Steu. 1. V Gorici dne 31. januarja ISIS. Tečaj XI.
Per 211/1915
— R5KI G05P0DAR
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gt-rici — Korenski trg št. 2. List izhaja v drugI polovici vsakega meseca tei stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno.
.Ljubljanska kreditna banka"
podružnicd v Gorici se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Vloge na knjižice obrestuje po 4V|„, vlo£e v tekočem računu po dogovoru.
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezeruni zaklad H 1,000.000-
Centrala v Ljubljani.
hiralnice: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. to____—-—---—--

NflJillT IZIDOR
ml stavbena fvrdka v Gorici
ulica Adelaide Ristori štev. 5.
Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, pro-...... računov ter kolavdacij po najnižjih cenah. - -
Ivan Bednarik
v Gorici via della Croce 6, priporoča svojo knjigoveznico.
Id. PoveraJ
v Gorici na Travniku priporoča svojo izborno trgovino.
IVAN KRAVOS
Gorica na Kornju št. If.
sedlarska delavnica Zaloga konjskih vpreg in potrebščin za potovanje.
Tvornica kmetijskih strojev l
(Lastniki: BRATJE inž. FROSCH)
Izdeluje in prodaja raznovrstno
kmet. orodje in stroje najboljše
---kakovosti.---
^^	Ustanovljena 1875. ■=■ Lastni inž. biro
^BMBBB^ži^Mfe^BiRt	Odlikovana z najvišjimi priznanji na vseh
— razstavah, ki se jih je udeležila. —
Edini zastopnik za Goriško-Gradiščansko Istro in Kranjsko.
»Gopišfto kmetijsko
vrstnih strojev.
Zahtevajte cenike, ki se pošiljajo brezplačno!

wm m wm
J<meeka banka v (gorici
na Kornu št. 12
eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po	5 °|0
stalne vloge po dogovoru tudi višje. Načelstvo obstoji iz gg. Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Matija Rutar, c. kr. viš. sodni svetnik v Gorici, Anton K1 a n č i č, velep. in župan ---v Podgori, Ignacij Kri ž man, naduJtelj v Dornbergu.---
Kakor kaže dosiej, ne bo prišel čilski soliter prihodnjo pomlad v naše kraje, zato pa mora biti skrb vsakega kmetovalca, ki namerava uporabljati za gnojenje dušečnata gnojila, da se previdi že sedaj s kakim drugim dušečnatim umetnim gnojilom. Kot tako nam služi
Žveplenohisli omonijsh
(amonijev sulfat)
To umetno dušečnato gnojilo vsebuje najmanj 20 odstotkov čistega dušca, torej 4—5 odstotkov več nego čilski solitar.
Dobi se pri
„Goriškem kmetijskem društvu"
v Gorici, Korenjski trg - Attemsova palača. Cena je razvidna iz društvenih vesti „Prim. Gospodarja
Primorski Gospodar
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primožu
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici r p.
Izdaja „Goriiko kmetijsko društvo*'.
ffceo. 1. I gorici, dne 31. januarja 1915. £eeaj
OBSEGl 1. Poziv društvenikom „Gor. kmet. društva" in naročnikom „Prim.
Gospodarja" ; 2. 1'erocid, nov preparat za zatiranje trtne pero-nospore ; 3. Dobra in slaba stran neobdačenega sladkorja (Konec); i. Poskusno gnojenje z umetnimi gnojili; 5. Skrb za varstvo rastlin v mesecu februarju; 6. Kmetovalčeva opravila v mesecu februarju; 7. Poročila; 8. Društvene vesti.
Poziv
društvenikom »Gor. kmet. društva« in naročnikom društvenega glasila »Prim. Gospodarja«.
Podpisano društvo, opiraje se na sejni sklep predsedstva z dne 24. decembra t. L in § 8. svojih društvenih pravil, glaseč se »L e t n i n o je p 1 a č a t i v prvi četrtini let a«, prosi najuljudneje, naj vsakteri dosedanji naš društvenik in naročnik našega društvenega glasila »Prim. Gospodarja«, ki namerava ostati v letu 1915 naš društvenik oziroma naročnik društvenega glasila (ta slednji le če ne pripada k »Kmetijski družbi za Trst in okolico) vplača pri društveni blagajni ali pa pošlje po priloženi položnici letnino odnosno naročnino 3 kron podpisanemu društvu d o 1. a p r i 1 a 1 9 1 5.
Kdor letnine ali naročnine dotlej ne plača, se s 1. aprilom 1915. iz imenika č r t a i n i z-tirja potem od njega četrtletno letnino odnosno naročnino ter eventuelne z a Stanke iz prejšnjih let sodnijskim potom.
One, ki dolgujejo društvu na letninah oziroma naročninah nad dve leti, smo iz društvenega imenika oziroma imenika naročnikov že črtali in tem ustavimo pošiljanje društvenega glasila s 1. januarjem 1915., nakar bomo dolžne zneske od njih, ako dolga v januarju ne poravnajo, iztirjavali v mesecu februarju sodnijskim potom. Vsem tem slednjim toplo priporočamo, naj v izogib sodnim troškom poravnajo svoj dolg do konec januarja 1915.
P 211
Konečno prosimo vse one društvenike, ki dolgujejo društvu za razne kmetijske potrebščine, naj poravnajo svoje dolgove do 1. marca 1915., sicer se bo te, po preteku tu označenega termina, iztirjalo sodnijskim potom. Opozarjamo: na to, na naj naši dolžniki nikar ne mislijo, da teh dolgov ni mogoče sodnijsko i z t i r j a t i vsled moratorija. Kdor tako misli, je v zmoti!
Odslej naprej se bodo oddajale kmetijske potrebščine iz društvene zaloge samo proti takojšnemu plačilu in pošiljale se bodo na naročnike samo proti povzetju, kajti razni dobavitelji zahtevajo tudi od društva plačilo za razne kmetijske potrebščine vnaprej.
Gorica, 24. decembra 1914.
Goriško kmetijsko društvo.
Predsednik:	Tajnik:
A. J a k o n č i č.	V. D o m i n k o.
Poročilo c. k. kmet. kem. poskuševališča
v Gorici.
Perocid,
nov preparat za zatiranje trtne peronospore.
Spisal F r. Gvozdenovič, c. kr. višji nadzornik.
Bakreni vitrijol (modra galica) je veljal do sedaj nedvomno za edini zanesljiv in uspešen pripomoček proti trtni perono-spori in drugim sorodnim boleznim poljskih rastlin. Toda, ker je primeroma drag in se njegova cena mnogokrat spreminja, kakor je več ali manj povpraševanja po njem in kakor se ga več ali manj uporablja v kmetijstvu in obrtih, vzbudila se ie med kmetovalci želja, da bi se našel kak drug enako vspešen preparat, ki bi mogel tekmovati z bakrenim vitrijolom, tudi kar se tiče cene.
Že prav mnogo let si prizadevajo v vinorodnih deželah kmetijski znanstveniki in praktični kmetovalci na vso moč, da
bi dosegli ta namen. Tudi pisec tega članka je že leta 1900 na podlagi dotičnih poskušenj objavil razpravo*), ki je imela vsaj nekako teoretično važnost, ker je dokazovala na neizpodbiten način, da so še nekateri drugi kemični produkti, v katerih ni bakra, niti njegovih soli. ki pa vendar v dvojnem oziru popolnoma zadoščajo svojemu namenu, da obranijo trte pred pero-nosporo in da jih ne poškodujejo. V konkretnem slučaju je bil to nikelov sulfat in v manjši meri cinkov sulfat. V gospodarskem oziru pa je ostalo to vprašanje vsekakor nerešeno, ker je bila cena nikelovega sulfata dvakrat večji od one bakrenega vitrijola in ker je trebalo v dosego enakega vspeha še enkrat tolike množine cinkovega sulfata, ki je moral biti vrhutega tudi neutralizovan s sodo. Po tem takem so bili dotični stroški večji od onih, ki jih je prizadela uporaba bakrenega vitrijola.
Od takrat so ponujali v kupčiji marsikatere preparate, da bi z njimi nadomestili bakreni vitrijol. Med temi pa je večina vsebovala kot učinkujoče snov vendar le baker v obliki raznih kemičnih spojin. Toda vsi niso dajali povoljnih vspehov in samo nekateri so imeli to prednost, da je bilo laže in priprosteje pripravljati mešanico za škropljenje proti peronospori, dočim so bili vsi veliko1 dražji od modre galice. Zato so že davno izginili s trga, ali pa se to zgodi v najkrajšem času. Tako ni dozorelo to vprašanje do današnjega dne v gospodarskem oziru do po-voljne rešitve, dasi bi bilo to za našo trtorejo zelo važno. Bakreni vitrijol je pa v znani obliki bakreno - apnene zmesi še dalje zasedal prvo mesto med znanimi pripomočki proti peronospori.
Tako so1 stale stvari, ko je c. kr. pristavu fitopatologične postaje in za varstvo rastlin na Dunaju, dr. A. Bretschneider, šinila misel v glavo, da je poskusil uspešnost novega preparata proti peronospori, ki ga do sedaj še ni bilo v kupčiji in katere mu so dali ime P e r o c i d. To je postranski produkt, ki se dobiva pri izdelovanju onih mrežic, ki dajejo svetilnemu plinu lepšo svetlobo: napravlja se namreč iz odpadkov one obrti v obliki sulfata in je prav za prav mešanica sulfatov raznih redkih elementov. S to novo obrtjo se bavijo »Združene tovarne
*) Fr. Gvozdenovič .Erfahrungen tiber die Bekiimpfung der Peronospora mil Kupfervitriol und einigen dafiir vorgeschlagenen .Ersatzmitteln." Zeit-sehrife fiir das landwirtschaftliche Versuchswesen in Oesterreich, letnik 1900, strari 756 -- 771.
kemičnih izdelkov« Landau, Kreidl, Heller et Comp. na Dunaju XXIII Seb. Kohlgasse 5-9.
Poskušnje. ki so se prav resno delale in več let zaporedoma ponavljale v raznih vinorodnih deželah našega cesarstva in kojih se je posredno deležilo tudi c. kr. kmetijsko - kemično poskuševališče v Gorici, so imele prav povoljen vspeli in so vspodbudile naš zavod, da je priredil v tukajšni deželi celo vrsto poskušenj, ki so potrdile verodostojnost vspehov poprejš-nih skušenj. Te poskušnje so priobčene v obširnem poročilu, ki se ravnokar tiska v nemškem jeziku in se bode skoro objavilo v deželnih jezikih ter brezplačno na razpolago postavilo vsem, ki se za to zanimajo.
Sedanji članek se ne namerava spuščati v podrobnosti omenjenega poročila, pač pa hoče opozoriti kmetovalce na novi preparat, o katerem smemo že danes z dobro vestjo zagotavljati, da bode kot pripomoček proti peronospori popolnoma nadomeščal modro galico; saj se je povsod, in celo v lanski letini, ko so najneugodnejša vremena toliko nagajala in otežkočila škropljenje, a obenem pospeševala razvoj peronospore, imenitno obnesel z izvrstnimi vspehi. Mi smo tako prepričani, o popolnem učinku novega preparata, da se prav nič ne pomiš-ljamo, priporočiti ga v brezpogojno uporabo za škropljenje trt. Toda, da ne izgubimo preveč besed, hočemo nakratko obrazložiti svoje vtise in opazke o novem preparatu in po njih si naredi vsakdo zanesljivo sodbo o sposobnosti tega pripomočka za določeno svrho. Pred vsem naj povemo, kako se pripravlja dotična raztopina.
Pripravljanje P e r o c i d o v e zmesi ne pobere navadno ne več časa, ne več dela, kakor se porabi za napravo znane bakreno - apnene zmesi, delo je približno enako in trtorejec je lahko opravi, samo da se ravna po naslednjih pravilih:
a) Raztapljanje P e r o c i d a. Ta preparat - kristala-sti prah belo-sivkaste barve, ki vleče na rožnato — se nekoliko težje topi v vodi kakor modra galica; zato ga moramo djati raztapljati v vodo na predvečer tistega dne, ko mislimo škropiti. Uporaba gorke vode, kakršna se rabi za raztapljenje modre galice, ne pospešuje raztapljanja tega preparata. Stehtano potrebno množino je vsuti v platneno ali jutasto vrečico in
obešeno potopiti v primerno množino vode (n. pr. 3 kg Pero-
cida v 100 1 vode). Vsako toliko je potresati vrečico v vodi, ne sme se pa stiskati vsebine z rokami, sicer se sprime preparat v kepe, ki bi se še težje raztopile. Ko se je vsa vsebina iz-cedila iz vrečice, oziroma raztopila v vodi, dobimo motno belo tekočino, ki vleče na rožnato, ki reagira kislo kakor raztopina modre galice, radi česar moramo tudi njo neutralizirati. b) Ne u t r al iz i r an j e raztopljenega P e r o c i d a.
V to svrho je uporabljati sveže ugašeno apno v prahu, ki se dobiva tako-le: Vzeti je živo apno in škropiti ga z vodo, dokler začne prhneti. Tako zadobljeno in ohlajeno ugašeno apno je suho in se da zdrobiti v prah.
Za vsaki kilogram (%) v 100 litrih vode raztopljenega Penoeida je vzeti 275 gramov (271!-, dekov) omenjenega uga-šenega apna v prahu; tako se mora vzeti za 2 kg (2%) Pero-cida 550 gramov (55 dekov) in za 3 kg 825 gramov (82J/a dekov) apna v prahu. Če ravnamo tako, smo gotovi, da zadoblje • na zmes ne bo več kislo reagirala, česar se je ogibati, da se ne posmode listi.
Ugašeno vapno v prahu, natančno odmerjeno, je z dodatkom nekolikih žlic vode spremeniti v gost močnik ali belež. To delo je opraviti na dnu lesene posode (ornce, kadi), v kateri ostane Perocidova zmes pripravljena za uporabo. Ko smo to opravili, vlijemo v ono posodo (iti ne obratno) polagoma Pero-cidovo raztopino in premešavamo obenem s palico mešanico, ki nastane iz apnenega beleža in Perocidove raztopine. Ko smo potem raztopino še nekoliko časa doforo mešali, postane ista godna za uporabo.
Tako napravljena Perocidova zmes je po našem mnenju ideal med vsemi dosedaj znanimi zmesmi ki se uporabljajo za zatiranje peronospore. — Ta zmes je bela. mlečnata in tekoča; šele, kadar prav dolgo počiva, se napravi v nji droban in rahel kalež, ki se polagoma poleže na dno ter tvori nekako glinasto in tako lahko goščo, da je zadosti, če se samo malo pretrese tekočina, pa se gošča vzdigne in jo zblo-di. Vsled te lastnosti ostane Perocidova zmes, če je prav napravljena, dolgo časa uporabna; da, mesce in mesce. Ta prednost je zelo važna zlasti za tiste pokrajine, kjer je pomladi mnogo vode, dočim jim je zmanjka poleti. Te prednosti
ne nudi niti galično apnena zmes, katera je uporabna, kakor je obče znano, samo nekoliko dni po napravi. Da bi zadnje omenjena zmes postala trpežnejša in da bi se bolje prijemala listov, so se celo nasvetovali posebni pridevki (n. pr. sladkor, rnelasa, želatina itd.), ki sicer dosezajo deloma svoj namen, pa močno podražujejo škropljenje proti peronospori.
Škropljenje s Perocidevo zmesjo je prav lahko delo, ki ne utrudi delavca, ker mu ni treba stresati škropilnice na ra-menah.
Ker je kalež zelo lahek, ni treba tako imenovanega mešala, s kakršnim je navadno oskrbljena dobra škropilnica in tudi sito (razpršilnik) se tako lahko ne zamaši.	(Konec sledi).
Dobra In slaba stran neobdačenega sladkorja.
(Nadaljevanje in konec).
Seveda se nam danes še ni treba bati ne degeneracije, ne pomehkuženja, vendar vsako umetno sredstvo, oziroma vsak nevaren pojav bo pripomogel k oslabljenju tem bolj, v čim večji meri bo naravo izpodrival. Istotako boi sovrstno z nazadovanjem prvotno prirojene energije pojemala odpornost proti raznim boleznim.
Še ena neprijetna prikazen spremlja neobdačeni sladkor, ako bi prišel splošno in preveč v navado. Črez nekaj let bi sc reklo: Brez sladkorja se niti ne da čebelariti; s tem bi nastala nekaka običajna potreba, ki bi čebelarstvu naložila nov, a prostovoljen davek. Vsakega gospodarstva princip mora biti: Z najmanjšimi izdatki doseči po možnosti velike dohodke. Učimo se tako čebelariti, da v jeseni shranimo medu za potrebo prihodnjega leta!
Najde se čebelarje, četudi redko, ki si od sladkorja obetajo vso srečo čebelarstva ter mislijo, da se zamore z njim čudeže delati. Sladkor je in ostane le »p o m o č v s i 1 i«, ki medu kot naravne čebeline hrane nikdar popolnoma ne nadomesti, le rešiti jih zamore smrti vsled gladu. Ako bi kdo neobdačeni sladkor rabil za špekulativno krmljenje, bila bi to zloraba, kar je
kaznivo. Za ta namen bi se moral ob pomanjkanju medu rabiti navadni, obdačeni sladkor. S sladkorjem se pa zlasti pri špeku-lativnem krmljenju nikdar ne doseže tistega uspeha kot z medom; to tem manj v takih časih, kadar daje narava malo cvetnega prahu. .le še — hvala Bogu! — poštenih in zanesljivih čebelarjev, pri katerih se dobi dober pitanec, ako ga kdo rabi za špekulativno krmljenje; le pravočasno ga treba priskrbeti, že takoj v jeseni. Ajdov med, ki je cenejši, je za čebele najboljši. Menda se bomo čebelarji rajši med seboj podpirali, nego bi pošiljali denar v tovarne bogatinom!
Ako se bo necbdačeni sladkor rabil le v p r a v i potrebi in s tem namenom, za katerega ga je vlada dovolila, se ni bati, da bi čebelam škodoval. Poudarjam pa še enkrat, da je vsaka zloraba kazniva, in ako bi se tozadevno veliko grešilo, smerno zanesljivo pričakovati, da vlada to ugodnost odtegne.
»Potrebo« ne moreš imenovati, ako si ob koncu paše čebelam do malega ves med pobral, potem prideš k društvu1 »Moje čebele nimajo medu, prosim za sladkor!« Opravičiti se da to le v takih krajih, kjer čebele nanašajo večinoma sam gozdni med, ki je kot zimska hrana težko raztopljiv in težje prebaven. V takem slučaju se zimska zaloga do polovice nadomesti s sladkorjem. Tvoja vest in prava »čebelarska« poštenost ti naj pove, kdaj in koliko sladkorja zamoreš uporabljati. Vsak čebelar naj toraj, oziraje se na svoje razmere, do skrajnosti omejuje uporabo sladkorja, najbolje je pa, kedar komu krmiti sploh ni potrebno.
Poskusno gnojenje z umetnimi gnojili.
2e več let zaporedoma se razdeljuje večja množina umetnih gnojil med kmetovalce, zlasti med one, ki umetnih gnojil na lastnih zemljiščih še niso nikdar uporabljali. Kot odškodnina za to brezplačno podelitev gnojil se zahteva samo to. da naj se podarjena umetna gnojila po določenih predpisih uporabijo in da naj se v nastopni jeseni o uspehu natančno sporoči. Gnojila se oddajajo za spomladanske in jesenske setve. Vsled1 izbruha vojne je morala seveda jesenska razdelitev gnojil letos izostati;
sedaj so pa nastopile pri kalijevem sindikatu zopet normalne razmere, vsled česar je njegovo delovanje zopet v enakem tiru kakršno je bilo prejšnja leta.
Kalijevnati gnojili, t. j. 40 odstotna kalijeva sol in kajnit se v kljub vsestranskemu prizadevanju uporabljata doslej še vedno v premajhni množini, dasiravno sta ravno tako potrebna, kakor so potrebna fosfornata in dušečnata gnojila in radi česar se prirejajo gnojilni poskusi. Seveda je treba prirediti te poskuse na tak način, da se kmetovalec natančno uveri o ugodnem učinku in potrebi kalijevnatih gnojil. Da se to doseže, je treba postopati na ta-le način: Na zemljišču, na katerem se hoče prirediti gnojilni poskus, se odmerijo 3 kosi, katerih vsak naj meri po 500 kvadratnih metrov, t. j. po dolžini mora meriti vsak tak kos po 25 in na širjavo po 20 metrov. Za kontrolo mora ostati prvi kos nepognojen, drugi enako velik kos se pognoji s kalijev -natim, fosfornatim in dušečnatim, tretji kos pa samo s fosfor-natim in dušečnatim gnojilom. Meje teh treh kosov je treba označiti z lesenimi količki in spraviti pridelek vsakega posameznega kosa zase, ter ga natančno stehtati. Tehtanje pridelkov je velikega pomena, kajti šele ono nas pouči natančno, koliko več smo pridelali na pognojenih nego na nepognojenih kosih. Ko smo s tehtanjem končali, izračunamo, koliko je vredno ono, kar smo na posameznih pognojenih kosih več pridelali. Od tako dobljenih posameznih svot odbijemo troške za gnojenje in to kar nam poi odbitku ostane, je čisti dohodek. Cenitev na oko je površna in nezanesljiva, zato je treba tehtati.
Pri tej priliki moram opozoriti na to, da pri sedanjih razmerah ni mogoče dobiti Tomaževe žlindre in tudi ne čilskega solitra. V nadomestilo za žlindro se priporoča uporabiti super-fossat, katerega več ali manj že vsakdo pozna in se ga spomladi precej uporabi. Namesto solitra priporočamo, naj se vzame apneni dušik. To gnojilo se pri nas še ni uporabljalo v večjem, ali ker je precej cenejši od drugih dušečnatih gnojil, nam pride v sedanjih časih posebno prav.
Kdor bi bil voljan prirediti tu omenjene gnojilne poskuse, ta naj se zglasi pismeno ali pa ustmeno pri potovalnem učitelju kalijevega sindikata Fr. Mulec v Ljubljani, Marmontova ulica 14. V priglasilih naj se navede to-le:
1) kje se namerava prirediti poskus (na travniku, pri krompirju itd.),
2) kakšna zemlja je na dotičnem zemljišču,
.3) kaj je rastlo na onem zemljišču v pretečenem letu, s čim in kdaj se je zadnjič gnojilo in
4) kako veliko je det i č no zemljišče.
Pripomnimo še, da dobi edeninisti kmetovalec gnojil lahko za dva ali celo tri poskuse, seveda pa le pod pogojem, da te poskuse tako natančno izvede, kakor je bilo prej povedano. Vsak poskus se ima izvršiti na 500 štirjaških metrov velikih kosih zemljišča.	M.
Skrb za varstvo rastlin v mesecu februarju.
Skrbni kmetovalec ima v tem mesecu dovolj ugodne prilike, da poskrbi za obrambo svojih gojenih rastlin. To so opravila, katera se morajo izvesti tekom zime, kajti le na ta način se prepreči večja škoda, ki bi zamogla nastati na spomlad.
Zdaj je zadnji čas, da se debla in debelejše veje sadnega drevja osnažijo in sicer tako, da se z drevesno strguljo ostrga z njih mah in lišaje, ter jih nato namaže z apnenim beležem. Dobro je dodati beležu nekoliko petroleja ali pa anilinovega olja (1 odstotek).
Prične se naj tudi s pomladanskim obrezovanjem sadnega drevja. Vse pri trebljenju nastale večje rane, naj se s kakim primernim ostrilom lepo prigladijo in zamažejo s cepilnim voskom, s katramom ali s karbolinejem. Odstranijo naj se vse mladike, rastoče na korenininem vratu in drevesnem deblu. Po miših, zajcih in kuncih nastale rane naj se z ožern prigladi in jih zamaže potem s kašo, obstoječo iz ilovice, govejega blata, pepela in peska, ter konečno ovije s kakšno cunijo.
Sadno drevje in lepotične rastline, napadene po ščitastih ušicah, naj se namaže ali poškropi s 5—10 odstotno dendrinovo raztopino. Za vedno zeleno drevje in grmovje naj se vzame šibkejša raztopina. Po murvinem kaparju napadenih murv naj se pa nikar ne škropi s to raztopino, pa tudi ne z drugimi mrčes pokončevalnimi sredstvi, kajti s takimi sredstvi se uniči ne samo murvinega kaparja. marveč tudi prekoristno zalego nekega najezdnika (Prospaltella), kateri je hud preganjalec oziroma uničevalec murvinih kaparjev. Ta prekoristen mrčes se je namreč pri nas umetnim potom že močno zaplodil.
Pozor na krvavo ušico! Mesto, na katerem čepi ta mrčes je z nekim belim puhom prevlečeno. Ce se je polotila drevja ta ušica, naj se zdravijo napadena mesta na oni način, kakršnega smo priporočali v pretečenem mesecu.
Pregledajo naj se od časa do časa na jabolčna in hruškova debla privezani pasi iz nabrenkanega papirja.
Če se zapazi, da so se poskrili v njihove votline razni rilčkarji, naj se jih odveze in položi nad posodo z vrelo vodo, da rilčkarji za vročino poginejo. Ko se jih je tako rilčkarjev otre-bilo, naj se jih znova nastavi.
Lepivni pasi, nastavljeni za loven je pedičevih metuljev, naj se puste še nadalje na deblih, od časa do časa pa naj se jih prestrga iz znova namaže z lepivom. Na te pasove se vlove čestokrat tudi razni drugi škodljivci, včasih celo rilčkarji.
V tem mesecu se navadno obrezujejo trte. Če so bile trte v kakem vinogradu napadene v pretečenem letu od katerekoli bolezni, naj se odrezano rožje čimprej spravi iz vinograda in uporabi za kurjavo. Po končanem obrezovanju naj star lu-bad s trtnih debel ostrga, nato spravi na kup in sežge na licu mesta. Da se trte obvarujejo kozavosti, grozdne plesni in bledice, naj se konečno namažejo z vodo, kateri se dodalo na vsakih 100 litrov vode po 10 k g železne galice in 10 k g koncentrirane žveplene kisline.
Izpuli naj se štore zelja in kapusa po njivah, kakor hitre se opazi grčavost na njih, kajti v teh grčah čepi zeljni so vražnik.
Ako vreme dopušča in se je zemlja primerno osušila, naj se travniki porranajo.
Zdaj je čas, nabaviti si primernih semen. Da se obvaruje žito sneti in raznih drugih bolezni, naj se ga namoči pred seja • njem v formalinovi ali pa modrogalični raztopini. Tako namočeno seme naj se pred sejanjem posuši na solncu. Pozor pri nabavi deteljinega semena, kajti nevarno je, da vsebuje predeni-co. Kdor ga kupi, naj zahteva jamstvo za to, cia je seme pre-rienice prosto, in če je v dvomu, naj ga izroči v preiskavo kakšnemu poskuševališču ali pa zavodu za preiskovanje semen. Krompir za sajenje naj se kupi iz takih krajev, v katerih ni bilo krompirjeve bolezni, osobito pa takozvane »krčevice listja«.
Ta bolezen se je ž ali bog pojavila tudi pri nas na nekaterih Krajih.
Poskrbi naj se pravočasno za nabavo raznih sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni. Za zatiranje perenospore na trtah se uporablja dandanes namesto modre galice z izbornirn vspe-hom, nek nov preparat, t. j. takozvani »Perccid«. Nabavi naj s: vsak že sedaj dobre trtne škropilnice, žveplalnike in drugo takšno orodje, a poskrbi naj tudi, da se staro orodje začasa popravi.
Natančna navodila in pojasnila, tičoča se varstva rastlin in uporabe raznih sredstev z zatiranje rastlinskih bolezni iti raznih škodljivcev, daja brezplačno vsakemu podpisano vodstvo.
Vodstvo c. k r. kmet. - k e m. p o s k u š e v a 1 i š č a
v Gorici.
Kmetovalčeva opravila v mesecu februarju.
Na domu: Sedaj je čas za naročbo potrebnih semen. O lepem vremenu prezračuj pridno razne shrambe. Molzno živino krmi pozimi dvakrat, vprežno pa trikrat na dati. Skrbi, da bo živina sita, a tudi napojena; napajaj jo po dvakrat na dan. Ce lansko vino ni še pretočeno, pretoči ga vsaj v tem mesecu. Shranjeni krompir večkrat pregledaj in če je pričel gniti, prebiraj ga večkrat in gnilega odstrani.
Na pol ju: Dokler je zemlja premokra, ne loti se cbde-vanja, če je pa dovolj osušena, orješ lahko za jaro žito. Žitno seme namakaj pred sejanjem v 2 do 3% modrogalični raztopini, ker galica pomeri kali raznih žitnih bolezni. Preglej, če so jarki in poti ob polju v redu. Pognoji deteljišča s pepelom, ali pa s superfosfatom in kalijevo soljo. Gnojnice ne polivaj po de-teljiščih, ker je to potrata.
V v i n o gradu: Če ni premzrlo, lahko sadiš trte, a o lepem, toplem vremenu trte lahko tudi obrezavaš in privezavaiš. Če vinogradov niso še pognojil, pognoji jih sedaj in sicer s superfosfatom, kalijevo soljo in žvepleno-kislim amonjakom. Na-
mesto amonjaka vzameš lahko in sicer, ko začno trte poganjati, čilski solitar.
Vsadovnjaku: S sajenjem sadnega drevja lahko prič-neš. Za nabiranje cepičev je sedaj ugoden čas. Poberi z drevja goseničje zapredke in sežgi jih. Sadne divjake, ki so dovolj močni in jih nameravaš cepiti v drevesnici, posadi v njo. S cepljenjem sadnega drevja v roki lahko pričneš.
Na vrtu: Sejaj zgodnji grah, petršilj, špinačo, solato in korenje. Pripravi gnojne ali goirke lehe za izrejo sajenic zgodnje zelenjave, kakor solate, zelja, kapusa, paradižnikov, kumar in čebule. V gredice pa posejaj tudi mesečno redkvico. Špargljeve nasade ckopaj in če je treba pognoji jih.
N a t r a v n i k u: Če hočeš imeti na travniku močno travo, pognoji ga z gnojnico ali pa z žveplenc-kislim amonjakom in sicer s slednjim, kakor hitro začne trava gibati. Hočeš pa imeti na travnikih mnogo detelje, pognoji ga s superfosfatom in kalijevo soljo.
V gozdu: Za nabiranje gozdne stelje je sedaj primeren čas. Pripravi si les za trte, za visoki fižol, za kurjavo itd.
Poročila.
Mikroskopična preiskava otrobov (posevkov). — Kdor hoče priti na sled najnavadnejšim sleparijam v kupčiji z otrobi in njihovemu onečiščenju s takimi primesmi, ki so živalskemu zdravju škodljive, naj da dotične vzorce mikroskopično preiskati. Glasom cenika, veljavnega za vsa državna poskuševali-šča, znaša pristojbina za takšno preiskavo od 2 do 4 krone, kar zavisi cd večjega ali manjšega truda, ki ga provzroči vsaka posamezna preiskava.
Da se v sedanjih težkih časih našim; živinorejcem olajša uporaba preiskave otrobov, je c. k. poljedelsko ministerstvo, sprejemši naš predlog, pooblastilo naš zavod z odlokom z dna 25. decembra 1914, št. 47106, da sme znižati začaisa vojne prej-omenjeno pristojbino za vsak preiskovani vzorec otrobov na eno krono.
Obveščajo se tem potom živinorejci vse one zadruge, ki se bavijo s skupnim naročanjem kmetijskih potrebščin, ter va-
bijo, naj se čim mogoče pridno poslužujejo te olajšave.
V preiskavo je poslati vzorec otrobov, tehtajoč približno 250 gramov. Da bode imelo spričevalo, izdano za preiskani vzorec otrobov, v spornih slučajih praktično vrednost, je treba, da se jemljejo vzorci na neizpodbiten način in sicer v navzočnosti dveh prič in obenem se morajo vzpričo teh takoj zapečatiti. Ko se gre za veliko količino otrobov, naj se vzame iz vsakega posameznega vagona po en vzorec in sicer na ta-le način: Vzame se iz vsake desete vreče, nahajajoče se v enem in istem vagonu, po eno pergišče otrobov, dene vsa vzeta per-gišča na kup, jih nato md seboj dobro premeša in vzame od vse te mešanice vzorec, katerega naj se vspričo prič zapečati in pošlje kemičnemu poskuševališču. Seveda mora biti vzorec tako označen, da se lahko takoj ob prejemu ve, kakšen vzorec je in zakaj se ga pošilja. - Ravnateljstvo c. kr. krnet.-kem. po-skuševališča v Gorici.
Ministerskj ukaz glede klanja živine, — SI. januarjem t. I. se je razveljavil ukaz z dne 14. oktobra 1914., glasom katerega je bilo omejeno klanje telet, starih pod 6 mesecev; zaklati se je smelo taka teleta samo z oblastvenim dovoljenjem.
Ker pa je bilo v interesu kmetijstva in narodnega gospodarstva sploh, da ostane še nadalje v veljavi naredba, katera se je uvedla izpočetka samo v poskusno svrho za nekaj mesecev in sicer v prid pospešitve pomnožene izreje telet, zato je izdalo c. kr. poljedelsko ministerstvo, sporazumno z minister-stvom za notranje zadeve in trgovino, sedaj iznova minister-ski ukaz, s katerim se podaljša za dobo izrednih razmer, pro-vzročenih po vojnem stanju, veljavnost navedenih določb glede omejitve klanja telet; te določbe se pa obenem bistveno raz širijo.
Ker so se semnji neprenehoma prenapolnjevali s klavno živino, ker je nadalje zrniraj naraščalo število živinčet, ki so se zaklala, a so bila sposobna za rejo, konečno ker se je opeto-vano vgotovilo, da se je zaklalo visoko brejo živino, kar je vredno velike graje z živinorejskega kakor tudi iz narodnogospodarskega stališča, v sedanjih razmerah celo , obžalovanja vredno, zato je bilo na vsak način potrebno, da so se dosedanje določbe z ozirom na to živino raztegnile.
Temu primerno se je z ukazom z 23. decembra 1914, drž. zak. št. 353, stopivšim v veljavo s 1. januarjem 1915, v interesu živinoreje, kakor tudi bodoče aprovizacije z mesom in mlekom, prepovedalo klanje takih krav, telic in svinj, ki kažejo očitne znake brejosti. Določba, da se smejo zaklati živinčeta samo z oblastvenim dovoljenjem, dovoljenjem občinskega prestojnika
oziroma strokovnega organa, katerega imenuje politična okrajna oblast, se je raztegnila na teleta, telice in vole do starosti 21/2 let in na bikce in bike do starosti 2 let.
Ako se bo hotelo doseči s pomočjo ukaza nameravani namen, tičoč se povspeševanja izpodreje živine, se bo moralo na-taivnost odreči oblastveno dovoljenje. V izjemnih slučajih pa se dovoljenja vendar lahko da, zlasti če tele že na zunanje ne kaže sposobnosti za izpodrejo, če so živinčeta bolehna, če imajo pogreške in če se slabo razvijajo — (pri čemur se je treba seveda ozirati tudi na taka živinčeta, katerih meso podelajo mesarji v klobase) —, nadalje če v resnici primanjkujejo potrebni hlevi ali pa krme za živino, kakor tudi tedaj, če bi za-moglo v hlevu pridržano živinče provzročiti živinorejcu občutno škodo bodisi glede preživljanja družine, bodisi glede gospodarskega obrata.
Na vsaki način se bo moral ukaz prav strogo uporabljati, ako se bo hotelo doseči oni smoter, kateri je velikega pomena za vse prebivalstvo. To je zajamčeno po predpisih za evidenco in kontrolo izdanih izkaznic, z nadzorovalno pravico političnih oblasti, z globami, ki jih določa ukaz za slučaj prestopkov tega ukaza, konečno pa tudi s tem, da ima politična okrajna oblast pravico prepovedati zakol živine in po svojem mnenju odločiti, da se živina kje drugje izredi ali pa da se dotično živinče proda na nevarnost in stroške lastnika.
Krmljenje živine z žitnim zrnjem in žitno moko prepovedano. — Varčiti z domačimi zalogami žitnega zrnja, sposobnimi za kruh, s katerim nam bo treba izhajati do prihodnje žetve, je v sedanjih časih resna dolžnost vsakega državljana.
Uvaževaje to, je napotilo vlado že pred kratkim časom, da je odredila, da se smejo mletveni izdelki pšenice in rži in sicer bodisi kot moka kakor tudi kruli spraviti v promet le v obliki primerne mešanice z ječmenom, koruzo in krompirjem. Naravna posledica tega odloka pa je, da se mora prepovedati tudi krmiti živino z žitom.
Z ukazom poljedelskega ministerstva z dne 5. januarja 1915. se je izdala, sporazumno z soudeleženimi drugimi mini-sterstvi, v tem smislu potrebne naredbe. Prepoveduje se krmiti živino z ržjo in pšenico, sposobno za mlenje, prav tako tudi z enakim ječmenom, bodisi z nezdrobljenim kakor tudi z zdrobljenim, a tudi s pšenično, rženo in ječmenovo moko, sposobno za izdelovanje kruha.
Z ozirom na posebno otežkočeno krmenje živine pri sedanjih razmerah, ko si močnih krmil ni mogoče nabaviti, izdale so se gotove olajšave, tičoče se te prepovedi.
Tako dovoli lahko politična deželna oblast iz važnih gospodarskih razlogov, da sme živinorejec izjemoma krmiti svojo živino z ržjo in ječmenom, seveda pa le tedaj, če je to žito sam pridelal.
Ta določba je važna zlasti za kmetijska gospodarstva v goratih krajih, t. j. tam, kjer se drže še dandanes naturalnega gospodarstva 111 kjer se ne izplača prevažanje žita, katerega pridelajo že tako le v mali množini, na bližnji trg.
Druga izjema te prepovedi je ta, da se lahko izda poki posebnimi pogoji dovoljenje v prid pitanju živine s suho klajo, ker je to obenem v prid aprovizaciji. Postajam, ki se bavijoi s tem, lahko dovoli politična deželna oblast s pooblaščenjem poljedelskega ministerstva, da smejo krmiti živino tudi s takim ječmenom, ki ga niso same pridelale.
Ta izjemna ugodnost, katere pa se živinorejci baje ne bodo pogostoma posluževali in sicer radi visokih cen ječmena', nudi v gotovih posebnih razmerah jamstvo za vzrejo prešičev za meso, kar pa je obenem glede na aprovizacijo zelo važno.
V tem ministerskem ukazu je preskrbljeno tudi za nadzorstvo po oblastnijah. Kako se naj nadzoruje, je povedano v posebnem odloku, izdanem na politične oblasti, kajti njim je naloženo, da imajo nadzorovati tozadevne obrate in gledati strogo na to, da se prepreči uporaba navedenega žita in moke za živino.
Društvene vesti.
»Goriško kmetijsko društvo« v Gorici. — Korenjski trg (Attemsova palača) ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine :
Rudninski superfosfat s 14 16 odstotki v vodi raztopne fosforove kisline, kvintal po 7 K 50 v;
Kalijevo 40% kvintal po 13 K 50;
Amonijev sulfat z 20]/2 odstotki dušca, posušen in semlet, kv po 38 K, nadrobno pa po 40 v kg;
F i c h t e n i n, sredstvo zoper razen mrčes na rastlinah iti živalih 1/4 kg po 80 vin.;
K 1 a j n o apno in sicer pracipitat s poprečno 38% skupne fosforove kisline, od katere je raztopne nad 90%, na debelo t. i. v vrečah po 50 kg po 24, nadrobno pa po 28 v kg;
D e n d r i n ali v vodi r a z t o p n i k a r b o 1 i n e j, sredstvo za pokončevanje mrčesa in njegove zalege na sadnem drevju, kg po 80 v;
A m e r i k a n s k o lepivo »T r e e S t i c k y« za lo~ venje malih pedicev ali črešnjevih črvov, angleški funt po 2 K 30 v;
Papir za rt a s t a v i j a n i e 1 e p i v n i h pasov, na katere se namaže lepivo za lovenje pedicev, kg po 60 v;
Razen prejnavedenega blaga ima vedno v zalogi sol za živino, različna jeklena orala, slamoreznice, trtne škropilnice itd.
Opozarjamo p. n. društvenike, da naj naročajo vse gospo darske potrebščine pri društvu pravočasno, ter naj se ozirajo pri naročbah na objave v društvenem glasilu pod naslovom »Društvene vesti«. Društvo ima svoji zalogi le one kmetijske potrebščine, ki so naštete v »Prim. Gospodarju«, zato naj se onih predmetov, ki niso v njem navedeni, sploh ne zahteva.
Žveplo za žveplanje trt. — Društvo namerava za vsak siučaj že sedaj nabaviti za svioje društvenike primerno množino žveplene moke in sicer čisto semleto žvepleno moto (Zol-fo ventilato) in galično-žvepleno moko (Zolfo rarnato, 3%).
Kdor si hoče zagotoviti eno ali drugo vrsto žvepla za žveplanje trt, naj se zglasi pri društvu ustmeno ali pa pismeno in da ali vpošlje na račun za vsaki kvintal žvepla, ki ga naroči po 10 kron varščine. Naročbe se sprejemajo do 20. februarja 1915. —
Radi izvarednih razmer se bodo oddajale kmetijske potrebščine od 1. decembra t. 1. nadalje do preklica, iz društvene zaloge samo dopoldne, t. j. od 8—12. ure dopoldne. Popoldne bo društvena zaloga zaprta.
Društveni urad bo odprt kakor običajno od 8- 12. ure pred-poldne in od 2. 4. ure popoldne.
Tobakov ekstrakt. — Marsikateri naš društvenik bi se bil lansko leto rad poslužil tobakovega ekstrata za pokončevanje raznih rastlinskih škodljivcev, ali ker se ni začasa z njim pre-skrbel, je moral to opravilo opustiti in nehote gledati, kako mu škodljivci rastline objedajo in uničujejo. Da bo v bodoče tega izvlečka pri glavni zalogi tobaka v Gorici vedno dovolj na razpolago, poskrbeti hoče naše društvo. Da mu pa bo mogoče izpolniti to, obrača se do vseh društvenikov in vabi, naj se blagovoli zglasiti pri njem že sedaj vsak in naznaniti približno količino ekstrakta, ki ga bo pozneje rabil.
CEPLJENE TRTE
raznih belih in črnih sort ter za namizno grozdje l a §«r P° najnižjih cenah
ima na prodaj
v veliki množini na raznih ainerikanskih podlagah
Krsto Pečenko
v Komnu na Krasu.
V interesu vinogradnikov priporočam, naj se naroča trte že poleti, sicer se lahko zgodi, da bodo nekatere zaželjeue vrste kasneje že docela razprodane!
Cenik je brezplačno na razpolago!
GORIŠKO VINARSKO DRUŠTVO

vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna goriška vina. Razpošilja ni. vse kraje od 56 litrov dalje. Vzorce ^in pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica Torrente poleg Vinar-av wm m ske kleti 12. m mw w
HHI
goriški kmelovalec, ki se bavi s pridelovanjem črešenj in je nastavil prošlo jesen na debla lepivne pase t. j. papirne pase namazane z lepi-vom za lovenje mrčesa, ki ne zleta, ampak lazi po deblu na drevje, se je lahko uveril, da je lepivo, zvano
„Tree Stickyu
(amerikansko lepivoj edino in najbolje sredstvo za to, da se
obvaruje črešnje pedičevih gosenic.
Kdor pravočasno nastavi lepivne pase, uverjen naj bo, da mu mali pedic ne bo delal škode na črešnjah.
»Goriško kmetijsko društvo« kot glavni zalagateij amerikanskega lepiva za Goriško-Gradiščansko, za Trst z okolico in Istro sprejema že sedaj naročbe na to sredstvo.
Sadjerejci zglasite se pri tem društvu in naročite čim prej potrebno množino tega lepiva, da obvarujete prvi pomladanski pridelek — vaše črešnje.
Prečitajte natančno članek, pri-občen v 4. številki lanskega .Primorskega Gospodarja na strani 53-ne odlašajte z naročbo!
w VSAK -m
um
9
sedanji čas, so Kayser, Afrana in Veritas
najboljši, pripravni tudi za umetno vezanje. 4aii
Dobivajo se samo pri
v Gorici na Komu IZ.
Cenike na zahtevo brezplačno.
J Lastna mehanična m delavnica, m
11111
40 odstotno kalijevo sel
ima na prodaj „Goriško kmetijsko društvo" v GORICI
na Eornu št. 2, (v Attemsovi palači). — — — — — —
Denar prihrani kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri
ANTON BREŠČAK
GORICA - GOSPOSKA ULICA ŠT. 14 - GORICA
Via Signori, lastna hiša — kateri ima v zalogi najbogatejšo zbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najce-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žime in platno.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Cene brez konkurence. — Daje se tudi na obroke.
BHlgHHHEEHiaBHHBBI3
Iz raznih poročil se razvidi, da letos Tomaževe žlindre ne bo v naše kraje, zato bomo primorani uporabiti kot nadomestek za to foufornato gnojilo ono, katero se pri nas najlaže dobi in to gnojilo je:
Rudninski superfosfat,
vsebujoč v vodi raztopno fosforovo kislino.
To gnojilo ima v zalogi
„Goriško kmetijsko društvo" v Gorici,
Korenjski trg - Attemsova palača.
finrto ii safljarsko M?o
v Rihemberku
proda iz lastnih drevesnic in trtnic več tisoč visokodebelnatih in pritlikavih. sadnih drevesc, ter 50.000 bilf Riparia Portalis in Rupestris — — — monticola. — — —
Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. (Odgov. M. Zimic)