NAROČNINA Celoletna..... Polletna . ..... Chicago celo leto -$2.5« Inozemstvo . . SsTIBSCRIPTION CTrie Year.......?2.o< j Half Vear . ...... Chicago"one Year .2.5« c ti rope . . .......$3 _:_,_;_i_;_ PISARNA J 849 W. 22nd S< Chicago, 111.: Tclephone: Canai gS. ^Ključ do napredka m je edinost KJjuč do zmage Je edinost LIST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO .Slogajači JP^esloga tlači/ ENTERED AS SEGQND CLASS MATTER CCTOBER n. 1919-. A T POST OFFI CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MARCH 3'rd 187» Jasiikal j. J. JERIC^ ■VOLUME VI. LETC SREDA, JULIJA 21. 1920. ŠTEV. (NO.) 40. Published and distributed under permit (No. 320) authocized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. 111. — By the Order of the President A. S. Burleson, Postmastcr General. strajk vstavil cestne železnice. " V četrtek zjiMi ob petih so neha le. vomti.vse električne cestne žele-, znice po Chicagi. Vzrok je bil ta, ker so zaštraj kali delarvcj v električnih napravah. Štrajk se je pričel, ker niso dobili plač. ker je bilo rečeno- da bodo vsi, ki spadajo % ta razred, dobili povišano plačo, če jo dobijo železničarji. ElektVičarji se niso hoteli pogajat, dokler ne postanejo delavnice na južni strani mesta unijske. . . Kmalu popoldne so cestne železni | ,ce zopet začele voziti. ^ « . prostost v kaznilnici. » • . 1 V M^Vvv icUfetalev tta.Mi.il nfci J C ustavil delo pri novi Kaznil-nici in pravi, da ne more dovolj čuvati 350 jetnikov.s stražaji. katere ima sedaj na*Vazpolago. Pravi, da dr iava ne plača dovolj, da bi najel do •bre stražnike. Občinstvo se ne pobriga če vpraša po vzrokih, ampak . se boji, ker je zadnje čase toliko javnih hudodelcev všlo.Javnost pa ima tudi pravico, da zahteva varnost. Če ne more Varcjen dobiti dovolj pomoči. je temu odgovorna država. D. .Scott, ki nadzoruje jetriiško bolnišnico, fo potrjuje in pravi, da Varden sploh nima nobene oblasti na farmo, odkoder je zbežalo največ hudodelcev- To je res * res je pa tudi. da ne bo nihče pogrnil škode, katero bodo ti begunci storili, niti^rnil živ ljenja, katerega bodo vzeli, te varden ne more poinogati, država more. ' zborovanje tretje stranke. Kaj se je zgodilo na zborovanju tretje stranke, naj poVemo ob kratr kem. * [ - I Odbor stranke oseminštirideset delegatov se je v pondeljek združil. 2 delavsko stranko in skupno korakal v dvorano prevoznikov. Pridružili so se jim tudi. teksanči, neodvisna liga, ameriška stranka iz Teksas, ameriška ustanovna stranka in vete-ranci svetovne vojske. Zdelali so svo jo platformo, katero jć senator^La Tollette zavrgel, češ, da je preradi-kalno in ni hotel biti kandidat tretje stranke. Oseminštirideset in delavska stranka, so se takoj podstopili, da napravijo tako stranko, da bo La To-llettu povšeč, pa so napravili tako. da je samo njim všeč. Odbor oseminštirideset«, četudi v manjšini, je hotel napraviti novo platformo, kar. J je odgnalo delavsko stranko. ^ Prejšnji governer J. E. Terguson, voditelj ameriške stranke se je u-maknil in šel domov v Teksas Zastopniki neodvisne stranke so se izrazili, da ne marajo imeti ničesar opraviti z novo tretjo stranjco. . Ameriška ustavna liga (Hearsto- veliki nemiri v trstu. , » Ljubljana 14. julija. — Včeraj ob eni popoldne odigrali so se v 1 rstu veliki nemiri proti Slovencem. De-monstrantje so se zbrali pred hotelom "Balkan", kjer je ".Slovenski na rodni dom". Oborožili so se bili s se kirami, sablami in ^puškami. Ko so pobili sva okna v hotelu, usuli so se v prostore Slov. Narodnega Doma in polomili in uničili vse. kar so dose gli in potem poslopje zažgali. Cela Stavba je do tal pogorela. Ker de-monstratjje niso pustili ognjegasce [gasiti. Od tod So se drvili demonst-;ranije proti poslopju Ljubljanske kreditne banke" in "Jadranske Ban ke"- Poleg tega so opustili tudivma ke." Poleg tega so opustošili tudi i prostore Jugoslovanske delegacije i V Trst«_* VoisLŠtvo rte vw2vliei.ja rivso ni 'Česar storili, da t>i zetprcčili, to vun- dalsko delo. Očividno je vlada - za te,mu demonstracijam. Y jugoslovanski zbornici v Beogradu so 15. julija popoldne poslanci. Banič, Andjelinovič, Bijankini in Grezobogo* interpelirali predsednika ministerskega sveta, če je vlada obveščena o teh\ dogodkih v Splitu, če ve koliko Jugoslovanov je mrtvih ali ranjenih , in kako dolgo bode vlada 1 trpela to tiranijo laških oficirjev v jDolmaciji. zlasti v Splitu, kakšno za doščenje hoče zahtevati in kaj se je ido sedaj storilo, .da se omogočijo v prihodnje takile dogodki: I>r- M. Vesnič je odgovoril, da so bili 28. ju lija v Splitu veliki neredi,-katere so povzročili italijanski oficirji, ko so jugoslovansko zastavo zbili z neke ga,poslopja, ki je bila razobešena ob priliki našega narodnega praznika. Vse jugoslovansko stanovništvo je bilo radi tega razburjeno. Y obrambo teh oficirjev je bil poslan pred S-plit torpedo in začel streljati na mesto. Naši so odgovarjali enako s stre lanjem. Ubit je^bil en Jugoslovan in štirje ranjeni- Na italijanski strani je bil ubit ka pitan D j uli in dva mornarja. Ob \i. uri zvečer je bil mir v mestu. Ko bo de dobila vlada vse uradne dokumen te o tem dogodku v roke, storilo bode vlada vse, kar ie njena dolžnost« da se učini v varstno svojega državnega dostojanstva .m koristi državljanov. Na veliko srečo je v Splitu vrlo kvalificiran zavezniški zastopnik amerikanski Admiral, "ki je takoj vzel celo situacijom svoje roke. . va) se je kar izkadila. 7 La Tollette je zavrgel drugo platformo in ni sprejel kandidature. Oseminštirideseti so.šli v svojo la stn0 dvorano. Delavska stranka je ostala sama, brez vseh drugih strank ta se je zbrala, da ponoči določi delegata. , Farfnarska-delavška stranka je vo lila za. P. P. Christensona iz Salt Lake City za za predsednika zgodaj z-jutraj v četrtek. Omenjeno j^ bilo tu di Debsovo ime, ki pa ni prodrl. Ta dogodek in dogodek v Trstu bode za zaveznike zopet nov dokaz, da je treba naše vprašanje rešiti hitro, da se preprečijo takile slučaji. cehoslovakijotbkrožu: jejo sovražne države. v \ ..Če je le kedaj imela kaka država vzroke za mir, je to sedaj Cehoslo-1 vaška. Ne samo, da njene meje niso vtrjene, ampak obkrožujejo jo le so vražne države, katere ji prorokujejo pogin. Nemčija je tekmovalka na tr gu s Poljsko, Rusijo in vzhodno Evropo. S Poljsko je v prepiru zaradi premogovnih pokrajin, nadalje dol-že0 Cehi Poljake, da hočejo slednji vzhodno Slovaško in podkrpatske Rutence. Avstrijci k vedno mislijo, I tli bodo„C-ehi zooet orj(š.li i>od diitvai-sovrfezT/o trtrtn ker pravijo, da so jim ugrabili Slovake. Rumunci so dvomljivi; Čeh bi jim bili radi prijazni, a Rurmlnci se bolj nagibajo k Poljakom- Francija je menda še najprijaznejša Cehom, je pa tudi prijazna Poljakom. Anglija je prijazna Avstrijcem in Ogrom. Italija I>a ni nikoli zanesljiva. Cehi* imajo Jugoslavijo za svojo zaveznico kakor tudi Rusijo. Od mi rovne konference so zahtevali zvezo med Jugoslavijo in Rusijo, kar pa jim je bilo od rečeno. Med Češko ii: Jugoslavijo je Donava edina zveža. Mirovna konferenca jim je dala vze zo z Rusijo v podobi podkrpatne Rateni je Poljski vhod v UJcrajino pa je preprečil ta vhod, tko, da ^luži samo dohodku v Rumunijo. Cehi neumorno delujejo za notran jo ureditev; pri tem pa pozabljajo, da jih sosedje zavidno gledajo. Gotovo so v nevarnosti, vendar imajo 0 m • . • veliko zaupanje v sami sebe. Svesti so si svoje moči. Armado so organi-zovali francoski častniki; edaj imajo 280.000 mož; mnogi izmed njih so bili v vojaški suknji, odkar se je vojska pričela./ v Po novi "postavi mora vsakda služiti dve leti pri vojakih, kdor je dopolnil dvajseto leto. Država bo ime^ la na ta način armado 150.000 moz. Armada je veliko breme za ljudstvo, pa je potrebna v teti razmerah-Tuji opazovalci pravijo, da. so dobri vojaki, le naučiti se T>odo morali, da ne bodo politike mešali med voja štvom. Ameriški Y.M.C.A. se je vrinila med češke vojake, da jih moralno in atletično povzdigne. Kadar jih bo do češki-vojaki tako bro poznali, kakor amerikanski,, bodo morali naj brže pobrati svoja šila in kopita. ■-o- RABELI NA ŠTRAJKU. Obešalci na Nemškem štrajkajo za povišanje plače. .V Meiningenu bi morali nekega morilca obesiti, pa ni bilo mogoče. * * Greš v nedeljo popoldne na Orlov ski piknik? Sure! Mike! kako je sedaj. V^eh časih se svet spremeni vsakega pol leta. Zadnjega pol leta se jf obzorje nekoliko zjasnilo. Nctmir se je nekoliko polegel ali Bofje rečeno, propagande za nemir ni več toliko. Nemir 'je bil umetno narejen s tujim denarjem. Rusija najema ljudi, da ščujejo k nemiru. Radikalizem — se je skušal vtrditi v Združenih Državah, polagoma pa se je zasvetilo tudi tukaj, kakor hitro je - Lenin začel zgubljati svojo moč v Rusiji. Ta je jasno dokazal,' da je treba za razna podjetja ravno toliko zmožnosti, kakor ljudi za delo, zvedeli sm0 tudi, da ruski delavec nima tiste svobode, kakoršno imamo v Ameriki. Ruski delavec ni maral samo delati, ampak delati tam, jer je Lenin kotel. Jru^aće Lo ] mišijhI Padali stično svobodo ~ V feči, če mu prej glave ne odščipnejo- Zadnjih šest mesecev je zginifo veliko radikalizma iz Amerike, t . Narodne konvencije so se vršile in platforme kažejo mirnejše občutke. Obe stranki hočete utrditi vlado v Ameriki. To je dobro. Radikal-ci smejo tretjo stranko, tudi prav; biomo vsaj videli, koliko jih je. Zadnjega pol leta so cene menda prišle do viška. 1 [ Nekatere stvari gredo še navzgor, druge gredo že navzdol. Cene so se-fdaj v prehodnjem stanju-j Stavk je manj. Delavec spregledu je, da preveč stanejo in da so le za-jto, da si napolni žepe oni, ki jih zasnuje. Ljudstvo vidi. da ima pravice katere mora vsakdo spoštovati- Vlada se bo vtrdila prihodnjega (pol leta, naj zmaga že kdorkoli stran |ka. Treba bo kaj storiti, da se urede I ekonomične razmer. Treba bo vlade kjer bo zastopano ljudstvo. Delavec J naj gre n delo, ker se zanima za delo in splošen napredek. f Amerika bo idealna dežela za prihodnjo generacijo, če bomo imeli ja j sen vpogled v prihodnjost in rabili j zdrav razum. -O- 0 Iz Budimpešte se poroča od jugo- slovanskega konzula v \Yashingto- nu. <4 n teroristi Jotlivajo m C ptkj vodstvom T*roteča Tfalajaša in Os- vinberga. tako da je danes cela vojska v njih rokah. Teroristi, ki so spočetka preganjali samo žide. nastopajo sedaj sovražno proti vsem. Zadnje čase beže židje iz Madžarske v Ceho-Slovaško in Jugoslavijo. l\er se širijo ^vesti o pogromu proti njim in o notranjem prevratu. -o—- ŠIRITE LIST "EDINOST". chicaški slovenci! ; Kdo ne gre rad v tej vročini v lepo prosto naravo, da se navžije svežega zraka in si pokrepi svoje zdravje? Taka prilika bode v nedeljo 25. julija, ko bode veliki Izlet ali Piknik ZDRUŽENIH CHICAŠKIH DRUŠTEV V KORIST ORLOVSKEMU SKLADU. V ZNANEM MAKSOVEM PARKU 6120 W. 22nd St. (cor. 61st Crt.) CICERO, ILL. VSTOPNINA SAMO 25c. Na pikniku bode pelo društvo "Soča" in cerkveni pevski zbor. - - t gSB^SS^SB? • ... . • ~ . Ker je čisti dobiček namenjen plemenitemu name- j nu, in ker je čas za pripravo jako kratek, zato lepo prosimo vse zavedne Chicaške Slovence, da vsi pridno agi-tirajo, da bomo imeli lepo udeležbo. Nihče naj ne ostane doma ta dan. Pokažimo se. -da smo zavedni Slovenci in da ljubimo svojo staro domovino ! § , .Najlažje se pride tja z "elevated" Douglas Rark. Park je tik zadnje postaje te proge. K obilni udeležbi vabi ODBOR. iz slovenskih naselbin. Cleveland, O. — Predragi urednik "Edinosti" . V počitnih sem obiskal - slovenske naselbine po državi XII--Bil sem v mestu La Salle, De Pu£, Oglesby, Peru.in še par drugih- Bil ^ sem tudi v vaši tiskarni v Chicagi. Prišedši nazaj v največjo slovensko metropolo Cleveland, našel sem zopet "Edinost" zraven pa mi je nekdo uštulil nek oglas J. R. Z..ali bolje "komunistično" propagando, v kateri silijo na neko veselicd, češ, da so naši rojaki zatirani v domovini po kraljevi vladi. GcJspod urednik pomi slite, te nesramneže. Ali je naš narod zaklet? ali kaj je vzrok da ni na rodnega prebujenja in zavednosti? Da imamo toliko število, janičarjev in v tako majhnem narodu, kar ni za tri ošabni Nemec in kruti Madjar, I talijan, uničuje te propalice. './ Iz slovenske Tracije bežijo Slova-© ni, odkar je bila, prideljena Grški, I talijani koljejo dnevno naše obmejne Slovence; Poljaki in Rusi se zopet pobijajo med seboj, toraj zopet Slovani, tako je tudi na Tesinškem. lu drugih krajih ,in vendarnaši komunisti ne vidijo druzega.- kakor, ka ko.bi pomagali tej peklenske sili, ka tera ho&T iztrebiti naš slovanski živel j'iz površja zemlje. Ko sem bil še v rojstnem kraju, či tal sem in šlišal od svojih starišev o-janičarjih, koliko grozovitejši so bili kot polnokrvni Turki. In vendar se '. še dobijo ljudje, ki sedajo tem zverem na limanice, in vpijejo al!ah il allah; v tem ko zametujejo naše sve tinje. Pod pretvezo ^osvoboditve izpod i talijanske sužnosti bratov so nabira li denar po hišah posluževali so se vsakovrstnih pripomočkov, z lažmi o trgali denar iz žepov rojakov. In sedaj bodo in ga že rabijo v naravnost škodljive svrhe- Kupili so za ne kaj milijon kron vredno tiskarno v svoje proti-narodne namene, posnemati hočejo Trockija, Žida, da se bode naše ljudstvo zopet klalo med seboj. Kadar čjtam njih liste, vidim hujskanje in hujskanje, in vendar so ali bi vsaj morali časniki biti za poučevanje in ne samo razdiranj^ Ali res ni pripomočka, da bi se zatrla škod-. Ijiva svojat? Da, še v katoliško jed noto so že zanesli ta smra02"in okuži li vse dobro. Pošiljam Vam tukaj tudi sličivo našega vrlega župnika iz nepozabne ga rojstnega kraja. Koliko je ta bla gi duhovnik žrtvoval da, je uredil žu pnijo Cerklje na Dolenjskem v koli kor mogoče med nami zemljani v do dro. • Konečno. pozdravljam, čitatelje' "Edinosti" .Vam gospod urednik pa želim mnogo napredka in poguma za širjenje prelepih načel: VERA — BOM — NAROD. Joseph Zulich. . P. S. Prisrčno lepo se vam zahva lim za lepo mašno knjižico katero ste mi poslali po F. O. t * - ... ----o- Pismo g. A. Grdine, zastopnika ameriških Slovencev na orlovskem taboru v Mariboru. * . , - New York, N. Y. — Ravno se odpravljamo na odhod, naj Vam še ens krat izrazim mojo zadovoljnost s ka* tero odhajam; do zadnjega prejemam darove za "Orla", ko sem Vam poročal, iz Clevelanda nisem bil gotov koliko bo skupnega denarja, na ladij i bom spravil skupaj pravi zapisnik in imenik. Vendar bode okro glo $135000 mogoče $1400.00. To je več kot smo pričakovali. Da ste zdravi. t " % Anton Grdina. --o- v So šle po "Good.Time". • i Nekaj naprednih mladih oženjenih Slovenskih žena se Je peš napotilo od doma, zapustivši doma male ot-Cpčičke svojim soprogom v oskrbo-Misleč same pri set}i da je v resnici nikjer tu na zemlji še bolj luštno take mlade razposajenke, kakor tukaj na Ely, *so imele še preko mere tu v Ely "good tinje" mislile so, da bodo pa naukih naprej podiv-jakov našle paradiž tu na zemlji kjer bodo uživale vse sladnosti,'ki si jih morejo izmisliti. Ali njih nada se je zasukala naro be, še predno so si bile sveste sestale s)sez good timom o osebi roke pravi ce", ki jih* je spremljala tja, od koder so prišle. Kakšen je bil vspre-jem si lahko draga čitateljica in čitatelj sam predstavlja, ta njih "good Time" se je spremenil v kisle kumare, pomešan z papriko, da jih gotovo 4 4 zgaga peče". Draga čitateljica vprašam te, ali si že slišala da bi kedaj kakšna koli zver zapustila svoje mladiče v gnje-zdu in šla daleč od njih, ne vmeneč se za njih. Mislim da ne! Ko se jim neVarnost bljiža še svoje življenje žrtvujejo za svoje- mladiče. Kako ptičica skrbi za svoje otroke, jih prehranjuje v lepem in grdenv vremenu ne zapustivši jih dokler so mladiči sami ne morejo iskati hrane. Človeško bitje pa, ki je vendar prejelo od svojih ljubih starišev krščansko vzgojcfrin podučeno v resnicah katoliške vere, se tako daleč spozabijo in stopijo v moralne nauke, da zapu ste svoje male otročiče in svojega so proga, ki si z žuljevimi rokami trudi za obstanek svoje družine, da jo preživi. Namesto da bi bila svjemu možu zvesta in hvaležna ki je dober, mu vso to dobroto zlorabi. Da dragi rojak in čitatelj to so posledice raznih plesišč, kjer se pleše pozno v noč ! posebno v sobotah, v nedeljo se slu |žba božja zanemari ali prespi z utru-Ijenimi možgani in težko glavo od j plesanja. Temu je treba narediti ko-jnec. "Katoliški Slovenec." -o- PISMO IZ STAREGA KRAJA. Mrs A S. iz Collinvvood, O. je pre jela sledeče pismo: Velecenjena! V imenu semiške dekl. Mar. druž be se Vam kar najtopleje zahvaljujem kot njen voditelj za velikodušen dar Vas in Vaše sestre za naš novi venec oziroma za druge družbene potrebe. Silno sem bil vesel, da se še vedno zanimate za našo družbo. Videl sem iz tega, da trud za družbo ni zaman, če vzgoji take častilke Brezmadežne kot ste Ve in če tudi popol noma drugačne razmere v novi domovini Vas niso nič spremenile.^Va ša zelo pridna sestra Katka in nad vse skrbna in vneta že večletna pred ,nica Mar. družbe mi je pokazala lepo urejeni in ilustrirani list "Ave Maria", kjer sem z začudenjem videl naš družbeni oltar in naše igralke. T ' • ' V Cez tri dni. na Vnebohod. bomo obhajali 20 letnico M; družbe prav slavno: Dekleta že pridno pleto ven-vo mašo. Če Bog da lepo vreme, bo ce, da bo cerkev okrašena kot za no-prav lepo.. . , Priporočam v molitev' našo družbo. Bog Vama poverni- Fr. Dimnišar. -o- PISMO IZ STAREGA KRAJA. • V Evropi pač še ne bo prišlo do pravega reda. Draginja je skoro še zmirom večja. Stranke se .pa le med seboj prerekajo. Za 26. junija se vse pripravlja na prihod regenta Aleksandra. V Ljubljani bo kaj živahno tiste tri dni. Vsa društva se udeleže po deputacijah, vsi župani gredo v Ljubljano. — Ženstvo v Sloveniji je dne 8. junija dobilo volilno pravico za občine- To je regenta naredilo popularnega. — A zdaj, ko se obrav nava ženska volilna pravica v Bel-gradu za konstituanto, jo liberalne stranke fJri^navajo samo principi j el no, a dejansko jim je nočejQ dovoliti. V tem tiči le strah, da bo ženstvo v veliki večini volilo — krščansko. Zato pa liberalni' demokrat zataji svoj princip. Iž tega vzroka forcira-jo zdaj tudi ob sklepanju volilnega zakona "kancelparagraf," ki ie v Nemčiji svoj gas kancelaria Bismar-cka pripeljal v Kanoso. In mlada Ju goslavija si z njim tudi ne bo pridobila lavorik. Da bi le srečno prijadrala do konstituante in položila trdne temelje v smislu krščanstva, - v duhu socialne pravičnosti! Vojaška cenzura je odpravljena že 5. maja in sedaj bolj redno dohajajo pisma. Prej pa so se nekateri pritoževali, da vsebine niso dobili. Dne 20 junija se je obhajala na Tjf-ški gori tristoletnica romarske cer kve B. M. D. Novomeški prošt je pontificiral ob obilni asistenci." Zidali so cerkev 00 cistercijani iz ,iz Zatične in povzdignili tudi ondi vinsko kulturo. Po opraviHi je bil, ženski tabor pred cerkvijo, kjer so se naše žene in mladenke vnemale za vero in narod. Kakor je bil mainik lep in cjorak. tako je junij-deževc*! in hladen. Ve-iiko krme se je.pohabi.o, ker ni mogoče sušiti, pa tudi druga letina ne bc tako dobra, kakor, je sprva obeta-la. Vse članke v "Ave Maria" vedno z večjim zanimanjem prebiram, veliko bos.a konstils ondotniin rojakom. ''Edinost" gre dosledno naprej, ne bo še prepozno, uspeh ne bo izostal. t Vaš Anton Žlogar. Kanonik v Novem mestu. zanimivo pismo. _ • ) Mr. Martin Žižek, prekmurski Slo venec nam je prinesel v uredništvo sledeče pismo svoje hčere, na katere ga opozarjamo zlasti vse Prekmurske Slovence. Pismo se glasi. Pozdrav iz Prekmurja! Ljubi oče! Najprvo vas lepo pozdravim in vam želim najlepše zdrav je od Gospoda Boga. i, ^ Nadalje se Vam iz dna mojega lju bečega srca lepo zahvalim za vse. kar ste nam poslali iz Amerike obleke in denarja. Jokali smo od veselja, ko smo bakso dobili in si razdelili, kar je bilo notri- Bog Vam stokrat plati. Ali ne morem se vam pa zahvaliti še z^ najlepšo dobroto, katero ste mi učinili tem, da ste mi naročili lepo knjigo "Ave Maria" in Edinost". To je moje največje veselje. Saj s tem vidimp. da ne skrbiti samo za naš telesni temveč tudi za naš dušni blagor. Zato, dragi oče, lepo vas prosimo na pozabite nam naročiti še za drugo 'leto in se vam že naprej zato iz srca lepo zahvalim; Iz srca le , po pozdravimo gospoda očeta Zak- ( rajšeka in celo uredništvo "Ave Ma- I ria"" in "Edinosti". Iz hvaležnosti j do Ave Maria ostanem jim zvesta 1 prijateljica v tem veselem Prekmur- j ju. r . Veronika Žizek.v) ^ Čerensovci. Prekmurje. ngnpartisanleague. " Po severno ^ap^idnih državah raz | plela je nova dolitična organizacija { Nonpartisan L^igue živahno agita- j cijo. Tudi med našimi slov. delavci in farmarji %p bili agentje te lige I pridno na delu in jo širili. . | Ta. organizacija je bila ustanovljena v North frakoti in je pod vodstvom nekega To\vnleya. Ta organizacija ima lepo ime "da je non-partisan, toye nepristranska, vendar pa ni nobena druga stranka bolj "strankarska", kakor je ravno ta Nonpartisan league in sicer strašno rdeče barve je. Več škofov seve-rozapadnih škofij, tako tudi Duluth-ski in North Dakotski, so izdali posebna pisma v katerih svare katoliške farmarje in delavce pred to ligo. Ta liga je strogo radikalna in socia-listiska in se je na svoji konvenciji v Mineapolisu izrekla za popolni Marksovi socializem. * ♦ ♦ Marksov socializem je pa * . .1. proti ysaki osebni lastnini, to je nihče ne sme ničesar imeti, temveč je vse državna last. Farmar, ki pristopi k tej ligi, je dosledno proti lastni svoji farmi, je za to, da mu stran ka vzame farmo, jo da državi on je pa samo hlapec na "lastni" farmi. Država pa ga kot 4'hlapca" lahko s-' podi s farme in jo da drugemu. To j je Marksov socializem, kateremu ho če non partisan league pomagati do zmage tuv Ameriki. 2. Mak. social. je za svobodno ljubezen, toraj za odpravo zakona. Vse kar rodi ali donaša kak dobiček, je državpa skupna last, toraj tudi žena. In na Marksov socializem je sezi-> dana 4 4 non partisan league". Mož ki pristopi k tej ligi ali ki voli za njene kandidate pomaga s tem na noge mo čem, ki bodo naredili iz njegove žene in njegovih hčera same — vlaču-ge' 3. Mrksov socializem je za odpravo vsake vere. Cerkev in vse cerkveno premoženje se mora obtežiti s 1000% taksami, da se tako uniči vse cerkve, vse cerkvnee zavode. Farmar ali delavec, ki voli s to stranko je toliko kakor da bi pomagal, da pri dejo do moči oni možje, ki bodo naredili iz njegove cerkve, za katero je on prispeval svoje krvave žulje, na-vadnd plesne dvorane, moiving pic-ture shol-e, skladišča ali pa še kaj hujšega. Zato slovenski farmarji in delavci pomislite, h kakšni ligi pristopite in komu daste svoje ime, vz-lasti s kom volite. Amerikanski škofje se ne mešajo v politiko. Če so pa sedaj vendar dvignili svoj svareči glas. verjemite jim. Bojte se krivih prerokav, ki pri hajajo k vam v ovčji obleki kakih "non partisan V ali "labor" ali 4 4 farmar" league. -- * KOLIK STRAH IMAJO. Da bi se dele^atje ne pomudili v "zastrupljeni" Chicagi, da bi ne i-z j vedeli kaj resnice o krasnem delovanju nekaterih uradnikov, se mora jo vsi delegatje registrirati že v sobo to popoldne in v nedeljo dopoldne morajo biti lepo pridni in biti pri sv. maši- V nedeljo popoldne bode pa časa dovolj, da se jim nasuje v oči peska, ali pa tiste moke, katero je vlada Z. D. pobrala nekemu predsed niku(?) ker jo je pred lačnimi rojaki skrival in hotel izkoriščati...... Kdor ima slabo vest...... -o- Jugoslavije gospodarski položaj. Jugoslovanski finančni minister Kosta Stojanovič je rekel v Parizu zastopniku lista 44Information": Da si je opomogel naš denar na svetovnem trgu, se imamo zahvaliti dobri letini in velikem številu pitanih pre-jšičev in množini drugih'pridelkov, j ki jih moremo postaviti na trg v inozemstvo. Za prehrano doma imamo 'živil dovolj. Na svetovnem trgu bo kmalu naš dinar eden najdražjeh jnpvcev. Vvažali bomb pa le najpotj rebnejše reči. Izvozili bomo dvakrat do trikrat več, nega vvažali. Zato bo naš denar\©hranil svojo lepo vrednos't. Poljske pridelke, posušeno sadje, meso. obdelan les in drugo, kar imamo odveč cenimo na 4 milijarde. Kar pa potrebujemo iz tujine, j je vredno 1 milijardo. Carina« se bo plačala v dinarjih. I ■ --- . Jugoslovansko poslaništvo v Wash-ingtonu poroča k dogodku v Splitu. V —— Split, 12. julija. Na godovni dan kralja Petra sta dva italijanska podčastnika strgala hrvatsko zastavo z neke hiše in jo odnesla na italijansko ladjo "Puglia". To dejanje je izva-lo med ljudstvom veliko ogorčenje, ki je pelo narodne pesmi in manifestiralo za^ Jugoslavijo v pristanišču. Na to je iz vojne ladje priplul čoln. v katerem so bili italijanski vojaki. Le-ti so streljali na množico in ranili nekaj oseb. Jugoslovansko orož-ništvo je strele vrnilo in. ubilo fra-getnega kapetana Djuli-ja, ranilo ka petana vojrfe ladje Puglia, dva častnika in nekaj mornarjev. Nekaj ranjenih Splitčanov je u-mrlo- - -o- Volilni refi v Jugoslaviji. Po novem volilnem redu bo Slovenija s PrekmUrjem imela 2 volilna okrožja. Hrvatska, Slovenija in Me-djemurje 8 volilnih okrožji, Bosna in Hercugpvina pa 6, Črnagora 1, Bačka 3, Banat 3, Dalmacija 2. Srbija 29. Na" 30 tisoč prebivalcev pride en poslanec. o—:- BOGATA JUGOSLAVIJA. V Parizu izhajajoč list "L/Ekono miste Slave" prinaša izpod peresa ru skega časnikarja A. Svj'etlov*ča čla-jnek o'jugoslovanskem narodnem go_ Ispodarstvu, iz česar posnemamo sle deče: Jugoslavija ima zelo znatna naravna bogastva: njeni premogov-|niki so tako obilni da ne zadostujejo samo domačin potrebam, ampak oddajajo lahko Velike količine inozemstvu. Celotna produkcija premoga, je 1. 1919 znašala 2 milijona 424 tisoč ton. Bosna in Hercugovina pa 674' tisoč ton. Ta produkcija pa je vsled vojske za 35 odstatkov manjša nego pred vojno, Geologiške preiskave so dognale v Jugoslaviji bogata ležišča železa, cinka, svinca, bakra, bismuta merkurja, antimona, soli in manga-novca in celo zlata. Seveda ie sedaj rudarstvo še v povojih. — Treba bo ve4fkega pritoka kapitala in podjet nega duha, da se bodo odprla Evro-jpi ta ne še zadostno izkoriščena bogastva. Bosna in SSrbija sta pokriti S silnimi Jirastovimi, bukovimi in jelo-;vimi gozbi. Ugodno razpredeni vodni toki omogočujejo lehko in ceni-no odpremo posekanega lesa- Podo-navje in Dalmacija sta bogati na cementu. Ruski inžinir M. R. Vinda je odkril v zagrebški okolici pred nekaj >meseci naftine vrelce, ki obljubuje-jo bogate množine tega goriva. Tekstilna obrtnija ima na razpolago velike množine volne, posebno j v Srbiji. Sedaj se za enkrat to blago f izvaža v Čeho-Slovaško, ker doma primankuje še tovarn, za izdelovanje volnenega blaga. Člankar pravi: Kdor je poznal Ru , sijo pred njenim razvojem v gospodarskem oziru. predno je nastopil Witte s svojim poskusom industrializacije, bo gotovo iznenađen nad frapantno podobnostjo današnje Jugoslavije z Rusijo iz 1. 1890: ista og romna naravna bogastva, isto pomanjkanje kapitala, prevoznih sred, stev in industrijske organizacije. Ista obilnost surovin in ista potreba po izdelkih. , Jugolavija je kakor pomanjšana , slika Rusije pred Witte-jem. Samo ena črta doči te dve deželi, sorodni po jeziku in kulturni in sicer to, da j je Jugoslavija demokratična država in ima za podlago svojega poljskega gospodarstva malo posest: Rusi ja pred \Vitte-je mje bila pa avtok-r^atična država, ki je teljila na kmetski zadrugi. • ' > To sta bili dve okoliščini, ki sta o virali \Vitte-ja. da ni mogel izvesti jsvoje delo in dvigniti industrizacijo Rusije na Višino. Naj bo Jugoslavija v tem pogledu srečnejša- * , -o-- Jugoslovansko poslaništvo v Wa- shingtonu javlja. « -:_ Z dnem 13. juliji t. 1, — Beograd 10 junija: Koncem protestnega zborovanja povodom bombardiranja Valone od strani Italijanov, je nekaj tisoč prebivalcev v Korči v Albaniji dalo duška svojim simpatijam pred jugoslovanskim konzulatom v Korči in vsklikalo: Živela Jugoslavija! Predsednik "občine Je izročil konzulatu prepis listine, s katero se prosi francosko vlado za posredovan je. --o—r-- Iz-Zagreba potom jugoslov. konzulata v Washingtonu javljajoč da je it. julija krožil nad mestom italijanski letalec. Naši letalci so. se s-pustili z njim v boj. V naslednji noci je neko letalo sedlo Rri Čvekaj.(?) na Slovenski zemlji na tla> Misli se, da je to isto letalo, ki je krpžilo nad Zagrebom. Zajeta sta dva italijanska častnika. SLOVENSKI TRGOVCI OGLA ŠAJTE SVOJA PODJETJA V JEDINOSTI". « L -EDINOST" JULyf 3i. 19^0- primite tatu. (Nadaljevanje.) Zdaj nam pa enkrat povejte in na štejte, koliko je duhovski stan kmečkemu škodoval! Koliko kmetov sta cerkev in duhovnik ob posestvo pri pravila in njih otroke po svetu pognala? Morda zaradi tiste uboge bi-re? Ali zaradi radovoljnih darov, ki • ste jih cerkvi dali?.S)vomimo celo, njii cerkvi (potom lJinkurence) kak da bi bil zaradi pr^ljenega-plačeva K-unt propadel. kje! — Pač pa :*r:radi nekaj drud kakor v gostilni so se skuhale tiste laži t I a in tisti dopisi! Niso vse gostilne sfa be. ampak \£eliko jih Je. Le tiste gos tilne $0 poštene, ki služijo res pravi potrebi ljudstva, katero vpotrebuie o-krepčila, in v katerih jjc vest prva, potem šele denar, V katerih se ^a no ben'denar ne dobi in ne dovoli nič napačnega, kjer nev (Tajajo pijancem in .opitim ljudem pijače, kjer ne trpe ne preklinjevanj^. in kvartanja, ne opravljanja in zabavljanja zoper poštene ljudi in reči, in "kjer ne daja jo mfeidim ljudem prilike o razbrz-danošti. Tri četrtine gostiln bi morali odpraviti, ko bi imela država res pravo skrb za blagor ljudstva. (Seveda se to ne morc\narediti čez 110Ć, ampak polagoma.' Potrebne i p pošte ne naj ostanejo; . vse one pa, ki le sesa vanju in zapeljevanju ljudstva služije in ne resnični potrebi, ampak le iz kvarjenju mladine naj bi izginile — pa bi bilo bolje za kmeta, za de- ; davca, za njih žene in otrok^ za veš narod! Ne boite se, Dolenjci in drugi slovenski vinogradniki! Nič strahu 1 Vaše vino bomo .še vedno lahko popili;NOdpravite žganje) Umetno narejen alkohol), ki ga ni prav nič potreba, ker je naravnega ( vina) Društvo Sv. Cirila in Metoda, št- 18 SDZ. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 5. leta. — Posmrtnina se plača $150.00, $300.00, $.500.00 in $ 1 ©So.00, za kolikor se hoče . zavaroyati. — Rojaki 1 Ne odlašajte in "takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike. — Predsednik Josef .Za-krajšek, podpredsednik John Jaksic, tajnik, John Vidervol, zapisnikar Jos. B. Zaversnik, blagajnik Anton Bašča, nadzornike, Anton Koželj, Anton Strniša. Viktor Kompare, Zdravnik, Dr. J. M. Seliskar, Vratar, John Peterlin, Sprevo-ditelj, Jos- Zakra^išek ml.. Zastavonoša. Alojz Somrak. Dru štvo zboruje vsako drugo nedeljo 4 v mesecu ob 2. uri v šolski dvorani.- dosti, odpravite pivo (istotako umetno trabiciran alkohol, katerega smo j Slovenci večinoma nemškega pili '(Puntigam, Reininghau«, Dreher, Ufiion itd.) in za katero nemško pivo smo izdali pred vojsko Slovenci Nemcem najmanj 10 milijonov na leto, da^ so nas ložje ponemčili. To so vaši konkurentje, vaši škodljivci, vi vinščaki! Tem vrata pokazati, in naš domači pošteni vinski pridelek se bo vedno lahko razpečal. Samo ko bi poskusili enkrat s temi našimi za htevama. bi videli, če bi ne bilo v v-sakem oziru bolje za jiaše ljudstvo; ne le manj greha, manj pijanosti in razuzdanoseti, manj prepira in »re-tepov, manj bolezni in prezgodnjih j smrti, manj solza in žalosti, ampak tudi manj revščine in beračije, več denarja in blagostanja, bolj trdne kmetije, boljša hrana in obleka, več cr~če in miru, vež zadovoljnosti in pravega veselja. Zato pa menimo^ da , 1-i bil mesto klica : Proč s farrji! bolj praktičen klic: Proč z oštarijami! : Ne pravimo: proč z birti! ampak le: Proč z nepotrebnimi gostilnami! kajti osebno ne želimo nikomur nič hudega, vem le dobro. T^e vsi ljudje naj žive in dobro žive! A ti ljudje bi se lahko oprijeli kakega bolj koristnega obrta (produktivnega) poklica. pa bi zaslužili vse naše priznanje in spoštovanje. Ce nepristransko sodijo, morajo sami priznati in tudi-priznavajo,'kar vidi vsak človek, da je gostiln — po milosti avstrijske v-lade preveč, veliko preveč- Vsak človek zdravih oči in zdravega razuma to vidi, samo avstrijska vlada tega ni uvidela. Z nobeno rečjo nas ni tako bogato obdarila kakor) z oštarijami. Mislila si ie: Le pijte, nenmni Slovenci, boste prej potonili! Če pa * . r. nočemo samo zoper, staro Avstrijo zabavljati, ampak .kai* boljšega narediti, se niora v tem oziru v naši državi temeljito prenarediti, —- če ne pa smo in stanemo taki nazadnjaki, kakor/šmo bili v-Avstriji! Dobrim gostilnam čast, vse slabe proč! Dokler bo toliko gostiln in pijančevanja, tudi z .resnično izobrazbo našega ljudstva ne bomo nikamor daleč prišli. Tudi šole nam ne bojo dosti pomagale. Ali ne vidite, koliko^ ie med nami sirovosti kljub toliko šolam? Največjo zaslugo za to sirovost ima pijača in gostilna. Kdaj pa ljudje zlasti razgrajajo, kakor ko i-majo preveč pijače? Slabe gostilne podirajo to. kar kidata oerke\* in šo-la. Komur je kaj za izobrazbo naroda. mora biti za to, da se število gostiln skrči na resnično potrebo. V^A-meriki jih bodo ravno zaprli 300,000. Zdaj smo Videli kdo kmetu več škoduje: farovž ali oštarija- So še !drugi vzroki, ki nam povedo, da nove kmečke stranke v tej obliki ni ro dila potreba. Naj sodi kdo o bivšem deželnem odboru kranjskem, kakor hoče — nismo bili zadnja leta z njim prijatelji — a enega mu tudinašprot nik ne more odrekati; Za kmeta je storil kar je v svojem področju mogel. Celo" lastni pristaši so mu oči- _ •• - » * « Društvo Sv. Frančiška^Seraf. G. S. K-Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Mark's Place, New York, N. - Y. Sprejema člane od —50 leta ^ za zavarovalnino $250.00, $500.00 in $1000,00 in bolniško podporo. Zavedni , rojaki, pristopite k temu preko-ristnemu društvu, ki je eno izmed naj-agilnejših v New Yorku- 1 . -i tali, da nima smisla zu umetnost in podobne reči, da vidi samo bike in krave, hleve in svinje, pašnijke in pla nine, mlekarje in druge kmečke po trebe. Pritegnil je v deželno službo vsake vrste kmetijske strokovnjake. Koliko je napravil cest, vodovodov in vodnjakov, koliko naredil za zbolj j sanje živinoreje; vsak kmet ki je na-ipraVil modern hlev, je dobil podporo. Za ženske je napravil gospodinjske tečaje. (Več o tem pove knjižica "Dejanja govore", ko je sestavil rajni dr. Krek.) Slovenska ljudska stran |ka je bila prva kmečka stranka. Tudi v državnem zboru se je za kmeta potegovala, kar je mogla. Če ni 'mog la zanj več storiti, je bila temu vzrok višja sila — .kapitalizem, o katerenf še pozneje nekaj spregovorimo- Ta, kmetje, ta je vaš sovrožnil^ a ne duhovnik ! — Kako odločno pa trdimo, da je ta tranka prava, ker sloni na krščanstvu, ravno tako in še bolj od ločno po obsojamo in* smo že dav no obsojali — kar je bilo v stranki napačnega, k^Fse krščanska načela niso prav izvajala. Zato pa je prav, da* se stranka izčisti in da se času primerno preustriji. Prav, da se vrže ob tla vsak absolutizem C samovlado posameznikov) : prav, da stopi na noge kmet; prav. da im^ zadnji bajtar in delavec v. stranki toliko be sede kakon. .vsak gospod — obrit ali ^bradat. V cerkvi ima besedo samo duhovnik in si je ne da vzeti, v politi ki pa vsak! Ne kdo kaj reče, ampak kaj pove, to se vpraša. ( Da^jfe prihodnjič.) Washington, D. C. — Zastopstvo urada Za imigracijo naturalizacijo se je podalo pred senat. Tu je govoril najprej Dr. Shiels: "Naprej moramo gledati na to, da pokažemo priseljencu, da je dobrodošel. Treba je, da mu pomagamo, da se pouči o deželi in da ga branimo, da ga nihče ne zlorabi. Povdar-jal je, da se mu mora dati več prilike, da se izobrazi. JosepTi Mavper je povdarjal, da se mora od* priseljenca zahtevati več izobrazbe, predno dobi državljanske pravice, da naj se priče izpuste, kakor tudi različnč^prošnje. ^fchteval j je tudi, da ni treba, da bi prosilec z-nal proklamacijo neodvisnosti in sodišče naj bi bilo bližje prosilčevega doma. . • 1 Louis Marshall je povdarjal, da bi se ne smelo nikogar dopustiti v A-meriko, kdor si ne zna svojega kruha služiti, ali Če ni pri pravi pameti. Posebno naj bi se ne dopustilo nobenih anarhistov in drugih rogovile-žev.. Vemo da je ta dežela-napredo-va le zavoljo irmgrantov, da bi ne po stali narod, kakoršen Smo, če bi ne bilo teh mož in žen ki hočejo tu us-' tanoviti si svoj nov dom. Čas je, da razumemo . imigrantove razmere in njegovo dušno stanje. Treba je postav, ki bodo branile dobre preseljen- * -i ■ vaša obleka bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo' staro obleko prenaredimo po novi modi. FRANK'S DRY CLEANINC CO. Telefon: Central in Rosedale 5694 Delavnica in urad 1361 EAST ssth ST. nasproti Lake Shore Banke. COLLINWOOD — PODRUŽNICA I55I3 WATERLOO RD. ce in za v race vale slabe. Treba jih je seznaniti z ameriškim ljudstvom in in jih braniti pred zlorabo..Rekel je, da sedanje postave o izobraženosti niso pametne. "Naseljenci so korist ni" Čeprav ne znajo pisati in brati, vseeno lahko delajo. Po razumu bi jih morali soditi, če'so opravičeni do državjanstva. Če pa-hoče kdo priti sem in delati, zato mu ni treba skušnje. Človek ki lahko goljufa v več jezikih vseeno lahko pride sem." New York,— Jakob Ginsburg je limel govor pred narodno imigracijsko konferenco in je rekel, da časniki, tiskani v tujih jezikih, ne širijo samo amerikanizma ampak razširjajo ; tudi amerikanske ideje j^pekel je tudi da ni nikoli mogoče poamerikani-jti tujcev brez časopisov v tujem jeziku./ " Našim nasprotnikom se zdi čudilo, da ne gre skupaj — tujejezičm list in amerikanizacija. Nad dvajset predlogov je v kongresu, da bi zatrli tujejezične liste v Ameriki. Zakaj? Ker mislijo, da tujci ne morejo postati Amerikanci, dokler imajo tuje liste. - - Ameriški tujejezični listi so storili več za Amerikanizacijo, kakor angleški. To ima svoj vzrok. Če hočeš s človekom govoriti, moraš govoriti z njim v jeziku, katerega razume. Angleško ne morete govoriti s človekom ki je šele prišel na naše obali. Lahko še toliko govorite o patriotizmu, če pa ne razume besede. Zato je trej)a, da čuje svoj jezik. To delo opravlja časopisje. \ Vsak tujec najde časopis v svojem jeziku. Z malimi izjemami, take izjeme so tudi pri anglexkih časopisih, so tuji časopisi lojalni. * Njihov na-/ men je, da uče tujca amerikanizacijo. Novodošleci potrebujejo pouka, prav eg£ pouka; tega dobe po svojih časopisih. Tuji jeziki pa ne samo a-merikanizujejo tujce, ampak pošljejo glas o amerikanizaciji tudi v tuje kraje. Prve nazore dobi tujec po časopisih, pisanem v tujem jeziku. T^jec povzdiguje Ameriko v pismih svojim prijateljem in jim pošilja svoje časopise. Po pismih in časopisih čuje delavec v Evropi o Ameriki, njen? prostosti in epih prilikah. ' Ravno zavoljo tega je prišlo toliko milijonov tujcev do naših obal, ker so brali o Ameriki v svojem last nem jeziku. Če vse to n^ pomaga k amerikanizaciji, potem sploh ničesar ne vem. Ravno zavoljo teh časopisov/ je Amerika tako spoštovana v drugih delih sveta." Če damo priseljencu pravice, bo storil tudi svojo dolžnost do države. Pravice za nedržavljane pa so čud ne. Mr. Brearlev je rekel: "V Nel>-raski ne sme iti nobeden nedržavljan na nobeno sejo, če ni verska ali dru- stvena. o Oreganu ne sme citati lista v materinem jeziku; v Wyomin« gu ne sme biti voditelj po gorah; v Michiganu ne sme biti brivec; v Ge-orgiji ne prodajalec na cesti; v T^n-nesse lovec, Teksasu, Washingtonu in Ohio ne sme prodajati rib; v Arizoni se kaznjuje s $1.000 dolarjev, šest mesecev ječe ali obema, če bi ho tel dobiti delo pri javnih napravah. Nekatere postave so naravnost kri vične, ker omejujejo naravne pravice. Vsaka nespametna postava ima slab vpljiv na tujca. " Te probleme bo treba, preštudirati-. Občutki, katere dobi priseljenec iprve tedne, so neizbrisni; posledice I se tudi pokažejo. Javnost se mora jnavzeti tega duha, da bo pravičnost j ravnala s tujezemcem. Tujec, ki hoče ostati tu. mora imeti priliko spoznati svoje dolžnosti. Dober zgled in pouk; morda vzame veiko časa in potrpežljivosti, a sado vi se pokažejo. Med vojsko je bilo izmed 3,664.000 mož v ameriški armadi 3000.000 Italijanov, 200.00 Poljakov 165.000 Judov. 100.000 Skan-dinavcev, 60.000 Grkov, 50.000 Čeho Slovakov, 20.000 Rusov. 20.000 Tu-goslovanov, - io.ooo Litvincev in še drugih, tako. da je bilo nad en milijon na tuiem ' rojenih vojakov. 414.389 tujcev ni hotelo biti izvzetih pri prvem žrebanju in so še prostovoljno priglasili k vojakom.'!' zapisniku nemškega častmlca je stalo sledeče: "Le malo vojakov s katerim pridemo skupaj, so pravi Amerikanci ; večinoma so Nemci. Nizozemci in Italijani. Če bomo s tujcem pravično ravna li. mu dali tudi praVice in ne samo dolžnosti, bo gotovo storil £}z»jo dolžnost.-' ---o-- Na Španskem ie umrla Evgenija, bivša francoska cesarica v 94 let« svoje starosti Rodom Španjolca iz grofovske hiše Montijo je; očarala s svojo lepoto Francoze, in si pridobi la njih srca, ko je v smrtni nevarno sti pred zj^no Orsinijevo bando, ki je ranila t^enega moža'Napoleona III.. ostala mirna. Na politiško življenje tedanjih ča sov je imela velik vpliv; njej" so pripisovali krivdo nad izbruhom vojske mej Francozi in'Nemci 1. 1870. 4 To je moja vojska", je baje vsklik-nila ob začetku bojev. Po polomu francoskega cesarstva je bežala na Angleško in imela od takrat nemirno življenje, ki'je je porabila za neutrudljivo popotovanje po svetu. Od časa do časa se je vračala v Pariz, kjer je od širše množice nepoznana sanj'ala na krajih svoje cesarske slave o minljivi zemeljski sreči. INatresite ga v svoje čevlje. Da dosežete za svoje boleče, žgoče iS in srbeče noge zaželjen komfort, in |j da ustavite neprijetno potenje in |lj duh, ki nastaja iz tega, natresite v C svoje čevlje in nogavice Severa's jj II Foot ;! Powder I (Severov Prafcek za noge). Ta pra- C n iek pomaga, če vas bole noge, suši S j I vlago in drži vaše noge suhe in v (tj : 1 komfortu. Dobite ga pri vašem le- 2j i karju. Cena 26c in le davka. Telefon: Canal 6319. , M A T H KREMESEC mesar Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okuano mefinico. Vsaki dan ireže meso, kakor ■ tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago. 1912 W. 22ndSt.t Chicago, 111. Oslabelost vsled pretežkega dela, izdelanost, okoreli sklepi -m mišice, slaboten hrbet, pretegnjenje iz izpahnenje, temnja lehko hitropdpomočis takojSnjo uporabo pain-£xpeliebja " Prijatelja ▼ potrebi» en1^rat.»podale njegovo zdravilno moč, ne bodo več brez njega. Samo en Pain-Expeller je, in v vafte varstvo je opremljen z našo tvornifiko znanko ^ SIDROM 4/ centih^ * 70 _P. AD. RICHTER ± CO.t J_r f ^ J. /il J bosh terminal boilding no. .5 €or. 3rd Ave. & 35th Street BOROIIGH OF BROOKLYN, NEW YQ*if Cj j # j/ » podpirajte moža, ki yas podpira. FRANK SUHADOLNIK /eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iski tisk. * ' On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL. / Ljubeznjiva in točna postrežba 6x07 St Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. EDINOST. Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. H^Bb^hI-^./.''.. ___.j NASLOV: I Edinost Publishing Company. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal g8..... s Chicago, I1L - ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Weekfy and Semi-Weekly in altemate, Weeks by Edinost Publishing Co., 1849 W. 22nd S t., Chicago, 111. Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chi- , eago, Illinois, under the Act t)f March 3, 1879. o posledica slabih delavskih voditejev. OrganizoVano delavstvo ima smolo pri svojih delavskih voditeljih, ( Večkrat gledajo ti delavski voditelji le na svojo korist in jemljejo delavstvu dobro ime^ *'Ubrella Mike." zastopnik električarjev je najnovejši zgled. Ta je odgovoren, da električni vozovi niso vozili zadnje dni v Chicago. Iz sod-nijskih zapisnikov iri drugih virov je razvidno, da človek ne zastopa delavstvo. ampak samega sebe. Bil je obojen na eno leto ječe in $5.000 kazni, ker je vzel od priče $500 za dovoljenje, da se sme napraviti gotova električna sprememna in od druge priče v isti namen $3.000. Nekdo drugi zopet priča, da je Boyle prejel -20,000, da ne bo1 nikake stavke pri ne: ki zgradbi,,tačas, ko ni bilo nikake nevarnosti. * - Yečina organizovanega delavstva ne simpatizuje z njim, ker rabijo zdrav razum. Upamo, da bo prišel čas, ko se bo delavstvo otreslo teh pijavk iz svojih vrst; 7 krave rede z žaganjem. * — - « Dobivanje krme na farmah je zelo napredovalo zadnja leta. K temu o pripomogle raziskave v laboratorjih in poskusi na farmah- Če bi kdo rekel nekdaj, da se da žaganje spremeniti v mleko bi se mu bili smejali Pripovedujejo, da je farmar dal Icravi žaganje in ji nataknil zelena očala, da je krava mislila, da je travo. Ko se je ravno navadila te hrane, je poginila. Wisconsinski kolegij za poljedelstvo poroča, da rede krave z žaganjem, kateremu so primešane razne kemične? snovi. Tri krave so dobile 30 delov hidrolizzvanega žaganja, 40 delov ječmena, 30 delov pšeničnih otrobov in 15 delov lanenega semena ter so dajale toliko mleka, kakor druge krave. Stvar je gotova, krave rede z žaganjem. To je gotovo napredek s to novico pa prihaja druga, namreč, da mnogo farmarski okraji v IUinois zgubljajo na prebivalstvu. vojska in industrija. j ^ - +' % * Mnogi pozabljajo, da imajo današnje vojske vzrok v industriji; različne polti, bela, črna. rudeča, rumena, še niso zadosten vzrok za vojno. Pod vsako kožo je želodec, ki ima enake lastnosti pri vseh ljudeh, kar je navadno vzrok vojne. Človeški tek je zelo važna stvar. Vojske nastanejo iz resničnega j^ladu ali iz strahu pred gladom. Zadnja vojska je izrodek industrijalnega boja zadnjih dvesto let. Prihodnje vojske ne bodo nastale toliko zaradi različne polti, kakor med različnimi industrijalnimi skupinami. Polt ali narodnost gotovo igra velikansko vlogo, ni pa neposreden 'vz- ^ rok za vojsko. Različne polti se bojujejo med seboj ne toliko zaradi na-. rodne razlike, ampak. ker . hočejo imeti iste ekonomske ugodnosti. Ker so različne, se ne mešajo, ampak, ker rabijo isti prostornin isto trgovino. Kadar imajo rudeča, črna ih rumena pot iste ekonomske potrebščine in industrijalno moč, za kompeticijo, tedaj postanejo nevarne. Rumena pol je že prišla na stališče moderne civilizacije, kjer je industrija razvita; 'zato se mora razširiti, kompeticija nastane z belimi za deželo in hrano. Rumena polt napreduje le zato, ker jo k temu sili industrijalna potreba. _Tk- ' - chicaške novice. 1 -— Velika nesreča bi se bila kmalu zgodila zadnjo rtedeljo izletnikom "Jugoslav Republican Club" pod vodstvom Mr. Martina Lauriča. Ko so se peljali na več "truckih" okrog bloka, da se pokažejo in so motili s-lužbo božjo z igranjem harmonike pod cerkvenimi okni, kar je proti po stavno, da je moral pridigar ukazati zapreti cerkvena okna, m so prišli na 22. cesti blizu cerkve, prišla je ka in zadela v prvi Jruk ter ga razbila. Vsi, ki so bili na "truku" so po padali na tla. Le sreči je pripisovati, da se ni nihče ubil. Poklicali so hitro ambulanco, vend arni bilo sile. Z voza je padla tudi Mrs- Laurič in deček Kral, ki si je prebil ustnico. "Beach party" našega Mlad. Kluba sv: Štefana preteklo nedeljo popoldan se je prav dobro obnesel. Poročila sta se 17. maja M a. Mat. " Štukel in Jolieta in Miss Zunič iz Calvmeta. Bilo srečno.! I V- nedeljo popoldne vsi Chicaški Slovenni v Maksov park na izlet Chi kaških Združenih Društev za oliov-ski sklad f Nihče naj ne ostane doma! Vse " Elevated" ylaki "Dmiglas Park" vodijo tja in sicer je park tik j zadnje postaje. Nastopila bosta tudi j pevska zbora "Soča" in Cerkveni ; pevski zbor." Za obilno zabavo bode preskrbljeno. Naš g. župnik se je vrnil iz severne Minn., kjer je imel sv- misijon. Marsikaj zanimivega je povedal. Ja ko je pohvalil naše slovenske farmar je v Greaney, Minn. . -r^h,- Kam greš v nedeljo popoldne-. I, kam? V Marksov park v Cicero na piknik! -o—-- STAVKA CESTNE ŽELEZNICE KONČANA. V nedeljo ob tričetrt na pet popol dne se. je končala stavka ne električni železnici. Izgubili so delavci- Ob sedlhih zvečer so se vrnili na delo vsi, ki delajo po noči. -o- % Poskušal vstreliti Hindenburga. Nek neznanec je prišel 13. julija k Hindenburgu v sobo in vstrelil na njega. Mož ni zadel; takoj nota je zbežal. Mislijo, daje nasilnež bil navaden ropar. -o- ŠIRITE LIST "EDINOST". denar y staro domovino. ■ 1 < . 1 Ako hočete -varno ia zanesljivo, poslati denar v staro domovino opo zar jamo na oglas Narodne banke Kra, ljestva SHS v Beogradu. Tu čitate,, da priporoča banka in po nji Jugo-' slovansko poslaništvo iz Washing-tona, da - ' POŠLJITE DENAR DOMOV V ČEKIH in 1 po nas, ki smo uradni zastopniki A-merican Eksprss Co. Veliko rojakov je bilo že opeharjenih za večje vote, ker so zaupali raznim zakotnim agentom svoj denar. • Zato rojaki, ki pošiljate denar domov, obrnite se*s zaupanjem na nas. Naše derrarne zveze z največjimi in najzanesljivimi bankami vam jamčimo točno pošiljanje denarja. velikhtovci ne puste premoga v chicago * Zastopniki -osemdesetih železnic šo bili klicani na odgovor, da razlože, zakaj stoji na tisoče vozov praznih, med tem, k"o primanjkuje premoga. Rečeno je bilo. da^pride preveč premoga v .Chicago. kakor ke-daj prej v zgodovini, a veletrgovci pošiljajo drugam po špekulacijskih norodnih železnicah je bilo naročeno, da se vozovi takoj pošljejo k pre mogokopom v I!lim>is in Indiano. kjer delavci ne delajo niti polovico časa- Meddržavni trgovski odbor je k-riv, da ne pride sploh nič premoga od vzhoda, kakor navadno, tako je Chicago odvisno samo od premoga, katerega skupljejo v okolici. Predsed niku WiIsonu so natanjčno razložili razmere v premogovnih okrajih. -o-1- V So. Chicagi bodo nehali kleti po telefonu. ■ ' • Več pritožb se je čulo. da trgovci v So. Chicagi tako kolnejo po telefonu. da se skoro žice trgajo. Pravi-' jo, da bo sedaj tega konec- Opera-torce so imele domačo zabavo, kamor so povabile tudi nekatere trgov ce. Dekletom so se možje tako do-padli. da so se glasnočudile. kako da taki možje tako kolnejo. Zato so trgovci sklenili, da ne bodo več kleli. Možata ali častna kletev gotovo ni. --o- • ŠIRITE LIST "EDINOST". V ZALOGI <4AVE ^MARIA" IMA- MO SLEDEČE KNJIGE. MOLITVENIKI: O »v. deželi, povest ..............100 Salomonovi rudniki. Roman ...... 100 Peter Rokodeljuč, povest f......*... -So Povest And. (Abršček ............ io° Ivan Mizerija, .v.................. 100 Majdič: Na'Sveti Večer vezan .... 125 Turki pred Sv. Tikiom. Povest---- 1.00 Igralec, roman. ..............- • 100 Nr v Ameriko. Povest ............ 100 Humoreske in Groteske. Ruski narodni humor ------..----....... 100 Erjavec: Hudo brezno. Roman ----- -75 Kozaki. Roman .................. 100 Svetobor.. Povest ................. 100 Dane: Povesti za-mladino ----100 Četrtek. Roman. .. .............. 100, Jurčič: Sosedov sin ............... • 100 Gruda Umira. Povest ............ 1.00 Maksim Gorki: Povesti............ 100 Spilman: JunaStvc/in Zvestoba---- 1.00. Detela: Malo življenje. Povest---- 1.00 Zabavna knjižica. Povesti ........ 100 Večeri ob Lemanu. Povest .........100 ; Spilmanove Povesti šestnajst zvezkov po .......................... -50 Na različnih potih. Povest ....---- .50 Tos. Jurčič, Sosedov sin. Povest .. 1.00 Romanca. Povest ................ 100 Vojnim*. Povest ..................5© Alešovec: Ljubljanske slike ....... 1.50 » Zadnja kmečka vojska. Povest .... 1.50 > Ale5ovec:Kako-sem se jaz likal. Po- . vest. Trije zvezki .. .*..........«%.. 2 00 P6 VESTI: Fran Erjavec: Izbrani spisi. — Povesti Erjavčeve so znane in splošno priljubljene. Vezan .............. 100 Prokop Chocholonšek: Jug, krasni* 1 roman, ki prekosi vse drugre Colo 1 tnove romane. Skrajno zanimiv, vez. 100 ; Spilman: Zadnji dnevi Jeruzalema v dveh zvezkih. "Trikrat sem že prečita! ta roman, pa bi gra še čital", t rekel rojak. In to po pravici. Spilman je v tem romanu prekosil samega sebe. OKjr^jvezka .. . ....... 2.25 Sheehan: .,Q Avahov- Kdor po- zna duhovp*1^' VtateVa pisatelja fctefc* - Sheehana, ta ve, da je Kresilo duhov knjiga, katere se človek nikdar ne naveliča. Vezan ................... Bob za mltdi zob, vezan- Lepa knjižica za mladino. Pa tudi* odraščeni £ode našel v nji lepo kratkočasje.. .50 Spisi Andrejčkovega Jožeta, devet snopičev* po .......................35 Detela: Prihajač, je krasen roman, • skozi in skozi zanimiv in podučen . -75 Martin Krpan, narodna povest. Kdo še ni slišal o Martin Krpanu? Kdo se še ni nasmejal njegovim duhovitim pristno kranjskim šalam? To je sicer izmišljena povest, vendar pisatelj je tu v krasno zaviti obliki povedal bivši avstriji, da bode prišel . iz Kranjskega Martin Krpan, ki bode premagal Nemškega in Mažar-skega Brdavsa in osvobodil svoj na- • rod. še le danes razumemo prav Martin Krpana ....................75 Taras Buljka, zgodovinski roman. Krasen roman .................... 1.25 Izidor Cankar: S poti! povest. Izidorja Cankarja vsakdo pozna- Njegova duhovitost je znana- Tako duhovita je ta povest, krasen jezik. .. 1.00 Dalje imamo v zalogi manjše povesti in romane: Cesar Maks in Meksika* .........$ -5<> Don Kišo t, ....................... -S©, Naša Ančka.......................75 | Siste e Šesto, povest, . ...........75 [ Kuratorska povest, ................75 Zvonar jeva hči, ................,.. .501 Hudo brezno, .....................75 Na različnih potih, ,................50 Rešitev o pravem časti,.............35 Narodne pripovedke...............35 Gozdarjev, sin, ....................75 Ribičev sin, ...................... .35 Grofinja Genovefa, ................ -35 Najdenček, • .......................35 Narodne pripovedke................50 JaromiL Povest- ..........-.........35 ) Erazem Predjamski................35 Cerkvica na skali, ..................35 Hubadove pripovedke..............35 A. Kalan: Pripovesti,...............35 Pri Vrbčevem Grogi. .... ......... .35 I Car in tesar,.......................35 i May Erie.............*............35 ' Na preriji, ...........3........... *.35 I Potovanje v Liliput, .............. -35 Maksimilijan.......:............ -25 Zbirka narodnih pripovedk.........35 Mirko Poštenjakovič, ..............35 Strelec, - . .........................35 Pasjeglavci. Povest ............... 1.00 Znamenje štirih. Roman........... 1.00 Iz dnevnika mladega Poredneža. Povest ............................. 1.00 Jeroač Zmagovač- Povest.........1.00 Eno leto med Indijanci. Povest......50 Meško: Njiva. Povest........1......35 RAZNE KNJIGE: Slov. Hrv. Katoliški shod. Poročilo velikega shoda, ki je bil v resnici * rojstvo Jugoslavije. Kdor danes to poročilo bere, ta vidi, kako so katoliški naši škofje pletli vez med brati Jugoslovani, kako so pblagali temelje. na katere so potefh postavili Jugoslavijo........................ I.so Prava Kristusova nevesta. Po sv. Alfonzu- Krasna knjiga zlasti za redovnike in* redovnice. Da, vsak re- . dovnik bi moral imeti to knjigo. I. zvezek ..........................75 Osmero Blagrov. Krasna knjiga za poduk slovenskega naroda. ........ 1.25 Lurški Čudeži, ......,.................. Več luči. Dr. Mahnič. Krasna knjiga za sedanji čas. Zlasti slov. duhovnikom je. priporočamo ......... 1.50 Kako ti je ime (brošurica). Sv. Neža, ........................ -is Sv. Frančiiek......................15 Sv.'Janez Evangelist...............15 Sv- Katarina, ........%.............15 Marija Magdalena .................15 Rože Siipanska ....................15 Perutninar. Kdor želi gojiti kokoši in znati vse, kar treba za vspešno rejo kokoši, tu ima knjigo!........ 1.00 "Vzgrov in bojev." katere je pisal Dr. Debevc. Te črtice so sedaj ponatisnjene v posebni knjigi. Jako zabavno- ........................... 1.50 Dr. Jeglič: Stari&eml Starimi, preberite to knjigo. Zlata je vredna.....50 Dr. Jeglič: Dekletam- ..............50 Dr. Jeglič: Mladeničem ............50 Angeljček 12 letnikov po.......... 1.25 Živinoreja. FarmarjT/^rasna knjiga za Vas- ......... ............... i.00 Kraljestvo čebel. Farmarji, čebelarji to je knjigsPza Vas ...............75 Zemljevid Gorenjske...............50 Zgledi bogoljubnih otrok. ........ 100 Slovenske pesmi prevedene v nemščino . • .......................... 1.00 Naša država. Kdor hoče čitati kako pojmujejo Jugoslavijo naši rojaki doma, naj čita to knjižico -----... .75 Kratka katehetika* navodilo za pod-' učevanje, otrok v katekizmu. Ker v več župnijah dekleta in fantje oskrbujejo poduk otrok v krščanskem .nauku, jim bode ta knjižica .dala lepih navodil, kako se mora poduče-vati. £ Vzori in boji« Kdor je čital "Dom in Svet" pred leti, ta se gotovo spominja- . \ Vzorniki I. sv. obhajila. Podučna . knjižica lepih zgledov vzlasti za o-troke, ki se pripravljajo za prvo sv. obhajilo............ ............. 1.00 Skrivnost Presv- Rešnjega Telesa, .krasna knjiga o presv. Rešnjem Telesu, katero prav toplo-vpriporočamo vsem častilcem Evharistiškega našega Gospoda ..........z.00 Država brez Boga. Krasna razprava, katero naj bi prečital vsak Slo-> e venec ............................ .35 Knjigovodstvo v dveh zvezkih. — Pravo knjigovodstvo je podJaga ►vsakega podjetja. Koliko naših trgovcev ni vspelo edino radi tega, ker niso znali voditi knjig- ........2-oo Primite tatu. Krasna brošura, primerna. času in razmeram .t...... .50 Brezmadežni. Zbirka molitev .... .25 Starišem in vzgojiteljem ----- ... .05 Iz raznih .stanov- /TT..............35 IGRE: ( Naša kri. (Finžgarrv............. 1.00 Martin Krpan. Slov. narodna igra . 1.00 Legijonarji (igra) ..i............. 1-00 Krivoprisežnik, igra- ...;.......... 1.00 Domen. Narodna igra. ... i. 1.00 Turški križ....................... 1.00 Za križ in svobodo..............-75 ZRDAVNIŠKE KNJIGE: "Dojenček" navodilo materam pri njih skrbi za zdravje njenih otrok. Vsaka mati naj bi prečltala to knjigo............................• .50 O ljudskem zdravju. Knjiga, ki je vredna zlata za vsako hišo ........ 1.00 Želišča v podobah. Domača zdravila so največkrat najboljša pom*>č z^- razne manjše bolezni..............50 Zdravilna zelišča............. ..... .75 Spolna nevanoAt, ..................50 Večna molitev ....... Vezan ....$2.00 Bog med nami, vezan ............ 1.50 Getzemani in Golgata, vezan ...... 1.50 Šmarnice arskega župnika, vez.___z.so Volcj Šmarnice, vezan ............ 1.50 Kruh življenja, vezan ............. 1^50 Tolažba dušam vrvicah ...... ,-„. 1.50 Marija Kraljica src. vezan ....... 1.50 Hvala Božja, vezan ..............:. 100 Ura molitve Jezusa v Sv- Res. Telesu .........'..........T........ -50 Berilo in Evangeliji ............... 5.00 Obiskovanje Presv. Reinjega TeL.. .10 POEZIJE: Simon Gregorčič, vezan ..........$1.00 Simon Gregorčič, priredil Ivan Dor nik, vezan........................ 1.00 Padajoče zvezde, pesmi A. Gradnik, vezan. • -----J................ 100 Rimski Verzi, pesmi Mihaela Opeka i-oo Šotor miru, poezije Silviana Sar- denko • ....................____ ..75 Zbirka pesmi Simona Gregorčiča nevezan ............................ Zbirka pesmi, Anton Funtek .......75 Psalmi. Ivan Vesel .............. 1.00 Jos. Cimperman Poezije 1.00 Pesmi. Dolinarjeve .75 Maseljejnci,..........!v........... -45 šaljivi Jaka, .......................50 Viljem Hafove pravljice..........> .50 Vojska na Turškem. ......... -50 Poslednji Meksikanec, .............50 Šopek lepih pravljic................55 Stezosledec.................... .35 Narodne pripovedke za mladino ... .35 Avstrijska ekspedicija, .............35 Zbirka narodnih pripovedk, .......35 Bitka pri Visu.....................35 Marion, krščanski deček, .......... .35 Prst božji, /...................... .35 Na valovih južnega morja,.........35 Kraljevič in berač ..:..............35 Krištof Kolumb, .................. .35 Car in tesar, .....................35 Dr. Ivan Tavčar povesti: Dr- Tav-. čar je dober pisatelj in ima popolnoma -v oblasti jezik. Njegovi roni so duhoviti.- Nevezani" $1.00. ve- ,zani........*.................... 1.25 Meško Dve sliki Povest. Meškoto- -va dela so znana- Njega ni treba priporočati. Njegovo ime priporoča njegovo delo. Dve sliki so mojstrsko delo. • ............................"i.00 Finžgar: Pod svobodnim solncem. Kdo ne pozna Finžgarja. Posebno njegova povest je krasna. Povest je v dveh zvezkih. Oba zvezka za .... 2.25 Izlet gospoda Bronška, povest____ 1.00 Jos. Jurčič:/ Vesele Povesti. Jurčič je prvak med slovenskimi pisatelji.. 75 ROJAKOM, kateri želijo dobiti sorodnike iz starega kraja, preskrbimo točno in pošteno vse potrebne listine. VARNO in zanesljivo pošiljamo denar v Jugoslavijo. VSA pojasnila glede potovanja v stari kraj dajemo točno in brezplačno. IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA. MICHAGL ŽELEZNIKAR Notaiy Public i Vsa pisma naslavljajte na: "EDINOST" 1849 West 22nd Street * CHICAGO, ILL. umirajoča rusija. HI Velika slovanska dežela s 180 milijoni prebivalcev umira. Takega pre pričanja so nepristranski opazovalci življenja v Rusiji, kjer gospodarijo boljševiki. Pred kratkim se je vrnil na Francosko časnikar Chas Pettit, ki je preživel v Rusiji 17 dni, in je v poslednih inajniških številkah pariškega časnika "Le Petit Parisien" o-belodanil svoje vtise. Ker je vsaka ne pristranska razjasnitev boljševiške-ga režima zelo zanimiva, zato očrta mo v kratkih potezah vtise Ch. Pet-tita. . O bivši ruski prestolici Petrogra-da piše Pettit kot o mestu, ležečem v agoniji. Od prejšnjega prebivalstva je ostalo v mestu le 25 odstotkpv in še teh življenje je strašno; tare jih lakota, revščina, pomanjkanje. Pettit je sam videl na ulicah mnogo ljudje, ki so od lakote padali v neza-vestŠtevilo bolnikov od gladnega le garja je ogromno. Okoli Petrogra-da je veliko novih pokopališč, ki so napolnjena s svežimi grobovi- "Pet rograd umira, Ifcži v agoniji" piše . Francoz, "Zinovjev, predsednik pe-trograjskega • sovjeta, mogočni diktator more ^ojirno spati. Od lakote polumrtvi prebivalci Petrograda ne ne skale njegovega spanja. Železnica Petrograd — Moskva, je; edina, po kateri vozijo vlaki dvakrat, trikrat na teden in na ta način vzdržujejo v umirajočemu telesu življenje — sedanju Rusiji. Železniške postaje" so prazne, kupiti ni mogoče ničesar. Kakor v Pe-trogradji, .tako vlada tudi V Moskvi strašna lakota, — Hiše stoje po starem, no večina njih nekdanjih gospodarjev 44 spi na drugem svetu". Pa ulicah se vlačijo v prahu umazani raztrgani ljudje in pohajkujejo brez . dela. Nihče ne dela in se ne zanima-za nič na svetu> Vsi so v strahu in trepetajo pred špijonstvom in vohuni in se boje brezšumno izogniti."« Nihče si ne upa povedati svoje mne nje; vsi se boje ne samo kaj pokaza ti, zamahniti z roko, temveč celo po- gledov. Varujejo se razgovorov, pozdravov celcf smehljajev v bojazni iz dati s tem svoje čustva in pa na ta način samega, sebe izpostaviti, kompromitirati. • .< Vsa znamenja evropske delavnosti so zginila, trgovine, prodajalne,, gostilne, banke i", dr., so zaprte kakor tudi v Petrogradu.. Boljševiki sovražijo vse zapadne evropske ideje, ne trpe ne vele ne malo posestnikov in sploh nobene posestine ne pri znavajo ne parlamentizma, ne svobodne trgovine, ne individualne pod 1 jetnosti. Boljševizmu se gabijo socialisti-parlamentisti, obenem je pa on tudi j največji sovražnik anarhistov, zato ker je on diktatura, opirajoča se na armado, zato ker je on popolno za-nikuje, osebnosti individualizma" —-To so dosledne besede Chas- Rettita iki jako označuje "državno" vlast, ka tera je zavladala v Rusiji. Za vohunstvo, propagapdo in pod kup inozemskih časnikov se trosijo gromadne svote denarja. Sam Chas. Pettit je bil ves. čas pod nadzorstvom špijonov; — začetkoma je za njim pazila čedna Židovka, potem pa neki špijon neznano kakšne narodnosti. Kakor trdi Chas. Pettit, so ži-dje povsod na prvem mestu. Propa- 1 ganda med kmeti, ki nikakor nočejo razumeti komunizma* je pripeljala k temu, da sejejo kmetje zdaj samo toliko, kolikor potrebujejo zase, devet desetin polja pa leži neobdelanih a za izboljšanje kmetijstva se nobeden že za to ne briga, ker ne more šteti zemlje za svoj last. ' Zakonov ni, zamenjali so jih za . m dekrete, katerih pa izven stolice .ne 1 ■izpolnjujejo, zato ker vsak predsednik sovieta dela. kar se mu zljubi. V Petrogr'adu vlada samodržavno Zinovjev, v drugih mestih pa zopet drugi ,m Pravosodje se sedaj vrši nenavad no enostavno. Zagovornikov ni. obsodbe se ne razglašajo. Po obsodbi obsojenca obsodijo, a čez nekaj časa ga že odpeljejo k mestu smrti, ali ga pa kar v zaporu ustrelijo. Kakor je priznal komisar zunanjih del Ci- i BANKA EMIL KISS (vstanovljena 1898. — državno nadzorovana) pošilia denar hitro, zanesljivo in pod jamstvom na vse kraje sveta po najnižji dnevni kurzni ceni in je ena prvih bank, ki je dosegla izplačilo vseh Vaših po-šiljatev v stari domovini. — Izdaja bančne nakaznice (Drafts) in pošilja hranilne vloge na vse zanesljive denarne zavodp v domovini. -:—o- " Sprejema hranilne vloge, plačuje 4 procente obresti ter izplačuje vloge brez odpovedi. ---o- Kupuje, prodaja in menjuje denar po najnižji dnevni korzni ceni. ^ -o- , . t Izvj-šuje točno, vestno in najceneje vse pravne in notarske zadeve. • t Prodaja "šifkarte" za vse parobrodne družbe po iz-vrnih cenah in Vam zamore urediti .vse potrebno, da dobite svojce in stare domovine. . i —1-o-. Kdor želi potovati v stari kraj, stori najbolje, da si takoj zaara prostor, ker s tem si prihrani nepotrebnega čakanja in stroškov. Za sedaj zamorete dobiti prostore na sledečih ladjah: x.( NEW YORK — DUBROVNIK ~ TRIEST: "REGINA D'ITALIA" 17. julija ........ $ 935° "CRETIC" 21. julija ........ $98.50 "PRESIDENT \VILSON" 27. julija ......$130.00 "GIUSEPPE VERDI" „ 27. julija .... $ 98.50 "ITALIA" • 31- julija......$10500 "PATRIA" 7. avgusta ......$ 9100 "DUCA D'ABRUZZI" 12. avgusta .....; $ 93-5© "ARGENTINA" i2.avgusta $L25 00 "ROMA" ^31. avgusta......$9100 "PROVIDENCE" " 1. septembra----$ 9100 "PR,ESIDENT WILSON" 14. septem.......0130.00 "BELVIDERE" 21. septembra......$125.00 * * NEW YORK — HAVRE: 'ROCHAMBEAU" 17. juilaj ...... $,76-50 LA FAYETTE" 30* julija ...... $ "L A SAVO IE" 6. avgusta----76.50 " LA TOURAINE" 14- avgusta .../7. $ 76.00 "ROCHAMBEAU" 21. avgusta ..A. $ 76.50 "LA FAVETTE" 27. avgusta----\ $ 76.50 "LA SAVOIE*' 3- septembra ...... X 76-500 PRI NAVEDENIH CENA« JE DRŽAVNI DAVEK VŠTET. 7r> nn vsa nn'dalina pojasnila se obrniti osebno ali pisireno na staro in priznanja vredno tvordko EMIL KISS, Banker 133 Second Ave„ cor 8th SU New York, N. Y. čerin, so boljševiki oficielno ustrelili in ofiesili devet tisoč ljudi. Chas. Pettit pa trdi, da je ktemu uradnemu številu treba prišteti še vse te mnogoštevilne žrtve, katere so boljše viki ubili, kar na mestu brez vsakih oficielnih formelnosti, in njih imena, katerih ve edino Bog. " Boljševizem predstavlja, piše C Pettit, pod navidezno diktaturo pro-jletariata ištinitb diktaturo manjšine ! katera se pa cinično opira na armado." v Naj še navedemo besede Vulie-ra, ki se je tudi nedavno vrnil iz Ru sije na Dansko. On piše v kopenha-genskem "Sozialdemokraten" Sovjetski voditelji so ljudje nenavadno energični in sposobni, toda njihov re žim je režim surovega nasilja, na ka terem je osnovan ves sistem. Položaj v deželi postaja dan na dan hujši. Ne vem če dela vsega skup pet odstotkov ruske obrti, čeprav so na papirju, v obračunih navedena velika števila. — Ko smo zapustili Moskvo. so bile tam takšne cene: funt (2lA funta = 1 kg) kruha — 300 ru kijev, funt surovega masla — 3300 rubljev, funt riža — 1500 rubljev, 1 par nogavic -— 2000 rubljev. galoše — 8000 rubljev;, čevlji— 25.000 rubljev, funt mila — 3000 rubljev. Vo Ida je v vodnjaku redkokedaj. Na pokopališču so v pravem pomenu bese de cela skladišča nepokopanih tru-pelj. ker ni nikakor mogoče izkopati dovolj jam. Pokopavajo brez krst .... Ruska mesta, naravnost povedano, počasi izumirajo." To je neolepšana gola resnica o Rusiji. K temu ne pristavimo ničesar. - strahoyladTy trstu. Kakor poročajo angleški listi, je zavladalo pravo brezvladje v Trstu, 13. juljia. za časa protislovanske demonstracije. Tri osebe so bile ubite, veliko šte-vilo ranjenih in škode je nad milijon dolarjev. Požigali so poslopja in raz dirali banke, trgovine in vse, kar je jugoslovanskega. Vse. kar je bilo v zvezi z Jugoslovani. je bilo vničeno. Gruče so rabile bombe in bakle- Ljudstvo je bilo prestrašeno, ko je čulo eksplozije in videlo, kako se dvigajo plameni proti nebu. «BLOV. KAT PIVSKO HI DEUtTVO •• L I * A " Slo r- Kat. pevsko društvo Lira, Cleve lan d, Ohio. — Predsednik: Ađton Grdi ifa .1052 E- 62 St Podpredsednik ip pe vovodja: Matej Hohnar 1109 Norvrood Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupančič 1173 Norvvood Rd.: Blag. Fr. Matja-šič, 6515 Edna A ve. olektor: Antor Hlabše str- Pevske vaje so vsaki torek četrtek in soboto ob pol 8 dri zvečer. Se j4 vsaki prvi torek v mesecu. ^ DRUŠTVO SV. VIDA STKV. 38 K.S. K. J. ' Ima svojo redno mesečno sejo na -sako orvo nedeljo v mesecu v Knausov ivorani. cor» St. Cleir A ve. and 6aad 5tr. NE. Uradniki u leto zgaa Predsednik, John Widerwot 1153 E. 6ist Street, tajnik, Joseph Russ- 6517 Bonna A ve. N. E-; zastopnik, Josepl-Dgrin 1051 Addison Rd W,; ^Druitveai '.dravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St Tlair Avenue- * Novi člani se sprejemajo v druitvi od 16-ga. leta do 50-ga leta starosti ir e zavarujejo za posmrtnino $1000 »li 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te i lenske bol. potpore- Naše društvo spfejme tudi otroke * Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro i in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16 etu starosti prestopijo k aktivnim čla lom in se zavarujejo od $250.00 do $iooc> Mačevanje društvenih ases- pri sejah of i ure dop. in do s P°P- Novi člani in članice morajo biti pre skani od zdravnika naj kasneje do 15 lne vsacega meseca. • Za na daljna pojasnila se obrni-e na «ori imenovane uradnike. ^ krscanstvo hočejo zatreti. Predlog svobodomiselnih čeških narodnih socialistov. Praga, 6. jun Narodni socialisti, ki se na Češekem nazivi je jo češki so cialisti, so pri zadnjih volitvah strahovito pogoreli. Sedaj hočejo kvoj kredit izboljšati; toda.ne s tem, da bi predlagali pametne in potrebne stvari za ljudstvo proti oderuštvu in ' draginji. Oni so začeli s kulturnim i bojem. Predložili so poslanski zbornici predlog o ločitvi cerkve od države. To 'bi še ne bila nobena nesreča, ko bi bili cerkev od države ločili res i tako, da bi bila cerlčev svobodna. To j da oni hočejo cerkev zatreti in z njo j vse krščansko versko ^življenje. Na y)dni socialisti, ki tudi na Slovenskem hočejo nekaj šariti, so s tem 00-kazali svoje odkrito protikatoliško lice. Naj navedemo nekoliko značilnih stavkov iz njihovega predloga. \ tretjem členu izjavljajo, da privatno izvrševanje verskih vaj (molitev zjutraj in zvečer) ne spada pod ' omejitev tega zakona. Pač pa javno izvrševanje bogočastja (maša, bla-goslov, verouk) smatrati za zborovanje. To stoji pod nadzorstvom države. Uvede se (po členu 10. njih predloga) civilni zakon na ta način, da se mora poroka vršiti pred uradnikom. Ce se hoče kdo še cerkveno po ročiti, se sme, a šele po poroki pred ' glavarjem. Duhovnik- ki bi izvršil * cerkveno poroko pred civilno, se ka znuje. ,T očka 13. določa, da je verouk izključen iz šole bodisi kot obvezen, i bod isi kot prost predmet. Križa ali i .drugih nabožnih znakov v šoli ne sme biti. — Vsi cerkveni prazniki — razun nedelj — se odpravijo. V svrho bogoslužja se smejo ver- j niki združiti v društva. Tem društ- j vom sme država — a n'e mora — po j soditi cerkve za izvrševanje službe j božje. Tako sme država doslej kato liške cerkve posoditi za bogoslužje luteranom, judom in svobodomisei cem. Nihče ne sme verskim društvom ničesar zapustiti ali darovati. Kdor bi kaj dal. zapleni to država (par. 20.) Najmanj eno četrtino prejemkov mora versko društvo izročiti državi. K vsaki javni božji službi (maši pridigi, blagoslovu, verouku) sme država poslati svojega zastopnika-uradnika, ki nastopi če mu ni kaj v- šeč. Dosledno pa moramo navesti par. 30. njihovega predloga, ki se glasi: "Ni dovoljeno postavljati verske znake (križe in podobe) katerekoli cerkve na javnih mestih, na zasebnih ali javnih poslopjih, izvzemši poslopja, ki so izrecno namenjena bogoslužnim namenom, in nagrobni ke na pokopališčih." Po tem členu ne bi smel nihče o-krasiti svoje hiše z razpelom ali svet niško podobo. Ta predlog so stavili češki narodni socialisti, ki so narodni socializem — t socialni in cfelavski nest-vor 7- spravili tudi na Sloyensko. Duševni oče tega predloga je znaui svobodomislec Bartošek, Sodeloval pa je pri njem bivši in sedanji mini-šter Stribrny,-ki je bil zapleten v, zelo umazano zadevo, a je kljub temu zopet postal minister. Svobodomisle cev namreč ni nič sram. K temu predlog^ izjavljajo katoliški češki listi : 44Ta predlog ne pos tane nikdar zakon! In če postane, ga ne poslušamo! Država naj zasleduje verižništvo, odstranja draginjo, kaznuje zločince in pespešuje bla gostanje! To je njen namen. Drža: j ve pa, ki bi tako posegla v državljan (ske pravice krščanskega ljudstva, ka tkor to hoče svobodomislec Bartošek js privrženci narodnimi socialisti, bi ne priznali " Delavstvo slovensko pa naj iz tega spozna, da so narodni socialisti ravno tako protikatoliški ko socialni (demokratje ali komunisti. I Krščansko delavstvo! V krščanske delavske organizacije! -o- T* w Bos v nedeljo popoldne ostal doma? Kako bi mogel ? Kaj misliš, da sem tako nezaveden, -o-„ Star sistem je mrtev. Pred dvajsetimi leti so nudili javnosti različna zdravila z bogatimi o-pisi: Lep vonj, zdravilna m<|č za vse bolezni itd. zdravilsko dobro ime je I bilo na tehtnici. Na srečo je star sistem izginil. Dandanes so zdelovatelj I ji zdravil pošteni in javnost jim zaupa. Triner's American Elixir of Bit-ter \Vine so lekarnarji zmeraj lahko priporočali svojim odjemalcem, ker vedo, daje res to, kar napis pravi, Triner's American £lixir if Bitter Wine je re vse to. kar je napisano, da je. to je, zaprtje slab tek glavo-vobol, nervoznost in druge želodčne neprilike. Vsa druga Trinerjeva zdra vila (Triner's^ Liniment. Triner's Couph Sedative, Trir.er's Antiputin, Triner's Angelica Bitter Tonic. etc.) 5-; enako zanesljiva. — Joseph Tri-ner Company, 1333 - 45 So Ashland Ave.. Chicago, 111. ne čakajte Prostor na vseh boljših parnikih je več tednov naprej razprodan, ' zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej- NEW YORK — DOBROVNIK — TRST. Belvedere — 13. julija. 27. julija — President Wilson. ..V začetku augusta adpljujeta parnik Argentina in Panonia, dan odhoda e dosedaj ni naznanjen- NEW YORK — GENOA. 17. julija — Regina. NEW YORK — HAVRE ALI CHERBOURG. 17. julija — Rochambeau, 17- juliji. — Imperator, 21. julija — La France 30. pulija — ' La Fayette. 31. julija — Aquitania, S- auj?usta —' Mauretania, 6. augusta — La Savoie. 12. augusta — Imperator,, • 14. augusta — La Touraine, 14. augusta — K. A. Victoria, 21. augusta —* Rochambeau, 20. —r augusta — La Lorraine. ' ^Navedeni vozn ired je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede. Potni listi: — Potnikom preskrbim,potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. f IZ STAREGA KRAJA: — ^ je do sedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebn listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pište za tozadevna pojasnila. Za nadaljna pojasnila se obrnite na LEO ZAKRAJSEK 70-9th Ave., Neto York, N. Y. • ■•' »J £ , .-.-i 6 "EDINOST" JULIJA ai. 192a KAKO SO PRIŠLI KARADŽOR-DŽEVIČI5DO PRESTOLA. Bili so časi ko so imeli Slovenci svoje kneze, na odprtem polju pri Go sposveti, ^everno od Celovca je stal njihov prestol, slovenski kmet jih je ustoliče val v slovenskem jeziku, ko je novoizvoljeni knez zasedel v kmet ski obleki knežji prestol.'- je moral poprej pod vedrim nebom tisočgla-vi množici priseči, da 'bo ščitil reveže zatirane in zvesto branil "staro pravdo" ljudstva. Od takrat je preteklo tisoč let. Nad slov., narodom so zavladali tujci ter ga zasužnjili na duhu in na telesu. Iž gradov so mu zavladali nemški grajščajvi, iz pisarn tuji uradniki, na rod je postal suženj na svoji lastni grudi, edino knežji kamen na Koroškem je ostal, kot pomnik nekdanjih časov. Kar so pred vojska naj zavedne j Št sinovi naroda komaj zamogli sanjati, se je sedaj uresnišilo. Vsi deli na šega troimenega naroda so se zbrali in združili, osvobodili se nadvlade tujih narodov in ustanovili lastno državo pod lastnim vladarjem na šega rodu in krvi ter kmetskega po kolenja. Če zasledujemo izvore vladarskih rodbin takozvanih modernih držav, najdemo, da so vse izhajale iz roparskih krogov in prišle do svoje oblasti potom ^zvijač in nasilja. Pra-ded Habsburžanv, prvi. katerega •pomni zgodovina, je bil roparski vitez v švicarskih gorah. Vse dežele, katere so imeli pod seboj, so pridobivali ali potom nasilja in zvijač ali potom ženitovanjskih pogodb. Isto in v še večji meri velja o nemških Ho-hencollerncih.'Ded sedanjega kralja Petra je bil pa zaveden srbski kmet, ki ni imel drugega, kot revno kočo in je delal -Turkom kot najemnik. Vse njegovo bogastvo so bile samo njegove izvanredne zmožnosti in nje govo poštenje. Za vladarja ga je izbralo ljudstvo, ki je v časih največjega zatiranja dvignilo zastavo upora zoper turško nasilje in Bog je blagoslovil to izvolitev, ko ji je dal blagoslov srešnega vspeha. Na križ in evangelij je prisegel zvestobo in Iju dstvo je priseglo k njemu. Vladarska rodbina Karadžorževi-čev stoji pred svetom čista in neoma deževana kot nobena druga. Od C r-nega Jurija, ustanovitelja vladarske hiše, pa do sedanjega princa regenta Aleksandra so vsi imeli pred seboj samo en edirii cilj; svobodo naroda! Črni Jurij se je celo življenje boril za ta vzor, sedanji kralj Peter mu je od prvih let posvetil vsa svoja strem ljenja. Boril se je leta 1870 na francoski strani zoper Nemce; ko se je v Bosni uprlo ljudstvo proti Turkom, je kot kmet preoblečen pridružil vstašem in tam dobil bolezen, ki ga še danes drži na postelji. Ko je živel kot pregnanec v Švici, je spisal veliko zanimivo delo: "O svobodi"! Strašno je bila osovražena ta vladarska rodbina pred mogočniki tega sveta. Vsakemu je zriano, kako so. jo v prejšnjih časih zasramovali! A ven dar stoji, kot nobena druga, čista pred svetom. Tudi najhujši sovražniki niso mogli najti v njihovem zasebnem življenju nobenega onih ma dežev, katerih so bile polne druge v-ladarske hiše. Psovali so jo, ker so jo sovražili, a niso mogli umazati njenega poštenja. Pred nekaj več kot sto leti so vladali nad Srbijo Turki. Oblasti v deže li so se polastili divji janičarji; naj-divjejši turški vojaki, ki niso marali ubogati niti svojega sultana v Carigradu ne drugih turških oblastnikov, ter so izvrševali nnad ljudstvom gro zna nasilja. Prebivalstvo je uvidelo da ni pomoči od nikoder in da bo po polnoma iztrebljeno ako si ne pomo re samo. ter se je pričelo pripravljati k uporu. Turki pa so to zaslutili in sklenili zavratno pomoriti vse od lične Srbe, da ne bi judstvo imelo vo diteljev. Janičarski načelniki se raz-dele po deželi, povabijo k sebi enega in istega dne ta na enem, drug^l na drugem kraju odlične Srbe, ter jih pokolj ej o. Vseh pa vendar niso do bili, kajti mnogo so zaslutili zanjko in niso šli na povabilo, drugih pa slu čajno ni bilo doma. Vest o groznem klanju se je raznesla po deželi in v-sakdo, kdor je ušel smrti ali je slutil, da je tudi on med zapisanimi, je bežal v gozde in na gore. 1 Med drugimi je tudi odšel smrti jjurij Petrovič reven mož, ki je imel siromašno kočo. drugače je pa deloma kot najemnik delal, pri turških posestnikih, deloma trgoval s svinjami — stari oče našega sedanjega vladarja. Radi njegove -temne polti so ga Turki imenovali Karadjordje ali po naše Črni Jurij. Bil je izvanredno hraber in razumen,' napram Turkom grozen, a drugače dobrega srca in pošten. Nosil se je od malega z mislijo, kako bi osvobodil doitio vino. Radi tega se je družil s hajduki, to je s takimi,možmi, ki so pred Turki zbežali v gore in od tam v na JUh četah napadali Turke, se z njimi [vojskovali in pri njih ropali, kristja ne pa ščitili in 'jih maščevali. Seveda Turki niso vedeli, da je Jurij Pet rovič tudi hajduk, toda vedeli s6 da je pri Srbih zelo ugleden in zelo spo soben- Hoteli so tora j ubiti tudi njega, a jim je vsled svoje previdnosti ušel in zbežal v gozde. Nekaj dni po tem klanju, dne 14. februarja 1804 se zbere nad 500 Srbov iz razdičnih krajev, ki so ušli s-irft-ti, v vasi Orašec blizu Kragujev-ca na skrivaj k posvetovanju. Vsi so •bili edini, đa se morejo upreti s silo, ako ne marajo, da pogine ves narod. Morali so pa voliti načelnika in to se je, kakor pripoveduje eden mož. ki je bil navzoč od začetka godilo tako: Jurij nastopi in prične: • 44Čujte bratje! Ako pričnemo to podjetje, treba da izberemo enega, ko bo naš poglavar, katerega moremo ubogati kajti brez tega niti ni, da br se lotili take stvari." Nato odvrne bukoviški prota Ata nasij.: < "Tako je treba brat Jurij! — Jaz prvi, a tako .tudi tukaj vsi hočemo, da nam baš ti postaneš starešina in poglavar, a mi te hočemo vsi ubofca-' ti* "Vsekakor — odvrne Jurij — jaz hočem biti povsod z vami, toda ne maram pred vami. Tu je Stanoje, to j je Vula, tu sta knćza Marko in Teo-1 dosij, pa vzemite kogar hočete, a jaz ga hočem najbolje ubogati." Sedaj se neki udeleženec obrne k Stanoju Glavašu ter mu prične prigovarjati naj sprejme, starejšinstvo a mož jim odgovarja: , "Dobro bratje^Jaz sem hajduk in mene uoogajo hajduki in poslušajo; toda ves narod/niso hajduki pa porečejo ljudje jutri: kam naj gremo za hajduki. Hajduk nima koče in domovja: zjutraj, ako napadejo Tur ki, pojde v gozd, a mi ostanemo na •bojišču, da naa Turki robijo in pleni-! jo. Postavite si za starejšino kakšne ga človeka izmed-vas ki je dofclej živel z narodom, a jaz bom delal kolikor mogoče, kakor doslej." Ko ponudijo Teodosiju Maričevi-ču, uglednemu knezu starejšinstvo, odbije z izgovorom, da ne more biti načelnik hajduškim četam. Ko pa o-pet ponudijo Juriju in on odbije ga vpraša prota: "Zakaj pa ti, brat Jurij, nočeš spre jeti starejšinstva. ako vsi želimo?" "Nočem radi tega — rečeLrtrij — ker se vi še niste.naučili vojpvati, pa se boste čez nekoliko dni zopet predali Turkom, a veste kaj potoni me^ ne čaka." "Nočemo, nočemo!" zakliče narod : — ti pred nami, a mi gremo za tabo. v vodo. v ogenj; s(amo da si ti naš poveljnik." "A vendar bratje ne morem sprejeti.1 Jaz sem nagle jeze in razburljiv in ako kda ne posluša ali se odstrani jaz ga ubijem, a kogar zalotim pri najmanjši izdaji, ga obesim in kaznu jem s strašnimi mukami; potem se boste pa na mene jezili in vsak bo v-lekel na svojo stran in nič ne bo iz naše stvari. Turki bodo pa tega vese li in nam bo slabše kot poprej. Na te besede prične kričati ljudstvo, da hoče ravno takega poveljnika. a Sfinoje doda: . "Pobratime Jurij, ako ne sprej-meš poveljništva. grem pri tej priči s svojimi tovariši ptfoni poti, po ka teri si me pripeljal." Ko Jurij to začuje, vpraša še enkrat narod; ako hoče;; da mu bode načeljnik: "Hočemo!" odgovore vsi iz ene-ga grla "Dvignite kvišku vsak po tri prste." Vsi dvignejo a Črni Jurij vpraša zopet: \ - "Hočete?" "Hočemo!" Tako ponove trikrat- "Potem hočem tudi jaz z vami;" odvrne Črni Jurij- Nepopisljivo nav dušenje se polasti vse množice zlasti so bili veseli mladi ljudje: ki še ni so razumeli; kako velike naloge so se lotili. Potem stopi pred množico duhovnik Atanazij; belih las in brade kot sneg; prime križ in evangelijsko knji go ter prične govoriti ljudstvu kaj je stare j šina in kako ga je treba ubogati; kako mu je treba biti veren; potem kako se ni treba bati Turka kako moramo biti složni bratje; se ne smemo izdajati injse moramo bo riti proti Turkom do zadnje kaplje krvi. Potem prižge duhovnik voščeno svečo in prične čitati molitev moleč se k Bogu za pomoč pri tem velikem narodnem poslu. Potem za priseže vse navzoče s strašno zak-letvijo:' da bodo vsi složni Tn svojemu načelniku zvesti. Nato poljubi-jo vsi križ in evangelij Ta zaprisega je naredila na vse udeležence velik utis in spominjali so se je celo življenje- i ■ Tako so po volji naroda in milosti božje; a tudi po lastnih zaslugah ! prišli do vlade Karadžordževiči- -—o- TI SI PETER — SKALA. i . - \ ' Celo "T ribuna" glasilo čeških ju 'dov, je sprevidela, da je Petrova ska la za človeške butice pretrda: samo naši socialisti si glave še niso zadosti potolkli na tej skali, ker še vedno butajo vanjo. Tribuna piše Ne motimo se. Mej narodni moralnji vpliv Vatikana se je neizmerno dvignil s tem, da je V a tikan v resnici meinarodna naprava, čije moč ie bolj moralna nego prava. Res, da njen moralni vpliv ni več tak, kakor je bil, toda v popolno raz biti Evropi brez avktoritete, je bolje neka avktoriteta sploh, kakor pa no bena. Naj bodo papeživi križi, ki se dvigajo visoko "super Urbem et Oobem šefs tako debelo rjo pokriti, vendar so še milijoni ljudi vseh narodov, ki vidijo v njih znamenje zveličanja, in če že ne to. vidijo v Vatikanu vsaj dovolj neiteresiranega, nevtralnega posredovalca. Vpliva Vatika-na ne smemo podcenjevati. To seveda ne pomeni, da ne bi izvedli svojih naprednih zakonov. Izvedimo lo čitev cerkve od države, to pa pametno in z ozirom na zunanji položaj. Tudi pri ločitvi se lahko dobro izha ja in ni treba prepirov ne v zunanji politiki, ne v notranji. V Evropi, kakor je danes, papežev nuncij nikakor ni poslednji y abecedi, in bili so in so še odnašaj i, kjer sodelovanje cerkvenih krogov ni samo zaželjivo, ampak tudi nad vse potrebno. slavnosti švtteanhe d;arc y orleansu. — ■ • Frančiški narod ljubi svojo svet-inico. Ivano Arško kot svetnico in kot junakinjo ter politično osvoboditelj-co. 2. leta teče. odkar je zgorelo to sveto dekle na grmadi in danes jo časti katoliški svet na oltarju. Osobito jo časti kot svojo svetnico mes-jto Orleans, katerega je ona ovobodi-la od angleške vojsker. Letošnje spo minske slavnošti so se vršile v Orleansu od 7. do majnika. Do leta 1904. so politična, vojaška in cerkve Ina oblast ta spominski dan vsako le- to praznovale skupno. Ko se je pa popolnoma pretrgala vez med vlado in med cerkvijo. Orleans tudi ni vi-deUveč svojih rožnatih majnikovih svečanosti na čast svoje "Ivanke", ki tako ponosno sedi na konju sredi velikega trga de Maltroi. Letos, ko se je v Rimu vršila kano nizacija (proglašenje za svetnico) Jeanne d'Arc, ko je francoska vlada obnovila svoje zveze s sv_ očetom, smo videli zopet združene okoli njenega spomenika in v veliki katedrali političnega uradnika, vojaka in duhovnika. Slovesnosti se delijo v štiri oddelke. Na predvečer je mestni župan sredi ogromne množice ljudstva oddal orleanskemu škofu zgodovinsko zastavo Jeanne d'Arc. Drugo jutro je slovesna sv. maša, nato velikanski sprevod društev in dostojanstvenikov po mestu- Popoldne pa je vojaška parada pred njenim spomenikom. Okoli teh štirih slovesnih točk pa ovije ljubezen domačinov nebroj cvetja.in lepotičja, petja in zvonenja ter lučic, vse, karkoli more na zunaj pokazati spoštovanje, ki jo imajo do svoje svetnice- Mes^o— malo mirno in bogato gnezdeče z okoli 80000 prebivalcev sr^di bogate in rodovitne loarške planjave — mesto je bilo te dneve sama roža in venec ter zastavica* Celo v skritih ulicah je skrbno odičila ljubeča roka okenca z zas tavicami in cvetljicami, "zato-ker je praznik " In zvečer je zagorela cerkev v bengaličnem ognju, po mestu, po hišah, po ulicah in okoli njenega spomenika je pa trepetalo na stotine lučic. Narod pa je peval po mestu dol go v noj. Nekaj veličastnega je bil sprevod. V njem so korakaliniva ško fa, stotina duhovnikov, marshal Foch domača generaliteta, politični prefekt z uradniki, magistrat, profesorski. advokatski zbor in nebroj raznih društev pomešano z občinskimi zas-topi iz okolice, ki so pripeljali seboj vsak svojo vaško godbo. Obhod je bil parada kat- telovadnih društev z zas tavami in godbami, katerim so se pri družila tudi telovadna dlri^Ttva drugih barv v ogromnem številu. Kako različne so manifestacije, ki se vrše okoli verske ideej od drugih. Ni treba policije ne bajonetov. Morda bo ravno tudi sv. Ivana Arška tista čudodeljna junakinja, ki bo prinesla moderni Franciji,nazaj versko svobodo in nekdanjo gorečnost. Pred njo se klanja vsaka oblast s spoštovanjem in občudovanjem in mi morama biti ponosni na resnico, da j.e to osebnost dala zgodovini kat.'cerkev in verska gorečnost. -^ Celo leto se bodo vršile sk(vesnosti tudi v drugih francoskih mestih in ljubeznivi, priljudni Orleančani že letos sanjajo, kako veličastneje bodo častili svojo svetnico prihodnjič. In ko bi se Koroški slovenski narod. sedaj, ko stoji tik pred glasovanjem, obrnil zaupljivo in verno k tej mladi junakinji in zmagovalki, bi šel v ta boj za pravičnost z mnogo večjim veseljem in s trdo gotovostjo- I * i KATEKIZEM. « Slovenski - Angleški Katekizem t , ^ za Slovenske šole v Ameriki spisal Rev. Kazimir Zakrajšek 0. F. M. izdala Zveza Katoliških Slovencev v Ameriki, stane 45c. Slovenski Abecednik za Slovensko mladino v Ameriki, stane 50c. r Naroča se pri: "AVE MARIA" 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Pripravite seza neodvisnost Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar'na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. . kasper state bank BLUE ISLAND AVE., CORNEft 19th STREET Da ugodimo onim, ko iie morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. ' * .1 < Varna banka, kamor nalagate svoj denar. "EDINOST" JULI f A zf. 1920. helena. Helena je bila mala beračica, brez doma, lepote in modrosti. Lahko bi si bila domišljaja, da je najnesreč-nejše bitje na zemlji in postala o-durna. Bito pa ni tako; bila je vedno vesela. Nasmeh na ustih in cvetice v rokah. Ljubila je cvetljice zbirala jih je . v šopke, in jih prodajala pred cerkvi jo..Kej^je^bil^boječa, je stala na strani in se ni upala približati lepše oblečenim gospodom in /razkošnim go.«pem. Velikokrat ni t ničesar proJ dala. Kmalu se je potražila; pokleknila je pred Marijino podobo in . tam odložila srce in cvetljice. Ne cvetljice in ne srce ni bilo pozabljeno. Nekoč je prišla iz cerkve stara gospa, nagubanega obraza ter črnih oči. ko je Helena ravno urejevala šopke. - 4'O, kako. lepe jcvetljice! Kako lepo diše!" je rekla žena. "Ali bi jih radi?" je vprašala Helena. ' 4'Rada bi jih že imela, pa nimam denarja." 44 Nič ne de. če imate le radi cvetljice." "Ti bi mi jih toraj podarila?" "Da„z veseljem." 4'Dobro srce imaš; pa bi jih lahko prodala." "En šbpek več ali manj; eden bi me ne obogatel.", "Kako se imenuješ, dekle?" " Imenujejo me Heleno." 44Ali tvoji stariši žive?" ■"Oba sta mrtva, gospa." 44 Helena, rada sprejmem tvoj šo-# pek in se ti lepo zahvalim." Stara £ena je vzela šopek ter odšla. Druga dekleta so se norčevale iz Helene. 4'Tej stari Lenardovkf daješ šop-\ ke! stara skopulja je; denarja ima t dovolj,.da stokrat lahko kupi vse ' tvoje cvetljice. Revno se dela in živi v kurniku podobni hiši in ne je toliko kakor jiajrevnejša izmed nas." 4'Potem je bilo pa prav, da sem ji podarila šopek." odvrne Helena ponižno. Lenardovka je bila na zelo slabem glasu, posebno, med sorodniki, katere je najbolj jezila s tem. da se je tako počasi starala. Kljub svoji jezi pa so ji stregli in ji nosili darove, ker so upali, da bodo njeni dediči. Pošiljali • so ji najzbranejša jedila. Stara žena je sprejemala darila z navidezno hvaležnostjo. "Čisto me boste popačili, otroci," je rekla. "Gotovo ne dajete, da bi kaj pr^li od mene, ker sem -tako strašansko revna." "Seveda ne, teta." „ "Vsled tega so vaši darovi toliko več vredni. Kljub temu bi vam *ada zapustila kaj za/Spomin." 44 Nikar se ne brigajte za to, teta, so rekli; vsakdo pa je upal, #da bo teta napravila oporoko njega, svojo hišo je prodala pred leti, pa so dejali, da je še bogata. Ob svojem času je umrla, kakor vsi ljudje. Na dan njenega prepro-_ stega pogreba je stala Helena pri cerkvenih vratih, ko so nesli krsto mimo. Zdelo se ji je, da je zelo žalostno, če mrlič nima nobenega venca; zato je položila lep šopek na krsto, ko so jo mimo prinesli.- Po pogrebu so se zbrali dediči pri , notarju, da slišijo oporoko. Lenar-dovkina oporoka se je pričela s tem, da se zahvaljuje vsem sorodnikom. Za njihovo prijaznost bi se jim rada hvalezVrb skazala še po -smrti. Škoda, 4|v ne more zapustiti ničesar, prav ri^esar; razven- starega molitvenika, katerega je rabila petdeset /let in jej bil že zelo obrafitjen. Če j S< komu zdi ta spominek kaj vreden, ga da tistemu, ki ga hoče vzeti. Če ga nikdo noče, pripada mali Heleni, katera ji je nekoč podarila šopek cvetljic. I "Le pomislite! Razdrapano knji-Igo za vse moje šunke!" je rekel ne-Ikdo. *• , 44Za vse moje potice!" pravi dru-lea. I'Za vse moje slaščice!" se oglasi Mretji." Kako je neki prišla ob vse?" so se vsi spraševali. . 4'Toraj nihče ne mara te dedšči-ne?" vpraša notar. Nihče je ni maral. Vsem se je za malo zdelo sprejeti kaj takega. "In ti Helena?" je rekel notar/ki je dal dekleta poklicati. "Z veseljem jo sprejmem," je bil odgovor. 44Hvaležna sem pokojnici, da se me je Sploh spomnila in imeti hočem njeno knjigo za spomin." Vsi so se ji nasmejali. Notar ji je^izročil knjigo z besedami: "Helena, ti podeduješ to knjigo in vse premoženje, katero presega nad | štirideset tisoč. Na prvi strani te ' knjige je pisano: 4Oseba, ki sprejme J mojo molitveno knjižici, je moj de- [ dič," sicer ni bila pri zdravi pameti, vendar je bila pametna dovolj, da napravi oporoko." Tako so bili kaznovani sebični sorodniki, hvaležna in dobrosrčna Helena pa poplačana. bouševiškogospodar } stvo ¥ rusiji. • / Naravno gospodarstvo Rusije je neizmerno. Seveda mi poznamo Rusijo le bolj kot nekdanjo žitnico Evrope. a v vseh ozirih jo je narava bogato obdarila, in predvesm je Rusi-.ja za lan in konopljo prva prideloval ka na svetu. Od svetovne žetve leta 1912 je evropejska Rusija pridelala rži 46 odstot. ovsa 23 odstot.. ječmena 27 odstot., pšenice i7odstot., lanu 81 odstot., konoplje 42 odstot. Njen izvoz leta 1910—1911 je bil kak-le: pšenice 6.2 ječmena 4.3 ovsa 1.61, rži 1.07 milijonov ton (Handbuch der Geographie 1914, stran 839 in 842). Toda tu še hi všteta azijska Rusija, posebno zafhodna Sibirija in Tur-kestan. kjer so se pridelale zadnja le ta pred vojsko tudi neizmerne množine žita. Tamošnja zemlja je silno rodovitna. Turkestanu da pšenica 40 kratni, rž 100-200 kratni in proso vyih je seveda slabše, a ven dar je še dosti pridelka n. p. v pokrajini ob reki Amur, tu zraste na hek tar po 21 hl jare rži; pšenice 21-23, ovsa do 47 hl na novini, na starejših njivah se zmanjšša pridelek za en četrt- (Nansen; Sjbirien 1916. str. 240.x Toliko je žitno bogastvo Rusije, koliko pa ima rib, perutnine, ovac konj, goveje živine in drugih živali! Pred svetovno vojsko je zahodna Sibirija zalagala s sirovim maslom London in Pariz. Vsak dan se je pel jal en vlak iz kake postaje zahodne Sibirije v Rigo. tam pa z ladjami na angleško in Franrosko. Leta 1909 se je na ta način izvozilo 140.870.000 kg suravega masla (Nansen: Sibi-rien, str! 234). Poleg žita in ramih živali je skrito v ruski zemlji še drugo neizmerno bogastvo. Tu pride v pošte"v premog, ki se ga še malo izrablja in na neštetih krajih čaka vstajenja. Tu je sol. petrolej, tu so raznovrstne, najdražje rude na tjralu, v Altaju in v sibirskih gorah, ki čakajo le pridnih rok, da bi jih spravile na dan. To je slovanska Rusija v svojem bogastvu in to Rusijo vladajo zdaj boljševiki. Roljševiki, oziroma socijaldemokrat je, pravijo, da hočejo ljudem že tu na zemlji pripraviti raj. Pač dobro bi bilo, zdaj biti v Ru siji, tako bi si kdo mislil, tam je vse ga dovolj, tam ni take draginje, kot pri nas v Jugoslaviji! , Kako se motiš ljubi prijatelj! Le tos jeseni bo tri leta. od kar vladajo na Ruskem boljševiki in v tem času' so Rusijo že skoraj vničili. Tam vla da le samo lakota, bolezen, smrt, vojska in strahovlada. V prekmurskih "Novinah" fštev. 21) je natisnjeno neko pismo iz Petrograda z dne 9. marca t. I. Tam čitamo med drugim to-le: 44 Ljudje gladujejo, bo lehajo in zmrzujejo. Živimo brez ve re. Pod carji, če so še toliko grehov imeli, je vendar raj bilo naie žiUi^H je- Ojgela je siromaškaJfgn^flj vanja. Strašen tifus vlada tu. Po deset mrličev nesejo iz jedne hiše. Niti- na karte ni dobiti živeža, skupne kuhinje so, kjer dobi ljudstvo kaj za jesti." Tak je boljševiški raj, tako je zdaj v Rusiji, kjer so vsi ljudje enaki. Ven dar je ta enakost žalostna. Enaki so si samo v toliko, da so vsi pod ju-'dovskim bičem.* Gospodarstvo pa na zaduje na vseh koncih in krajih. Prav posebno manjka boljševikom prevoznih sredstev* lokomotiv in vagonov. Stari stroji in vagoni so obrabljeni in pokvarjeni, novih se pa jako malo naredi. Leta 1919 so vse tvornice v Rusiji napravile le 37 novih lokomotiv. A bile so tako slabo narejene, da so mogli po poskusni vožnji vrniti tvornicam polovico no-Ivih strojev. Od. boljševiških tudi* ni kaj boljšega za pričakovati. Zato ni čudno.-da s silniivruskih daljav ne ne morejo pripel j ati^v mesta živil in kuriva. Pri vsem tem pa še vojsko s Poljaki? Na ta način bodo uničili ves železniški materijal. Pomisliti moramo, da so razven sanjevega Lenina vsi boljševiški vo ditelji judje. Prvši je tronog Trockij ki da vse pomoriti kar se mu upira. Sedaj ko ima vojsko s Poljaki, so v 20 gubernijah proglasili obsedno sta nje. V nekaterih krajih so se uprli kmetje a boljševiki so vse pomorifi. Razdejanje, uničevanje, morija napreduje, poizvajanje nazaduje. Širita se revščina in pamanjkanje. To je blagoslov, ki so ga judje prinesli bogati Rusiji. Voditelji naših komunistov so^ bili tudi judje. Ti so organizirali štrajk meseca aprila z ruskim denarjem. Tega ne tememo pozabiti. Od vseh strani silijo ti judovski obrezanci v našo državo. Če hočemo* imeti mir, moramo jih izgnati, ker jud ljudstvo/ povsod izžene in dela veden nemir AJ Po vseh revolucijah so judje voditel ji, zlasti še sedaj po svetovni vojski n. p. na Ruskem, na Mažarskem, v J ^Monakovem itd. Zato poživljamo v-lado, da izžene iz države vse jude, : ki so se od leta 1914 naselili v naših deželah. - Slava zagrebškim vseučili-ščnikom. ki so tako pogumno nasto- ( pili proti njim! Posnemajmo jih h V I boj zoper te prekucuhe in ljudske pi : javke, drugače bo prepozno. Russia 1 docet! < še enkratkanceepara" i graf" ¥ jugoslaviji. - ; Zadnje čase se veliko govori in pi 1 še o tako zvanem 4' kancelparagra-fu". Liberalci ga hočejo spraviti v volilni red. Socialisti ga burno pozdravljajo. Kakšen paragraf je to. kancelparagraf. ki ga predlagajo pro ticerkveni demOkratje? Kancelparagraf določa, da naj se duhovniki, ki bi na prižnici ali "kanclu" govorili o politiki, kaznujejo z zaporom dveh mesecev do enega leta. z izgubo volilne pravice za pet let in z izgubo sl^be. - • Ali pa je to kaj tako hudega, če se prepove na prižnici govoriti o politiki? Saj je tudi sedanji papež Benedikt XV. brezpogojno prepovedal v cerkvi razpravljati o političnih rečeh. Toda tu je treba naj poprej vedeti, kaj so politične stvari in kaj je politika. Dr. Krek je rekel: Politika je skrb za javnj blagor države. ! Država je pa časna naprava. Zato so politične stvari tiste stvari, ki zadevajo časno srečo državljanov, kakor: gospodarstvo, denarno ali valutno vpraranje. agrarna reforma, Avki. poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, gozdarstvo, lovski zokon železnice, trgovina, razmerje doso-sednjih držav, vojaštvo, svetna izobrazba državljanov in druge' čisto posvetne reči- To so politične stvari v pravem pomenu besede- O takih j političnih stvareh prepoveduje papež na prižnici razpravljati- In če bi se politične stranke ločile samo po gospodarskih vprašanjih, hi se na pri žnici tudi o strankah ne bi smelo o takih čisto politič- ■ šali kakega duhovnika, da bi v pri-• digi razlagal o žlvlr.-.n ;i ,ili o želez : i'ici ali o agra-ni -e/oni: ali o drugih - zgolj posvetnih zadevah ? Preti temu liberalii :udi nič ne bi imeli, če bi se pridižnica na ta način skruni-la. sej je celo eden največjih liberalcev cesar Jožef II.. duhovnikom na- j ravnost zapovedal govoriti iS pridi-žnici o gospodarstvu, kmetijstvu in podobnih rečeh- Toda poleg gospodarskih in čisto posvetnih političnih zadev so na s-vetu še druge stvari, ki se tičejo več ne sreče in spadajo v prvi vrsti v pod ročje Cerkve ter ima država do njih le deloma ali pa nobene pravice. To so n. pr. verski redovi in samostani, vzgoja duhovnikov in bogoslovna u čilišča, nastavljenje škofov in duhov nikov, zidanje cerkev, cerkveno premoženje, predvsem pa zakon in šola. To so takoimenovane cerkveno-politične zadeve- Samoumevno je, da o teh cerkvenopoličnih stvareh, ki zadevajo predvsem Cerkev, smejo duhovniki govoriti tudi na pridižnici- Liberalci in socialisti pa iz sov raštva do Cerkve proglašajo te cer-kvenopolitične zadevne za zgolj politične, hočejo, da imej nad temi zadevami, zlasti zakon in šola, oblast samo država- Cerkev pa nobene! Stranke se ne ločijo samo le čisto-političnih in gospodarskih vprašanj, ampak dandanes predvsem v cerkve nih in verskilv' Ene, to je liberalna in socialistnična in komunistična, so proti cerkvepe im protiverske- Hočejo ločitev Cerkve od države, Cerkev in vero hočejo potisniti čisto v kot in zapreti med 4 stene- Hočejo civilni zakon pr^f županom, ne v cerkvi, in razporoko ali ločitev zakona- Hočejo brezversko vzgojo otrok, pri ka terj Cerkev in krščanski stariši bi ne imeil^nič govoriti. Vprašam: Ali .duhovnik tudi o teh stvareh ne bi s-mel na pridižnici govoriti? Ali bi ne smel ljudstvo in pridižnic^povedati,. katere stranke in kateri listi hočejo razporoko, brezversko vzgojo otrok, zasužnjenje Cerkve, neveste Sina bo kancelparagraf, ki imajo prav te re-žjega? Liberalci in socialisti hočejo či. Cerkev, zakon, vzgojo mladine predvsem in po krivici za politične zadeve. In prav zaradi teh cerkveno poličnih stvari hočejo narediti 4 4 kancelparagraf" in duhovnikom zamašiti usta. da ne bi mogli nasprotovati strankam, ki hočejo brezversko šolo, civilni zakon in razporoko! Proti takim strankam, ki niso več čisto politične, protiveskopolitične ali kulturnobojne, je Cerkev sama vedpo nastopala, tako papež Pij IG., Leon XIII., Pij g. In Cerkev hoče. da tudi duhovniki proti njim nastopa- Ro vzgledu in navodilu papeževem tudi ne bodo nehali govoriti du hovniki proti brezverskim strankam in o cerkvenopolitičnih vprašanjih, zlasti o zakonu in šoli ne bode molčali, tu ki je odšel še pred njiiha v grad, hoteč gororiti z Jagjenko in jo vprašati ah nima kake ukaze zanj* da Povala ni spal to noč v svojem šotoru, temveč v Kraljevi sobi. Na poti v hosto pa dobi Zbišek ugodno priložnost, da spregovori nekoliko besed s knezom Jamontom, od katerega izve prijetno novico. , "Ko sem slačil kralja pred spanjem," je dejal "sem mu omenil tebe in tvojo krakovsko nezgodo. Ker je bil navzoč tudi vitez Povala, je takoj dodal, da so tvojega4 strica zasužnjili Križarji, in ob enem prosil kra lja, naj se on potegne zanj. Kralj'ko se močno jezi na nje radi ugarbljen-ja malega Jaška iz Kretkova in radi drugih napadov, se je razsrdil še huje. K njim ni treba iti z lepimi besedami," Je rekel "temveč s kopjem, s kopjem!" In Povala je nalašč po-kladal več polen na ogenj. In zara-no, ko so ga križarski poslanci čakali pro vratih, jih kralj ni hotel niti pogledati, dasi so se mu klnajli do tal. Ej, sedaj ne dobe od njega oblju be, da ne bo pomogol knezu Vitol-du, in oni ne bodo vedeli, kaj jim je početi. Ti pa vedi. da se kralj po.teg-ne za tvojega strica pri razgovoru z velikim mojstrom." Tako ga je razveselil knez Jamont a še bolj ga je razteselila Jagjenka, 'katera, spremlja kneginjo Zjemovi-■ to v puščavo, se je potrudilo, da se I je nahajala ob času* svoje vrnitve j pri Zbišku. • j Na lovu je vladala običajno veli-jka prostost, in nazaj domov so se Jlovci navadno .vračali paroma. Ker pa nobenemu paru ni -bilo dosti mar za to, da bi bil blizu drugega, sta se lahko svobodno razgovarjala. Jagjenka je izvedela že poprej od Čeha, da se nahaja Matija v sužnosti, zato ni zapravljala časa- N,a njeno prošnjo je napisala kneginja pismo velikemu mojstru in razun tega je dosegla še to, da se ga je spomnil kom-tur torunski von V.enden_v svojem pismu, v katerem je 'poročal o tem, kaj se godi v Plocku. On se je sam pahvalil kneginji, da jenapisal, "da se ta stvar mora urediti, ako hočejo spraviti kralja v dobro voljo." In ve likemu mojstru je bilo v tem. času mnogo mar za to, da se močan vladar spravi čim najpoprej v dobro vol jo ter se Križarji zavarujejo od te s-trani, da bodo mogli udariti z vsemi močmi na Vitolda. "TakQ sem storila vse, kar mi je bilo mogoče," je dejala Jagjer\ka pri koncu svojega pripovedovanja, "in ker se kralj vsifcdar potrudi, da vst-reže svoji sestri v maniših rečeh, si bo gotovo šestim bolj prizadeval, u-goditi jej tudi v večjih, o, tem sem prepričana." . (Dalje.prihodnjič ) krščanska intenacio nala. Ljubljana, — Iz Rima poročajo da so se v zmislu želja in izjav sv. očeta Benedikta XV. začele delati priprave za sklicanje mednarodnega ktoliškega kongresa, ki naj bi se vršil v jeseni. Pobuda je izšla iz ust i-talijanske ljudske stranke,Jcatere taj ništvo vodi celo akcijo. Mednarodni katoliški kongres naj izdela skupen akcijski program katoliške internacijonale in zavzame enotno stališče glede strokovnih organizacij in sindikatov delavcev, u-radnikov in malih posestnikov. Na kongres naj pošljejo svoje zastopni ke krščanske ljudske stranke iz vseh malih in velikih držav tostran in o-nstran Oceana; da se snuje enotna fronta katoličanov vsega sveta. Ka- toliška in ternacionala pa noče rušiti narodnih meja, marveč hoče le med narodi v imenu krščanske pravičnosti izbrisati sovraštvo, ki ga je zanesla vojna in organizirati solidar no delo za notranjo in zunanjo obnovo ljudstev in držav. x Ustanovi se centralna pisarna za mednarodno katoliško propagando, ki bo imela tri oddelke za kulturo in tisk, strokovne stvari in politiko. V katoliški internacijonali si morajo bratsko pojati roke vsi, ki izpo^ vedujejo krščanskosocialna načela. To je^načrt, ki ga je v listu J4Co-rrier d'Italija" začrtal posl. Štefan Ca vaz zon i, ki je že pred vojno vodil akcijo za lfatoliško inte^nacionalo. in bil v ta^nunen na Dunaju in Budimpešti. V času, ko svobodomisei-ci vseh smera sklepajo svoje vrste in se vežejo v mednarodne zveze ali vsaj kartele, čutimo tudi katoličani bolj nego kdaj prej nujno potrebo, da združimo tudi mi svoje moči v o-brambo in prospeh katoliških načel. kršganskTdružina narodov. , O binkoštih je izšla papeževa enciklika "O krščanski upostavi miru". Papež naglaša, da je sedaj ko je vojna končana in so zasajena dreve sa miru, prišel čas, da se izrujejo se me in kali sovraštva, ki ovira notran jo spravo med narodi. Namesto tega naj se naseli v vsa srca krščanska ljubezen, ki edina more zajamčiti ne le, duševno, ampak tudi gmo not blaginjo posameznikov in narodov. Vpoštevajoč sedanje izpremen-jene časovne razmere je sv • stolica tudi s svoje strani pripravljena, dop-rineti mirovne misli neobhodno potrebno žrtev s tem, da omili pogoje, ki so veljali za katoliške kneze glede oficijelnih obiskov v Rimu, odkar, se je uničila svetna oblast sv. stolice. S tem se sv. stolica nikakor ne od reka svojim nedotakljivim pravicam marveč smatra svoj sedanji položaj slej ko prej kot abnormalen in pon a vlja vse tozadevne proteste svojih prednikov, da se sedaj, ko se je sklenil mir med narodi, vrnejo tudi sv. štpltci njene pravice, in njeno dosto- • janstvo in odpravi sedanji abnormalni položaj poglavarja Cerkve, vsled katerega iz mnogih razlogov trpe š-kodo tudi narodi. Potem poživlja papež države, naj pokopljejo vse medsebojno nezaupanje in se sklenejc/ veno samo dru žino narodov, da si tako zagotove na eni strani lastno neodvisnost, na dru gi strani pa zavarujejo družabni red in pomet. Samo taka združitev narodov bi mogla ljudstva osvoboditr ne znosnih vojaških bremen in preprečiti nove strašne vojne. Zanimivo je, da enciklika z nobeno besedo ne o-menja famozne "Zveze narodov", pač pa prihaja z lastno mislijo; da se narodi združijo v eno samo družino. « Istočasno je vatikansko uradno glasilo "Os&ervatore Romano" objavilo oficielno noto, v kateri sv. sto lica izjavlja, da se papež nikoli ni po tezal za to, da bi bil sprejet v zvezo narodov, ne potom diplomatov ne drugače. —-o- ŽELEZNA SOVIETSKA VLADA VEDNO OSTREJŠA. -K— Okoli 150 Švedov je dospelo v Stockholm iz Rusije. Vsi se strinjajo v tem, da sovietska vlada avtok-ratično diktatorstvo. Pomanjkanjem v vseh večjih mestih je veliko. Po-pirnatega denarja je veliko, a ga trgovci ne vzamejo. Sovietska vlaila je zelo stroga in nihče ne pričakuje, da bi se vlada s-premenila! Večina Rusov se boji s-Jabega življenja; tisti, ki pa žive v udobnosti, se boje, da udobnost ne bo dolgo trpela. Odkar so Poljaki pričeli ofenzivo, vedo vsi Rusi, kako slabotno je še Poljska. Vsakdo, ki je iskal prostosti v Ru siji, se želi vrniti. • —-o- * * . Veš kaj je v nedeljo popoldne? Seveda vem! Piknik Chicaštih dru štev za orlovski sklad. - * * DRS. HOLLANDER h *' * • & DR. H. O. STERN UentlStS 1355 E. 55th St vogal St. Clair Ave. N/.D LEKARNO. Ure od 9, dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedelj&h. : JAVNA ZAHVALA 1 Cspjem g. J. Wafcči