo „fratelli di lingua e d*amor", kakor dopisnik te besede podvojeno podeituje.-------------- ^ivinorejcem! C. kr. kmetijski dru2bi v Gorici doSlo je naslednje naznanilo od c. k. poljedelske-ga niiuistra: „ Vsled naznaniia c. k. namestniitva v Insbruku je v Tirolab, p«)8ebiio v BistriSki dolini in postranskih doliuah, mnogoza pitanju pripravne divine, katera se more tamzarad prepic 1 e zimske kniK! prav kmalu po najutgi ceni nnkupiti iu v to-vaniah, kjer bo ^ivina pita, kakor tudi v doi^elah z bogato obitnijo % dobickem izpitati. Ravno tako so bo skoro gotovo ceud prodajalo mnogo plemenluo divine v tistih krajih Tirolske, katere so poilkodovalQ povodnji zadujega caaa. Castito drulbo ua to opozo-rujem s pi'oiujo, da dotiCno krogo povabi, kolikor bi potrebovati ploineuine ali pitanske zivine, v Tirolahjo nakupiti. Na Duuaji, 24 oktobra 1882. C. kr. poljcdelski minister: Grof FALKENHAYN I. r,« Javna zahvala. Posebno prijetna mi Je dol-/aost i/icci po ti poti v s u in onim svojo oilkritobrcua zahvalo za izkazauo mi posehuo cast ua dan mojega odhoda iz Kameuj due 25. okt. s tern, da so me bla-govolili sprejeti ter tak6 dokazali neizvimljivoat svojo Jjubezui do meue. Posebno pa sem dolman srono se zahvnliti go^podu ^upauu v Kamnjah: Io2ofu Va-licu iu gospodoma pod^upauoina; g. ^upanu: (/ormolu, gg. pod^upanoma in eel emu ohciiiNkeinu piedstoj-uiStvu v Vrtovinu; vrieiuu g. naucitolju Mat, Lovren-Licu in podu^itolju Kausu v Kamnjah, da sta vso ioi-sko tnladino ob obeh krajch eesto tako Iep6 utedila, da sum bil tako ginjeu, da mi ni bilo mogoco isahval-jevati se za dokazano mi cant in odzdravljati tijuni-nim in vso priljubljeno mi solske inladino prusicuim vosciloin. Bog varuj, Bog osri^uj celo Kamenjsko faro! HILAR 108. ZORN, bivsi kaplau. Na Dunaju, 31. okt. 1882. Popravek. Pod rubriko „Triester Zeit.B v posl. §t. „Soce* sejevrinil pogreSek, iu mora stati iiame^ sto 3, da je bilo ua Toliainskem 1. 1879 vpisanih 43 oseb med Nemce. Shod volilcev, sklican od ijubljauskih Nera-cev in netu§kutarjev, je sklenil, to pot ne stavljati svojega kandidata naspioti g. Grasselliju. Outijo, da so jabelka prekisla 1 Domoznanstvo pokneiene grofije GoriSke in Gradiscanske za me^causke Sole in uciteljiSca. Tak6 se zove kujiga, kakor posnemamo po drugih listih, katero je spisal Simon Rutar, c. kr. gimn. ucitelj. Na Duuaji v ces. kralj. zaio2bi iolskih knjig. 1882; str. 124, 8.0 Velja 50 novcev. „Hrvatska Vila", kateri je lastuik Gavro Grunkut iu ureduik Avg. HarambaSic*, prinesiaje do-slej iz prvega letuika 11 zvezkov, kakor po navadi a podobatui iz sv. pisuia iu umogimi drugimi ilusttaci-jami. IzStl pa je izpod tiska 1. zvezek tudi drugega letuika. Odslej bo prinasala nHrv. Vila" mo dni list, in bo v obce imela krasue „initiale", izhajala bo po 2 krat na mesec ter stane za celo leto 10 gl. V 1. zv. II letnika se nahajajo slike: Fran Kutelac, Car Alekaander III., Kozak na Dujepru itd.; v prozi: Urotnici — D. Soso Giietic—-Adalgisa — F, Afri6-7-Dvie tri o picu — Vlado Kolarovic.... — Listak. (V poslednjem: Kujizevnost, umetnost, na§e slike, kultur-ne viesti itd.) BHrv. Vila" izpolnjuje, kar je obecava-la, in ponavljnino, dase smemeritipo krasnem tisku teksta iu ilustracij, kakor po vsebiui, z najbolj§imi listi vecih civiliziranih narodov. Temu listu bo res mo2no tuje, po Hi vaSkern zelo razSirjene, veliko slab-§e liste, poiagoma spodriuiti, iu je vreden, da se tudi slovenski naobra^enci, sosebno tudi omikaue Sloven-venske nanj obilo narocajo. Zalozuik se v posebnem clanku v ^Slobodi" prito^uje, da ga v tem podjetji premalo podpirajo in ualaSc prezirajo zlasti zagrebske novine. On dokazuje, da hoce Zagreb „pateatu imetiua kujizevnost, upamo, da zdrava konkurenca kaj ena-kega pri nas Slovencih nikdai ne porodil Naiim becelarjem. V nasem Sirnem cesar-stvu se teLko nahaja dezela, ki bi imela toliko iu tako dragocene strdi, kakor ravno z najbolj mnogovr-stnimi plauinskimi cvntlicami o^pSane livade v Gore-ujem KoroSkem in na Go re njske m. Namestu do-kaza za to trditev navajamo to, da v Avstro-Ogerski nikjer ni be^elarstvo ?afco raziirjeno, kakor ravuo }f» lift"" Tudi se ne da tajiti, da pridelujemo vsako leto J veliko, prav veliko strdi; a ravno tako znana je pa I tndi sploSna pritozba, da svoje strdi ne moremo pro- I dati pumeruo njenej vrednosti. I Tenia se zna in mora priti v ©koni s tem, da I se vsi bedekrji na Gorenjem Koroskem in po Gorenj- I skem zjedinijo v modno drnStvo, katerega naloga bo, I doina&o hedelorejo sedanjerau staaja bedelarske vednosti I primemo povzdiguiti, oadrugi strani pa posredovati za, I primeraa trgov&da in tako spraviti pridelek na§e be- I dcloreje draije ? deoar kakor tudi na3o gorenj sko I oziroma gorenje-koroSko plauiusko becelo, ki velja I po?sod za oajpiidnejao (vzgU-dno), za jnajheo deoar I vpejjati v dmge kraje. , . . , I Tako, vseui bedelarjem v omenjenih deielah jed- I nako vazno in koristno druStvo snovalo se bode se I to leto, in sicer 23. no? em bra, v kateri dan pri- I dejo uajimenitnejsi becelarji in prijatelji bedelaratva I vZgornjiTrbiz (Hotel Oelbfuss) dopoludn* ob I 10. uri. V rtiki luki(Fiump) bil jo hud vihar, ki je 4 I ladije ratbil, vendar bolj vsled nemaruo»ti magjarake I uredbe v ttj toki. mimmmmmmmm_ GroriSko pofeopaliS6e. I (Konec.) I Edma tolaiba, katoro imajo zagovorniki poko- I paliida, je ta, da po&>paliLde je od awsta oddaijeno, j da voda se odiiti, predoo pride » mesto, ker dela | dolgo pot skot ptsek in grnlc. 0 mnoiioi peska in pii§oa od pokopalisda do m-,3ta nismo v toliki meri prepricani, kakor nvaliki novo naprave. Sicer pa pu- | stimo, naj bi bilo cele knpti peska; kako dolgo bo 1 trpeto, tk se napolni z raijazrai celi svet od rairodvo- I ra do Gorice? Daljava zamore k vecemu toliko po- I ntagati, da nevarnost se pokaie za mesto par let po- J zneje, ko v drugem slucaji, ako bi bilo pokopaliSde j bliijc mesta. Jia goriSkem pokopalilei se pokopuje j vsako leto okoli 630 trope); deoitno, da vsako truplo j da 20 kilov tazkrojenih tvarto, in ircamo 126 kvin-talov oesnage, ki vsako leto pride zemlje. Toliko nesaage more napolniti v nekaterih letih ve§ svet, ki I ga prehodi voda od pokopaliida do mesta. Zato pravi j proiosor Sehauenstein, da sama oddaljenost ne more I zabraaiti, da bi se trohljive snovi ne Sirile naprej po zraku, je v zemlji, do bliiujth cloveikih hi§. 1 Vendar tudi to se ne more trditi, da nevarnost pocasi hodi, ker podztmeljska voda ne prihaja iz po* I kopatisca v Gorico samo pod zemljo, ampak tudi nad t zemljo, po Kornji. Petorica tega na noben nadin ne j pripasca (cw chc perb assdutamente non stammette); ali tria§ka komisija to jasno udi, ko pravi na str. 19. I svojega porodiia, da nekaj podneb.iih padavinbo pre- j kapalo proti mestu, bodisi skoz zemljo, bodisi po jar- ; kih okoli mirodvora, ki peljejo ˇ Kofeoj8. Ako gre j voda pod zemljo pocasi naprej, ali pa, ako se voda, ki pod zemljo lede po poll obpesku in groldu scisti, 1 ob dem se scisti pa tista podzemeljska voda, ki stopi j s pokopaliSda v jarek in iz jarka v Korenj ? Sama ! komisija si ne ve pomagati drngade, ko s tern, da ! rede, da bo malo take vode, ako se njeni nasveti iz- ^ polnijo, in da Korenj je hudournik, ki hitro dere. ] Da pa te vode ne bo tako malo, kakor bi mar-sikdo zelel, se spozoa iz nasledujega stavka na isti strani komisijinega porociia. Komisija priznava nam-refi, da svet, v kateri se goriski rarlifii pokopajejo, je raoker, in da se mora sositt. V ta namen, raeni, za-dostujejo zdaj jarki okoli pokopalitta; ako bo treba | zdatnejSe pomoci (morda drenaze — v pokopaliSCi!), i ae bo tezavno dobiti je. Razun dezevnice, ki gre skoz grobe, se torej odceja v jarke okoli pokopali&a tndi tista voda. ki ne vsiha, kije v zemlji, ki dr2i poko-paliaCe na dnn mokro. Vode tedaj ne bo maojkalo. Kod pa prihaja tista voda, ki dr2i mokra oua tla, v katera se devajo trupla? (Kom. por. str. 19.) Na to odgovarja komisija na strani 20. svojega porociia. „V globoftni 1.80 raetra se je pokazala zemlja mokrotna, in v jamo seje od strani voda nate-kala". Ooa voda ne prihaja s povrsja, niti iz globo-Cine, ampak od strani; ona je podzemska voda, ki je ˇ zemlji nameSana, ki sega samo 1.80 manj ko do povrsja. V to vodo devajo mrlice lezat, ki se v vodi odpnstijo in jo napolnijo z organiSnimi tvarinami. Ta voda se iraa po komisijinera nasvetn 9 pokopaliSca po prekopih odcejati, ki so ze zdaj okoli, in ako ti ne bodo zadostovali, se naredijo pa Se drugi. Podzemska voda torej, v kateri trupla lezijo, ki je napita trobljivib snovij, prihaja v jarke in skoz jarke v Korenj, kjer goriSke pence srajce pero\ Ako je ze taka voda Sfcodljiva, ki trapla le mimo grede spira, kaj se iraa rcci 0 vodi, ki je v vedni dotiki s tropli, 0 vodi, v kateri trupla lezijo ? Koliko peska in koliko gruSca je treba., da se taka voda ofiisti? In vendar ta voda ne pride ne v peaek ni v gru§C, ampak v Korenj, ki leno leze skoz mesto in napravlja mnogo hlunov fl>a-jerjev), mlak in lui. Kako je moyla komisija. taka fakta priznati, ne da bi se bila uprla novemii pokopaliSCu, nam je ne-razumljivo. Kdo more reel, da prva epidemicna bole-zen, ki bo v Gorici, ne bo pribajala od pokopaliSCa? kdo more trditi, da smiad, ki Be bo iz Komja vadi- govai, ne bo smrad clove§kih trupel ? Kdo bo odgo-voren za okuzenje his okoli Kornja? Kdo odskodaje gpspodarje, ko ne bodo rangli ni stanovalccv dobiti, ni his prodati? Edea gre§i, pa veliko jih trpi. Dr. Rojic je na vse to opomi.ijdl, in komisija . je Se ve5 potrdila, kakor je 0:1 trdil, dasiravno ni prisla do takega skbipi, kakor on, da naj se nmitvc pokopaliSCe zapre. Z-laj je ie spioSno spizoanj^, di pokopalia^ ni na pravem mestu, in da bi bila Gari-ca svojih 150 tisoc prihranila. ako bi bila hot«la sli-§att glas zdravnika, ki ja iz sk«5aje in prepricauja govoril. Novo ptkkopali^f* zigovirjajo s tern, d.i je od daljeno; ali ravno to je na njem graj* vi-edtio. Ako jo pokopaliScf na d»bi- ai swta, s:«j b.ti blizn his (po^tava zahteva odtialp»nost 5 s^np'v) in ni $fcod-ljivo, kakor uci veda, in kakor nLi skusnja * \m\h-njim naSim pokopalisc'ni, ki je bilo pwi tneatom in zazrak in vodo predorno; ak»>je na stab.'iu kraji, je lahko daleft, pa vendar ikodi. In na&i daljava, koinu je v pnd? komu v skod»? V pril je Grappuliuu in Oennizziju, ki pn<.ojtijeta konje in Viizove; v Skoilo |>a je vsem tistim, ki raorajo jdaitti za bnim 2 gld. tiamesto 1 gld., kakor js bilo prej, ki so siljeni dati za mrtvaSki voz veliko vec" ko prej, in ki zarad da-Ijave ne morejo iti za svoiimi raojknni cetodo gtoba, kakor 2elijo. Da imajo torej zafietniki pokopaiiSfia za se izgovor, namred daljavo, mora celo mesto dvakrat toliko plaCevati, ko prejSnje €ase ne glede na fias» ki | se z daljnjo potjo zgublj 1. Kako zgubo bo mesto se le potent imelo, ko se ialostui »§Mfli»lki oLi«idno p >-kalejo, ko bo slapi vpljiv pokopaIi§§a na zdravje ofii-videu, ko tajcf zvedd, da GuriO.mi, pri katenh so se drugi zilravili, so sami v ncvarnoati ? Tujci odlntija, ko lastovke jesenski 6as, in zastonj bo klieali jih m 2$aj, ker odpoditr jih je Sahko, nazaj privabiti pa telko. He le 150 tisoL je s!o rakom zvi^gat, ampak I pojdejo Se drugi, ako se o pravem Caio ne zapre ne-^reena naprava in se ne odpre drugo primcrno poko* paliSce po naavetu in pod vodstvom dr. Rojca. Kar pravijo, da bodo n* novem pokop;^i§6i popravljal?, ni fse nid vredno; podzemske vode ne morejo odpraviti ] od trupel, ako ne zviSajo celega pokopali^ca za 3. 4 I se2njc» s pe^kom, pa ie to jim ne bo pumagalo. Tudi zdaj z.j popravljajo in vla6jo s scsaluiiMmi (pumpnn:) vodo iz grobov, da $0 zrok onesnalijo z niijazmt, ki so v vodi. Kadar vlida zve, kaj se godi na pokopa-li$Li, menda nikakor ne bo mogiatega priptidtits, ampak bo morala tako pumpnuje strogo prepovedati kot zdravju Skodljivo. Ali ni dostt, da pride podzemska voda, in da pri dejo trohljive snovi po drugi pott na dan; ali »e mora Le na!a§5 na povrsje vla6iti voda iz izkopanih grobovT v kafeiih uiso Se mrlidr, v katenh so pa ze mrtvaski deli, ki z vodo priciirijo iz bli2njega groba, v katerem 2e mrliC pociva? Prva stopinja je bila kriva, zato tira tudi v drugo in tretjo krivo stopinjo, tako da, kar ne skodoje svet sam na sebi, pokvarijo pa ljudje, in kjer naravua sile d^Ia poLasi, tarn lj«-dje potiskajo, da se nesreca bolj httro bliia. Bog daj razsvetljeiije naSim voditeJjem, da nas ktnalu reSijo tega ueznosljivega staaja. Toliko refiemo s polnim prepricanjom, da je bolje napraviti si drugo pokopa-liSCc za silo na dobrem kraji, ko dati za popravo se-danjega spet kakih 20 ali 30 tisofi, ki bodo le zavr-4eni. Resnicnost uasih besedij se §e bolj ja*no poka-te iz tega, kar porecemo 0 zemlji sedaajega poko- IX. Gnjitje, trobneuje, sprhaeoje, pi tan jr. Ako nas premisljevanje 0 nadzemski in podzem- ski vodi gori§kega pokopaliSea z zaiostjo navdaja, ; moramo reci, da nas pretresovanje njegove zemlje v ! nj; le pot-di. Zemlja na pokopaJiSCi slazi v ta namen, da se trupla v njo zagrebejo, in da v nji strohnijo. Trupla pa ne trohoijo v vsaki zemlji enako hitro, ampak raziicuo v razlicni zemlji; vnekaterih zemfjah celo ne trohnijo, ampak le gaj»jejov ali sprhnejot alt pa se pitajo in ostanejo uerazkrojena. Predno bomo I govorili 0 dobri in slabi zemlji za pokopali§ce, hofte- mo naStete izraze nekoliko pojasniti po uavoiiu 11 j imenovanega izvrstuega zdravnika in profes^rja dr. I Pettenkoferja. I Kadar govorimo 0 razkrojenji filoveikih trupel, j rabimo besede, kakor nam pridejo na vrsto, in pra- I vimo, da gnjijejo, da trohnijo* da sprhnejo, da se spremeoijo v prah in ptpel, kakor nam pride ta ali ona beseda prej na jezik. Tak naein govorjenja ni I popolnoma nepravilen, ker pri razkrojenji trupd v I zemlji se v resuiei vecidel oboje godi, da trupla gnji- I jejo in trohnijo ©k eaem, tore| je @u in drugi izraz opravicen. Ali zdravniska veda strogo loci ined gnjit- I jem in med trohneajem^ Kadar kaka red gnjije, se iz gnjijode stvart delajo nove redi vsred krojenja in zdru2evauja. Pri tem tvorenji novih redij sodelnjejo gnjijoca stvar in vodne prvine (prvine, iz katerikob- I stoji voda); zrak ima pri tem le malo posla. Gnjitje j spravi na dan smrdeci ogelnovodenec (Kohienwasser- I stoff). Tudi pri trohuenji se opazuje krojenje stvartj in zdruzevanje prvin ter tako tvorenje norih recij; ali pri trohuenji deluje razun trohoede stvart v prvi J vrsti zrak in tie voda; in sicer poaebao kialec fSaaer- 1 StQg), ki se v groin nahaja. Trohiienje ne napravlja ogeln^vodeiica, ampak ogelnokfcUno (Kohlensaure) in vodo, kateri redi ae ie nahajati v naravi: voda v rekah in studeneih, ogelno-kislioo v zraku in drugod, med tem ,ko ogelnovodenec nima svojega raesta niti vvodi, niti v zraku, zato tudi auirdi. Kar iz trohueuja nastaue, je vodi in zraku dobro do^lo, kar lustane u gnjitja, bi se mo-ralo dalet prod drliti od vode in od zraka, ker tam nm ni prostora. Trohnenje se da pritnerjati z gore-njem» pri katerem se rovoo taketvariue izcimijo, ka-| kor pri trohneaji; in kakor oljf, ako dobro gori, m j pu§da neprijrtnega d«ha, tako bi ga ne puSdalo tru-| plo, ki br prav dobro trohrtelo-. -Steiibouse je v Lon-j douu madja in pasja tnipla po^ul od vs;»b stranij z drobno toldenim ugljetn in jih je pustil v svoji sobi; d«z pol lela ho bile $»amo ^e kosti in c«jli das ni bilo najmanisi-gi* smrudu v sobi zavoljo trupel, ki so troh-neia. Ako bi bil pa trupla loiil pod vodo, t.i bilaza-| dela gojiti, in naBtal bi bil tak smrad, da bi rau ni-I kakor ne bilo ntogode ostati v sobi. Na pokopaliiilh iiavadno ni dobiti ni popolnega I giijttja, ni popolnega trohnenja, ampak vsakega ne-I kaj; manj ko je vode in ved ko je zraka okoli tiu-I pla, in bolj hitro ko ta dva menjujeta, bolj modno in I naglo truplo strohni; ved ko je vode in manj ko je j /raka, bolj gnjije. 04 popoluega trohuenja do popol-nega gnjitja je vse polno po^tednih stopinj. Da na-I vadno dloveSko truplo zgiuije, je treba tudi 30 let; ! da pa strohni, ma zadostuj«ti v prav dobri zemlji 2 leti, z umetno pomodjo tfgnjije ce!6 v 8 mesecih. Ako win >, koliko let potrebtijejo trupla ua kakem poko-p tliiti, da w razkfojij), moruino prenoditi, koliko deluje ua listen* pokopaltSCi gnjitje, koliko trohnenje. Bdjko trupla gnjijejo, b«)ij on»n.i2ijo polz^tmko vodo tbtega kraja; ma.ij ko gnjijejo, bolj jo pn^ttjo *iazoo; ako bi trupla satni trohnela, bi pusttla pid-mimko vodo tistega kr.tja-disti; ali tak nludnj ui ni • kjer zoau, in po tnueujt dr. Potteokoferja (str. 52.) ga tudi nikjer ni. Daii potrebuje tfitinenji! kot glavai pogoj zrak, zahteva vendar tudi nflkaj ' le, an viaga, in pi po-gosto premenjevuijt) vode in wraka. To m da opazo-vati po^eboo na le.4U, ki ni podvsien gujitju in troh-neoju, kakor dlovcsko truplo, amp.t't bolj le trohiije-oju. Koli, ki so zabijojo k trtatn v^ ztinijo, trohnijo tajprej in nijbolj« tan, kjer sj ztuilja in zrak doti-j kata, kjer torej vlaga in suhota bolj, ko dragod, me-I njujeta. Akonepiilevgrob ali v rakev disto nid via-ge (tndi po zraku ne), ampak sam suh zrak, tedaj trupla ue trohnijo, ampak sprhnejo podfci fTrockcn* moder, trockene Muiniiikation) in zgubijo skoraj vso vsebino, da postanejo Iahka, kakor sprhtiou les, skoraj kakor goba, ne da bi zgubila svojo ztmanjj obli-ko. Taka prememba se zapazuje na trupllh pod cer-kvijo v Venzonu ua Furlanskem in nekoliko tudi na I truplih, ki se nahajajo pod faruo cerkvijo v Korminu. [ Pri truplih se zapazi, da bolj ko so v vods all v I "silno vla^ni zemlji, bolj gnjijejo in manj trohnijo in bolj I poCasi zginajo (gnjitje je namred vselej podasno, ni-I koli httro). VCasih pa celo nid ne gnjijejo, arapak se [ pitajo iu ostanejo veduo cela vvodi (Saponifikation, [ Verseifuug, Adipocirc), dokler po veliko, vtliko letih 1 vsled kake prernembe ne zadnejo gnjiti. Taka trupla I ostanejo torej lahko sto in §e ved let nepremenjeua I v vodi ali v zclo vlazni zemlji. I Iz tega je ie razvidtio, da za pokopali§de je tre* I ba izbrati lako zemljo, v kateri trupla, kolikor je I mogo^e, trohnijo; in taka zemlja je tista, ki je rahla I in luknjasta, ki pusti veliko zraka v se. V to vrsto I spada pesdena, kamenita, gruldasta zemlja, ki ima I vse polno luknjic, po katenh je z^ak razprostran. Ta I zemlja je, kolikor je na nji lezVde, za pokopaliSde do-I bra. Slaba je pa nasprotna zemlja, ki je vlacua, go-I sta, blatna, nepredorna. Taka je ilovica. V pesdenini I truplo ved strohni. ko zgnjije, v ilovici bolj gojije ko I troboi in kuzi vodo, ki je okoli trupla, in zrak, v I kateri nekaj vode zmirom spuhti. I X. Zemlja na gorilkem pokopaliidi. I Zeraljo goriskega pokopali§da je dr. Rojic ime* j noval ilovco, ki je nesposobna, da bi se trupla 0 pra-I vem dasu v nji krojila. Peteri zdravniki, ki so proti ] njemu pisali, so sicer nekoliko prizoali, da je svet j ilovnat, pa ne popolnoma. Rekli so, da na pokopa-I lisdi ni trde, kompaktne ilovice, ampak da tain se I nahaja ilovica pome§ana a peskom, 0 demer se po I njih mnenji lahko vsakdo prepiida, da ta svet pusti I 41 odatotkov povr§ne vode v se, da, koso kopali na [ pokopaliici dva vodnjaka, v katera bi se voda steka* I la (pozzi absorbenti), nise nasii vode, dast so 12 me-[ ttov na globoko kopali, pad pa samo pf-sek, ki jeslu-I 2il pri zidanji ondasnjih poslopij, da kemikar dr. K6-| nig je spoznal zemljo kot pripravno za krojenje tru-I pel, da trupla se bodo mogta razkrojiti na goriSkem j pokopaMdi v 10 letih, da zeraljiMc* je tako prostor-t no, da pridejo koma} v 15 ali 17 letih spet na prejs-nji prostor pokopavat. Tako dr. Maurovich in tovarsi. Nekoliko drugace je sodila tiiaSka komisija 0 J tern zemljisdi; pa tudi veda in skusnja uditi drugv^di i 0 njegovi dobroti. I wPo bli2nji okolici soditi", pravi komisija, flob- 1 (Dalje v prilogi) Priloga k 44. št. „Soče.« stoji zeralji§ce s podlago iz treh razlicdiih skladov; podia go dela s padom od severovzhodaj proti jugoza-hodu (proti Gorici) skrilasii lapor in yeifienec, ki se prikazujeta na vzhodui straui pokopaliSca ob dim pre-kopa, in ki sta bolj nepreinoedjiva, ko dve gorenji plasti. Na plasti iz laporja lezi diliivijalni gruS6, pa najbrze ne skoz celo pokopjlisee**. Vrb'j tega je tre-tji sklad iz ilovice (haben SaudkOruer und Thou den heutigenLehmboden gebildet)." (Koin. por, str. 18.) Podlaga ne spada k yokopaliSeui zemlji, ker ona sluii v to, da druge plasti vrhu nje lezdjo. V to slu i\ prav dobro, ker je trdna, kajti iz kaimia, in ne-predorna, kajti nepremocdjiva. Da je ta lapor nepre-mocdjiv, sprifiuje komisija, ko pravi dalje, d» „pod-nebne padavioe prekapajo skoz dve goroiiji plasti do nepremoedjivega sklada." (Ibid.) Drugi sklad iz grusfia po komisijiueru mnenji ue gre skoz celu pokopalisck;; tore] ostane nad laporjem prav za prav le ena plast, in :a je ilovica. Iz koini&ijinega porocdla se smo po vsi pravici sklepati, da razun gruSea, kt je nape-Jjaii zunaj pokopalis<5a, ga notn: ut veliko; sploh ni komisija preiskovala geologiCne sestave (kakor saina piiznava) na pi>k»»pah5cd, auipak je sodila le po bliL-riji ukoltci. Ako bi se hotel kdo le tega drzatii, kar je komisija pozitivuega izrekla o pokopaliScd, bi ne vedcl v gi'ologieiiem ozirn drnzega, ko to, da na dun je lapor, zgoraj ilovica in vines uekaj giuScdt, o ka-terein se pa ne ve\ koliko ga je. Na tej podlagi je pa uemogofie izrecd povoljno sodbo o zemljiScd zapo-kopalitte, ker ilovica je, kakor sploh znauo, prav sla-ba za krojenje trupel, in lapor ne pusca vode skoz, zarad Lesar je podzemska voda nad laporjem v ilovici. To je tudi komisija ved«da, zato je dala one nasvete glede" odpeljave dezevuice in glede* udtoka podzeiusku voile, ketere smo Le zgorej omeuili. 0 podlagi (Un-tergrund), to je o tretji (ah drugi) plasti, &pri6uju komisija sama, da je mokra, iu da se mora misiU. Ta podlaga po koiuisijiueiu porocdlu ui globuka, ker na njo, pridejo trupla, Sploii pa so je zilelo komisiji tezko, izrect doloeno sod bo, zato pravi, „da bi zah-tevalo prasanje po geological sesiavi zensljisca v do-aego trdne (kntegoniiiu) so.ibe se daljih, dolgo edtsa tmjtijodih preiskovauj" (Kom. por. str. l(i) h ko* misijioega porocMa «: toliko spozuu, da kdor hoce pokopali§Le hvaltti v geulogicjieui oziru, se ne more na komisija sklitwati, ker oua ma je s priznanjem dejanskih razmer, katere navujj, dasi ne z ra/.sodbo, popolnoma nasjootua. Profesor Vierlhaler je kot ml komisije zemljo v kcmi&iem oziru prei^koval; zato je dal na pokopa* lisfii kopat in je vzel seb'j zemljo iz lazliine globo-Cine do 2 metrov. ,Vse zemljiScx* seje pokazalo pri tem kopanji", piavi v svojem poro^ilu, ,kot moCno Uovnata iz razpadenega iaporja nastala zeralja, Ce-gar spodnje lege so bile popolna ilovica (ausge-sprochener L^hmboden). — V giobiui 1*80 metra je bila zemlja vlazoa in prikazala se je voda, ki je o d strain v jamo sdiiia". — Preiskoval je zemljo z ozi-rom na to, koliko vode iina v sebi, in je spozaal, da veca ko je globoC'ina, veC vode je v zemlji, tako da na 100 delov povrSja je prisio v globmi od 2 metrov 22-6 delov vode. (Kom. po\ str. 20,)—-Apaa je dobil v zomlji silno malo, od 100 do 160 odstotkov. V zemiji je ttih dob I volik.) ielez.ii> »uje (Ei^enoxid) in pravi, da t> govori v prid naineravaue rabe zem-lji§6a, CeS ker 2e!czua ruja pospesuje krojeuje trohne-Cih stvarij. V tem ozirn moramo pa gosp, profesorju oporekati, ker ni iektnn ruja Eisetioxid, ampak Ei* senoxidul, ki pospesuje tako krojenje; te tvariue pa ni dokazal v zemiji in je ne more dokazati. Potem je zemljo mehaoiCuo loCil, da bi videl, koliko je v nji peska, koliko tenke zemlje. Pri prvih dveh posknsnjah mora biti kaka pomota, ker je dobil vee* delov, kakor jib je iab;l; 120'9 in 101- na-inesto 100. V globoid od 2 metrov je dobil 16 od-Btotkav peska, 83 odstotkov tenke zemlje; v globo-Cini 1*80 metra 15-7 odst. peska in 84 odbt tenke zeralje I)alje je poskulal, ali pu§c% zemlja vodo iu zrak skoz se; nalil je vode in fiakal 36 ur. Spozual je, da zemlja puSCa oboje. — Njegova izjava v tem oziru najbolj obsoj&je pokopaiiSfioo zemljo, ker ni rekel drugega 0 nji, nego da puSea (erfuigt die Burehlassigkeit). Za tako sodbo pa niso potrebue skuSnje, ker vsakovrstna Kemlja puSi*a mokroto skoz, s>amo s tem raziofikoin, da ena ved, druga manj eua, bolj hitro, druga bolj pocasi. (Dr. Petteakofer, sir. 51.) Treba je bilo dokazati, da hitro poiea, in da pa3La toliko, da bodo mogla trupla strobneti vsaj v 10 Jetih, z eao besedo, da zadosti pu§ca. Tega pa gosp. profesor si ni upal izreci. Kako pofiasi puSCa zemlja vodo, se spo-zna tudi iz porofiila „CittadinaK od 20. p. m., ki pravi, da je bilo pokopaliSfie pod vodo (Vallagamento del cimitero). Nfljbuje je ob.sodil prof. Viertlialer pokopali^fino 2em!jo z zadojim stavkom svojega paro&la, kjer pravi, da iz nastavljii.iih poaku^eaj je popolnoma razvid-no (ergiebt sieh mit Bestimmtheit), da zemlja, ki je za pokopaliSSe odmeujeiia, more piav veliko moozme popiti (eiue sehr betiHuhtliche Absorptions-Wirkung zu bewerkstelligni»jej napit-; aici pri banketu dne 24. rain. rocs. S tern je kouec odgovorov od moje strani. Prosek 24. oktobra 1882." Dozdera se, ua je g. Nabergoj 3 avojimi pisanimi izja-Taaii ravno tako nearecen, kakor t srojih gOYorih. 0. Nabergoj nas kar n&ravnoat obdolzuje, da oto si izjavo iz Ljublja-ne namcili, in meni. da je s tem nasel pravi konec odgovo-r>T. Ali t tem se on sit no moti; knjti mi nismo nikdar po takib potih postopali, da bi bili primoiani, tak6 razzaljivo su-mniSenje mirno Sprejeti, in tori od g. iNabergoja k o t po&te-ajaka javno zahteramo, dadokaze, kar nam me5e t obraz. Ako nam on ne da tega zadoadfenja, sprejmemo niegovo raol-Canje koc ocitno izjaro, da ne more syoje t'rditve dokazati, in je potein to "PRAVI „konec odgovorOT". Kajti s tem bo tlo-gnano, da so nam iz Ljubljana „Posta80" prostovoljno poslali, in da je imel» „SoCa" prav. Sieer pa se nam dqzdeva, da se hofiejo z nekakim so-fizmom braniti in reSiti, ke nali nasprotniki trde, „da ni res, *kar*trdi oni K$t (se. „Soda") gled§ napitnice g. Nabergoju pri omenjanem banketu-" Zaraiimena,na}imennjejobesedeg. Na-bergoja napitnico.ali kako dragafie, se ne prardamo; resnica ostane, da je g. jfabergoj "glede na bar. Deprotisa te-le be-sede izrazil: „Hvalezni moramo biti tudi gospodu iriaSkema. namestniku baronu Depretisu za velike zasluge, ki jih ima on za nas e podp or no drastTO.....", in na to je sledil zaduhel „ii?io" iz par grl. Dostavek. „Ed.'' od 1. nor. nam zlobnost podtika, da snte en men etarek, ki ni bil'ravno ˇ klasi&ti zrezi, krivo razutneli. Na druga presukaranja in padenja na^ih stavkor pa mi ne od-gOTarjamo, ker nimamo ne Caaa, ne prostora, zato. Urednik „So(Se." "Poslano gosp. Vu6kovi6u. Kakor je razvideti iz BOdprtega pisma", »Po-slattega*, sIzjave*, naroSenih dopisov in spisov v zad-ajih dveh (59. in 60. §t.) listih ?Ediaostitt, splaltli smo, skoro bi rekli, 2 naiint zadnjtm ^Pojasnvlom* v bSocI" od dne 20. pkt. 1.1. malo da ne pol(?) Trsta preko sebe. Mi sicer nismo bili tiiisli, podati se se jeden • krit v to neslano borbo, a vendar se iutimo danes v novift primorane, da se otresemo nesramnih napadov, V nekoltkem pojasniti posamiCne citate, kateri se nam posebno v odgovora flam ^nlibog nezaanega gosp. VflCkovida zdrjo prenapetr. GOsp. VnCkovrdt irotefi nam dajati dobre nauke in lej)e zglede, pri vsem tem pa njegov Obon-ton* in sam iebe popolnem p"rezre\ huduje se v svojem dlankn v ^Edinosti" od dne 28. okt. tad haini. ter namhoCe ined drugim tkekako bfotati, taker bi"bili miodnjega nj^gove milosti ali od slavnostt sploh Bdg zna kake dobrote uzivnli, uftvati boteli ali cel6 na iijegore ah tfrugih tioSke doSIi k slavriostt v Trst. Ako se je za tttiga kaj potrosilo, ingotovo je bilo i3to dobro povr-neno, to storili ste vsaj iz gostoljubnosti, katcro pa sedaj na §iroka usta zanikate. Zagotovljamo Vas pa, da nas vse to jako ir.alo briga; tdi, kakor smo, po-tdvili smo v Trst samo na svoje lastne troske, de tudi gosp. VnCkovic ironieno v svojem Spisu meni, da morda kdo od nas tega ni storil. — Tndi ni zahte-vaitje nas na Bfrancezko odgojenilt* (ta izraz pripada sicer nazaj g. VnSkovicn samemn) nikdar bilo, da bi se nam fcaka posebttA stw prirejpvala, veodar pa smem.^ za svoj drag denar po inislih izre^i sv«j« mnenje, ^sar nam mrada, gospodine gentleman, ne bodele zabranjevali. Kolikor se je oil nas zahtev»»lo, to smo poravnali, in bilo je vefi mgo dovolj. Nase potovanje v Trst ni bilo, da bi bili od Vas, ?. Vod-kovic, ali od koga diuzcga Lcsa i.zivali. mi^limo pa vsaj, da niste imeli nade kovati si po gostovih kapi-tala, kali? Cesar nam j»* radt izlrt.-i v Miramar se opaziti, menimo, ako j«» bilo tudi predve&T na/nanjeno. da taisti nri slalwrn vrfinvva izpade (vr«m^ btlo pa ?o priitoduji dan krastio), bi s«» bilo wndar spotlohilo. da bi bil nokdo od otl^ora ah hodi si kdor kolt pri-Sel naznanit v jntru tn-li onim, ki irso nt&\sar seaali 0 odpovedi prejsiijeg* «l«e, da bi jth bit re5il izne-gotovosti in npprijetnega pt»sravanja o!i prosii innrja. — Tudi Vas zagutavljiitirt, da bi up- bill, ako bi se bil izlet Se stoprav v xadnjem trenotku prirpdil, !)!;»-gajnica VaSa ci^to nifi trp'di; k;»jri v-ak bi bil za svojo osebo gotovo rad phi'ih kolikor bi sr» bilo za-btevalo, samo da bi mti bilo mt»2o. Sicer je pa mnogokrat dober i?!govs>r tadi nrfc.ij vn'd"n. Gre pa nam pred vsem riru^im le za vpraSatvp: Kako ste se vedli Slovenci v Trstu pri tej priliki na-sproti naSim nasprotnikon: 'i Xa to nai oJgovor: da ste jim sku3ali pri vsaki pritikt kadifi z veliko ka-divr.ico, Cesar ne moiefe zatiikati. — Jt; U to mozato bilo? Na drugo ne ridg<»varjamo nictsar ti-r sklepamo s temi vrsticami, m»iii«C s pregovorom ttAtirum non sunt omnia, quae splendent". naSo nizptavo. Gstanitc nam potolazeni t Vestri amict! Ljubljanci. ILlRii prodajalee iiajcovejsih rob, v Ctoriei, v Rastelu h. St. 23. |t Velika zaloga klobukov za gospe z olep- r§avo'inbrezolep§ave, evetHc, peres, trakov, ±\- " ineta, ko^ubovino, moSkih srajc, perik za gospe, kril iz feltra, modercev, trogovie, jop, razlifinih volnenib rut, krojaSke in siviljske robe, itd. Po najniii ceni. • gr-FozoBt-ve *T^r\rr\ckr«4* 0nit bi boleliajo zarad krea alt %vt~ -DU/j iCiOU. cer» ^ **si ki ae zanimajo za take .. . O bolezni ia isfejo gotovesa zdra- Vlia, naj si zaupno priskrb^ brosuro dr. Boas-a. Brezplacuo in franer> jo razpoailja DR. BOAS Paiis, Avenue Kleber, 10 Champs-Etys^ea. Bela Parlagi, prej firma Bracbfeld et Welltsch M&nchen. zdS Paris Avenue AVagrani, 29 ne razpoliijajo vefi moje brosure ker gem jim jo odtegnil. Oznanilo. Dne 21. t. m., oi 9, nri zajatra, se bo po javni drazbr oddajalo 8 od 100 do 135 cen-timetrov debclih in od 3 do 5 metrov dolgih hrastov, ki §e rastejo na painiku katastraine obeine Selo pod ^upanijo Cernrce, ki dajo pri-mernega lesa za raziicno izdelavo, pa tadi obilno drv za kurjavo. Dra^ba bo na lica mesta, kjer hrasti rastejo. 2upanija C'ernide, due 1. novembra 1882. F. Leban, zupan. PRODAJA OfiIJA IN PBEK06A . po zni^anih cenah. Ulica XTsina it 1. V sladci6arni Mtei-a laiiai-a & Co. v {•oriei. Via Seminario St. 8 3° izkljucna zaloga vin pridelka pi. FABRIS-A iz Sv. Fiorijana v Bidib. Vino burgundsko staro .... steklo po 70 kr. .... „ po 60 kr. l*ikolit prav star...... n po 60 kr. Kdor vzanie veC. se mu cena zni^a. 1 dobitt-k po ]50,0li0 mark. I' 1 dobitok p» 100,000 niark.j 1 dobitek po (i0,000 mark. Glavni mogoci dobitek 400,000 markl \az!iiinilo sreec. Za dobitke (stoji dobra|| drzava. Vabilo, da vsakdo s* It ii na *s i» © 6 o priveliki, ed bamburske drzave zagotovljeni, denarni loteriji, na kateri se mora gotovo dobiti H milijoiiov, 940,275 murk. Dobitki te ugedne denarne lo erije, ki obfioga po na-«'rtu If (>:{,'»•)() sri'f k, so sledeci: Xajveci dobitok more znuJati 400,000 mark. I'r^mij (dari'o) 250,000 mark.} 5-4 dobitkov pa 5000 murk. dobitkov pa 4000 mark. 108 dobitkov po 3000 mark. . 204 dobitkov po 2000 mark. t dobitek j.o 50,000 iiinrk.j 10 dobitkov po 1,500 mark. 2 dobitka po 40,000 mark. 3 dobitkov pe 1200 mark. 3 dobitki po 30.000 mark. 530 dobitkov po 1000 mark. 4 dobitkh. po 25,000 mark. 1073 dobitkov po 500 mark. 2 dobitka p.» 20,000 mark. 101 dobitkov po 300 mark, |; 2 dobitka po 15,000 inark.l 25 dobitkov.-po 250 mark. ! 1 dol>tt«>k p.> 12,000 murk. 85 dobitkov po 2U0 mark. 24 dobitek po 10,000 murk. 100 dobitkov po 150 murk. 3 dobitki po 8.000 mark. 27060dobitkov po 145 murk. || 3 dobitki po 0.000 mar'.: Jitd. vnld. Za gosp^. plas»5 za dez od 6—12 gold., zajDrti plasc Sacco od u—12 gold., zimska ogriujalka Wd S—30 gold., — zimska jopa dolman ou ia—40 gold,, nepremocljiv plaSe za decline od 3—10 gold. J Ignacij Sieiaer v Uoriei uasprott nadskobjslfi palaci Pri njem je tudi velika zaloga v sakovrstne domade In tuje rooe. Za lepo iu trduo iz.vrsitev narocil daje poroStvo. Qprava za go-spe Dr. Pattisonava \ntn za protin naibolj§e zdravilo zoper f protin in revmat«izme vsake vrste, kakor: bolecine v obrazu, iprsili, vratu in zobeh, protin r glavi, tokah in nogah, trganje L