PODLISTEK. Roka ob križu. (Dalje.) ,,Poj(!\i torej z menoj k župaau, da tamkaj ponoviS, kar si meni povedal. Potem dobiš denar]a, da si ga labko zopet privoščiš, prej ne." „ ,,Rad grem s teboj. Boš videla, govoriti znam kakor knjiga,, 6e je treba." Par minut pozneje je bilo zbraniih pri županu veS prič in smolar je povedal še enkrat, kar Je yedel in znal. Vsi so srSno želeli, tla bi se kmalu izboljšaJa Tonetova zadeva. Z,e od tega, kar je povedal smolar, so prlčakovali veliko, ako bi se tudi ničesar driiig^ga ne našlo. Katica si je mecl tem Se tudi ves na|daljni naftrt izmislila, ki ga zdaj tudi drugiia pove. Danes mo.ra itak na Brdo. Na povi>atkhi pojde prav blizu mimo gozdarjeve hiše. Mladi gozdar, ki j« ob tem Casu navadno doma, jo bodfe ^tovo spremil. In ona bo šla po poti mmo križa in kapelice, ki je v bližini in tako se mora vse izkaztUi. JA k temu rabim pričo", meni dekle. ,,Nekaj mož mora biti jskritih ^a kapelo, da vse sliŠOjo." ^iupan in učitelj ji obljubita pomoč. Določili sti 8as, ob katorem pnide z gozdarjem mimo. Smolarja so pa med tem časom spravili v varno zavetje, da jim ne bi pola-aril podjetfa. Ze takoj opoldan se odpravl Katica na pot in pnide mimo kapelico in križa, kjer je bil umorjen gdzdai-. Ve6 takšnih križav je staJo v bližini, vsi nafirarljeni iz lesa, s knioga je bil sosiavljen mrt- va^ki oder. Kafc«a je hitro poiSikaJa kri'ž, ki je naznanjal gozdarjevo mesto, na kojem je bilo 5itati:  ,,Brezbožna roka lovskega tatu ga je vstre- lila pri izpolnjevanju dolžnosti svojega stanir." Mislila je na umrlega z nemjo prošnjo, naj ji pomaga razkriti pravega morilca. Ko pride na povratku mimo gozdarjeve b#Še, prihiti ta res ven in ji ponuVii spremgtvo. Dasi ji je bil iz dna duše zoprn, se naredi veselo vsled tega. Med potjo ji je hvalil svojo novo službo ter začel namigavatir, da mu ni zopenna in da bi jo vzel rad v zakon. A Katica ee je naredHla, kakor bi ga ne razumela, V bližini kapele je hotel Franc-5 kreniti s pota ter napraviti ovinek — a Kaifica hoče ostati na  glavni poti. Gozdar skuSa ugovarjati, ko ga deklica vpraša: ,.Kai se mogoče bo.iJS mimo križa iti?"  ,,Bal? Pred 5im bi se bal?", odgovori lovec, smeje se. ,.Bojim se samo, da bi rne ti ne imela rada. Pojdiva po poti,' ki ti najbolj ugaja." Ko pridcta do križa, refe dekle: ,,Dajva zmoliti očenaš za tega, ki tukaj epodaj leži!"  Med tem ga pa natanko oppzuje. France spremeni nekoliko barvo, ko pogleda na križ, a; odgovori brez ]X)miSIjania:  ,,Ce mn bodo le kaj pomagalo. 0 vicab imam nekako svoje mnenje. Mislim, da žge žo dovolj na tom svetu, da aa on©ga ne preostane veS veliko; s« pač gre za io, kakšno vesl imai kdo." »iFrance, kakgno vest imaS ti? Dobro ali slabo?" ypraSa Kalioa naglo. ,,Ne slabšo kakor tisoč dnigib. in tudi ne boljšo. Za lovca dovolj dobro. In >če postaneŠ moi.a žena, boŠ videla, da boŠ lahko sbajala z menoj." A Katica se ni hotela takoj udati. ,,Ti me hoCeŠ za žemo, France? Potem mora biti vse med nama poprej na jasnem. Povej mi, ali se čutiŠ popolnoma nedolžnega ob gozdarjevi smrti?" ,,iKako prideg do tega vprašanja?" ,,Hm, tako; sanjalo se mi je, da si imel ti pri cel* stvari roko ztraven. In nisem imela veČ miru!" ,,Pa saj veg, da je Tone to storil." ,,Seveda vem, da mora za zloftin trpeti, moje sanje pa mi nočejo iz glave, in ne morem biti prej tvoja, dokler mi nisi prisegel," da si popolnoma nedolžen!" France pogleda nemirno dekle, potem so pa nasmeji in refie: ,,Zakaj bi tega ne mogel priseo*.?" ,,Potem položi roko na križ in reči: Bog me kaznuj, <5e lažem!" wKaj ti ne pride na um?" se skuša nasmejati. ,,Na ta križ?" ,.Da! Saj veŠ, da pokliče morilca po imenu in bi ta tega ne storil, ker bi moral nesrečno umreti!" Lovec zdrži pogled dekleta. ,,Vraga, kakgne neumne reči ti blodijo po ^lavi! Naj tž bo moja prisega dovolj, kaj je treba Se drugih neumnostij? ,,Tora.j ti ne položiS roke na križ?" ,,K temu res ivjnam veselja'/" ,,Potem pa z Bogom!" Katica stori, kakor bi se hdtela oddaljiti. (Konec prihodniič.)