Leto IX.
Tomo Zupan — ielezomaSnik
Zelezomašnik, apostolski protonotar, prelat, odlikovan z redom sv. Save III., msgr. Tomo Z u p a a (rojen 21. 12. 1839) je med prav redkimi duhovniki, ki so doživeli železno ma£o, t. J. 70-letnico maništva. Pred leti jo je sede opravil žužember-fikl dekan Mihael Tavčar. Prelat Tomo Zupan je zares železomašnik, neumorni delavec kot Šolnik, nepozabljen stotinam hvaležnih učencev, ki jih Je navajal omikanega vedenja, kot dolgoletni pr-vomestnik prve slovenske narodno obrambne Družbe sv. Cirila ln Metoda, kot govornik ob mnogih narodnih ln cerkvenih prilikah, kot pisatelj, zlasti kot nabiralec vsega, kar je v zvezi z njegovim velikim sorodnikom Francetom Prešernom. Železna je njegova desna. Njegovo pero ne pozna nobenih tresljajev. Vodi ga mladenlško čil duh. Tak naj ostane na divnem Okroglem do stotega jubileja in še dalje!
80-letnlca skrbne matere
V Ljubljani, dne 23. marca 1933.
MtlHlIllllllHlIMHIlHn
Štev. 12.
Na Jožefovo je praznovala ugledna Ljubljančanka gospa Josipina Simončičeva roj. Pogačnikova svoj 80. god. Kljub visoki starosti in skrbi polnem življenju je še vedno telesno in duševno čila. Spoštovana ln nad vse ljubljena je od svojih otrok ln vnukov, čislana od obilnih sorodnikov in znan-
cev Luč sveta Je zagledala Pod gradom pri Zalogu, kjer je njen oče Jože (Zoretov) z Dola Imel posestvo in oljarno. AOd tu so se preselili na Trato pri Ihanu, kjer Je doraščala v čvrsto in brhko dekle. Komaj dobro dorasla pa je že morala za kruhom v Ljubljano. Kmalu pa je stopila v zakon z že pred 23 leti umrlim Jožkom Simončičem iz fit. Ruperta na Dolenjskem. Rodilo se jI Je sedem otrok, ln sicer tri dekleta ln štirje fantje. Vso skrb ln brlgo sta posvetila njihovi vzgoji ter Jih odredila v odločno narodno naprednem duhu. Pri dokaj pičlih dohodkih in tako veliki družini Je bilo treba gledati na vsako malenkost. Pri vsem tem pa je ohranila dobro voljo brez čemernosti. Odtod tudi njena svežost v tej starosti. Vseh sedem otrok sta izšolala ln pripravila do lepih položajev. Hčerke so bile učiteljice, fantje so vzorni, splošno znani Sokoli. Dobra mati Jim še vedno gospodinji, brez očal zlika ln pošije sama vse perilo. Svetovna vojna tudi nji ni prizanesla. Zet Mihajlo Dolenc, nadučitelj v Železnikih, odločen prosvetni delavec, poročen s hčerko Marijo, je pustil življenje na bojnih poljanah v najlepši moški dobi. Pa čaša bridkosti še ni bila polna. Padel Je septembra 1917, a dober mesec kasneje je umrla zaradi žalosti ln preobi-lega truda še žena, zapustlvši dva sinčka še ne štirih ln treh let, Miloša ln Ladka. Obe siroti je prevzela stara mati v svojo največjo skrb to danes Je prvi v osmi, drugi pa v sedmi šoli*Tako se gospa Simončičeva ozira ob svoji 80-letnlci s ponosom to zadoščenjem na svojo preteklost
Dr. Anton Božič f
V Celju je umrl po tezjiem trpljenju odvetnik m posestnik g. dr. Anton Božič v 57. letu starosti. Z njim odhaja od nas ena najmarkantnejSih in najzaslužnejših osebnosti bivše Spodje Štajerske. Pokojnik se je rodil 12. decembra 1876 Y Stročji vasi pri Ljutomeru. Po končanih gimnazijskih študijah se je posvetil pravu ln stopil nato v sodnijsko službo. Kmalu je pa videl, da v tem poklicu ne bo mogel razviti vseh svojih sil ln šel je k advokaturi. Ves čas svojega življenja v Celju se je udeleževal političnega in gospodarskega življenja celjskih Slovencev. Pokojnik je bil pred svetovno vojno dolgo vrsto let občinski odbornik. Posvetil je vse svoje sile gospodarskemu napredku. Bil je v upravnem svetu mestne hranilnice, ustanovitel in dalj časa predsednik Kmetske posojilnice, predsednik Društva hišnih posestnikov ln predsednik Cerkveno konkurenčnega odbora. Pokojnik si je pridobil veliko zaslug pri nacionalizaciji gospodarskih podjetij, zlasti takoj po svetovni vojni. Pri nacionalizaciji takih gospodarskih podjetij ni priskočil na pomoč samo kot odvetnik in svetovalec, nego tudi s finančnimi sredstvi. Dr. Božič se je zelo veliko udejstvoval v političnem življenju ln je bil vedno med prvimi voditelji celjskih Slovencev. Znan je bil kot dobričina in poštenjak. Pokojni zapušča žalujočo vdovo in 7 otrok. Ime pokojnika bo ostalo vedno v najlepšem spominu med celjskimi Slovenci, žalujoči družini pa naše globoko sožalje.
Smrt najstarejšega Poljanea
Po kratki bolezni je ugrabila smrt očeta Prcv davca — g. Antona J e s e n k a, ki mu je manjkalo ie 10 tednov do dopolnitve 92. leta starosti ln je bil najstarejši ne samo v poljanski vasi, temveč tudi v poljanski občini .to najbrž tudi najstarejši moški v vsej Poljanski dolini. S pokojnikom, ki Je bil pri svoji visoki starosti telesi«» trden to duSevno Izredno svež, stara grča in eden od predzadnjih prijateljev pokojnega dr. Ivana Tavčarja, mož kremenitega značaja ter prirodn® bistrtoe to vedrine, kakršne najdemo tako dobro orisane v dr. Tavčarjevih spisih. Brat očeta Pro« davca pa je bil pokojni slovenski pisatelj, pro^ fesor Janez Jesenko v Trstu. Oče Prodavec Je btt kot pravi sto prlrode ponosen na svojo telesno moč, večkrat Je menil, da bo dočakal 100 let, sam si Je ustvarjal svoje nazore, bil pa je vednj zavzet za napredek to izobrazbo, katero Je na* klonil tudi svojim otrokom, ter Je ob vseh vo» lltvah očitoval svojo naprednost to ljubezen do države. V gospodarstvu si Je pridobil temeljite l*. kušnje to do zadnjega Je preudarno odrejal, kaka naj se opravi to to ono delo na domačiji.
Jubilant Jožko Korošec
V Celju Je slavil na Jožefovo 75-letnico g. Jožkqn Korošec, ki Je bil v najtežjih časih navdušen na4 rodnjak. Njegovega zaupanja v našo narodno lnj državno bodočnost ni mogla omajati nobena sila* ničesar od tega, kar pa je njegova okolica n& kratko označevala kot »pritisk in tok razmer.* Z vsemi svojimi silami se je mož boril proti tokii in posegel je tudi v zgodovino predvojne Srbije*, Kakor njegov svak dr. Kustudič, je bil tudi ott zaupnik Petra Karadjordjeviča ter posredovalen med Srbijo ln njenim bodočim kraljem. Blagopo* kojni kralj Peter se Je jubilanta spominjal svojih zadnjih dni, veliki idealist g. Korošec p$ svojih zaslug ni nikdar iznašal ter Izkoriščal isf preživlja tako svojo starost v zelo skromnilj razmerah
Od krampa do peresa
Pretekli petek Je za večno usnul slovenjebistri-žki odvetnik dr. Urban L e m e ž v lepi starosti 75 let. Ime dr. Urbana Lemeža Je tesno zvezano s slovenjebistriško podružnico CMD, ki Je lani praznovala 40-letnico svojega delovanja. Ustanovil jo je dr. Urban Lemež, ki Je takrat na čelu narodnih mož slovenjebistriškega okraja vodil hude borbe za narodne pravice. Z mladostnim ela-nom in nezlomljivim idealizmom se je dr. Lemež lotil dela in je skupno z dr. Josipom Vošnjakom, ki je takrat živel na Vlsolah pri Slovenski Bistrici. osnoval kot prvo narodno organizacijo v nemški trdnjavi podružnico CMD. Ozka vez med gospodarsko odvisnostjo in narodno nezavednostjo je dovedla že 1. 1894. dr. Vošnjaka ln dr. Lemeža do tega, da sta ustanovila slovenjebistriško Posojilnico, ki si je pridobila lastno hišo. Tu je nastalo torišče vsega narodnega gibanja, zlasti še, ko se je ustanovila Narodna čitalnica. Kakor tu, je dr. Lemež sodeloval tudi pri ustanovitvi Sokola. aZsluge neumornega narodnega delavca vedo ceniti ne samo Slovenjebistričani, marveč vsi, ki se spominjajo, koliko žilavosti, odločnosti in mravljične pridnosti je bilo pred vojno treba za YS«k pedenj slovenskega napredka. Zato bo dr. Urbanu Lemež u trajno ohranjen časten ln hvaležen spomin!
V nedeljo je praznoval poljski narod god maršala Josefa Pilsudskega. Ta dan se obhaja sve-čaneje kakor služben narodni praznik dne 3. maja. Pilsudski je premagal zgodovino; ustvaril je sedanjost ln omogočil bodočnost. Zato je postal njegov god pravi narodni praznik. V maršalu je utelešena poljska sila, on predstavlja živo avtoriteto in poosebljeno narodno edinžtvo. Zato je danes na Jožefovo Poljska v zastavah. Zato pa god tega velikega vodje poljskega naroda vzbu-jatudi nam tople simpatije do Poljske in njenega glavnega maršala. Redko komu je dano videti resničnega maršala Pilsudskega, a vsak Poljak čuti njegovega duha in njegovo roko povsod, kjer gre za kaj važnega. Udaril je boljševike 1. 1920., a sedaj je sklenil z njimi pogodbo o nenapadanju. Prvo je bilo veliko, a drugo ni manjše. Dolgo Je prenašal nagajanje Litve in njenega takratnega malega diktatorja Waldemarasa. Končno pa je vstal, se odpeljal v ženevo in je Waldemarasa kratko in odločno vprašal: »Ali hočete mir ali vojno?« In Waaldemaras je kratko odgovorili »Hočem mir.« In Pilsudski se je vrnil v domovino. Pred 10 leti se je umaknil celo iz vojske. Grdo se mu je zdelo, kar se je med političnimi strankami godilo. A ko Je zlo ogražalo že državnost, je maja meseca 1926 udaril — državni prevrat, celo krvav, je moral izvršiti. Zlo je bilo uklonjeno. Od takrat dalje vlada Pilsudski, ne on, nego njegov duh. On je ostal in je vojni minister in generalni inšpektor vojske. Pa Je tudi minister notranjih ln vnanjih poslov — ne on, nego njegov duh, duh mnogobrojnih njegovih sobojevnikov, njegovi misli in njemu zvesto vdanih. Temu močnemu možu velike severne pobratimske slovanske države čestitamo tudi mi!
Počastitev zaslužnega »©letnika
Na domu v Guncljah nad Št. Vidom pri Ljubljani so te dni počastili gasilci in znjimi vred vsi domačini zaslužnega moža, posestnika Franceta štruklja, ki je praznoval 80-letnico rojstva. Daleč nazaj v preteklost Je uhajal pogled častitljivega Jubilanta. Delal je in s svojim zgledom bodril druge. 2e leta 1888. je bil med ustanovitelji gasilnega društva v št. Vidu, podnačelnik in vežbalec. Uvedel je v društvu sijajno disciplino, tako da so mu ob raznih prilikah čestitali k temu mnogi odlični možje gasilske organizacije, med njimi tudi rajni starosta gasilske zveze Fr. Dobrlet. Pozneje je štrukelj ustanovil gasilsko društvo tudi v svojih dragih Guncljah ter ostal načelnik društva doslej. Zato so se threj zbrali, da mu čestitajo k jubileju, poleg njegovih najožjih sinov in hčera ter 22 vnukov in vnukinj, Številni domači in tuji gasilci in še lepo število Občinstva. Posebno lepo je pozdravil jubi'anta, ki s ponosom nosi mnoga gasilska odlikovanja, p atudi red sv. Save V. razreda in srebrno kolajno za javne zasluge, načelnik savske župe g. J. Arhar, poudarjajoč slavljenčeve zasluge za razvoj gasilstva. V Iskrenih besedah pa so se ga
V spomin vzornemu obrtniku
spominjali tudi drugi ln poudarjali zasluge vrlega, kljub visokim letom še vedno čilega jubilanta; zlasti k gunceljskemu vodovodu je g. štrukelj pripomogel največ. Vsa prisrčnost čestitk se je iskrila v izrazih spoštovanja in priznanja vsega storjenega dela. Jubilantu želimo, da ga ohrani nebo še dolgo vrsto let!
Izumltel Bieslovega motorja
Pretekli četrtek je ugrabila smrt zglednega narodnjaka, mariborskega mizarskega mojstra g. Jožeta Volčiča. V lepi moški dobi 53 let ga je položila v prerani grob zavratna bolezen, ki si jo je bil nakopal v svetovni vojni. Pokojni Volčič je v dobi najhujših narodnostnih bojev v največji meri izkazal svoje narodno navdušenje, svoje kre-menito narodno prepričanje in svoj plemeniti narodni ponos, s katerim je v predvojni dobi nad-kriljeval mnoge rojake, ki so bili socialno močnejši in tudi v drugih ozirih mnogo bolj zavarovani pred vsemi napadi tedaj, zlasti v Mariboru tako mogočne ponemčevalne akcije. Volčič pa kot reven obrtnik ni nikdar mislil na kako škodo zaradi svojega vnetega nacionalnega udejstvova-nja. Bil je ustanovitelj mariborskega Sokola in se je tudi v telovadnici vneto udejstvoval, dokler mu je dopuščalo zdravje. Dolga leta je bil član vaditeljskega zbora. Zadnjič je nastopil kot telovadec pri matični akademiji. Bil je tudi društveni praporščak in je vedno z največjim ponosom nosil sokolski prapor. Pred vojno se je neustrašeno in vneto udejstvoval v vseh narodnih društvih, katerim je tudi pozneje ostal zvest. V dokaz svoje požrtvovalnosti in smisla za splošnost je že 1. 1904. kot edini Slovene cpristopil k mariborskemu gasilnemu društvu ln bil je-tudi med ustanovitelji njegovega reševalne | oddelka. Neprecenljive zasluge si je pridobil tudi za obrtniški stan. Bil je vedno prvi med slovenskimi mojstri, kadar je bilo treba rešiti kako važno načelno in stanovsko vprašanje. Požrtvovalnega narodnjaka, moža kremenitega značaja in blagega srca bodo mnogoštevilni znanci ohranili v najlepšem spominu, častno mesto pa bo zavzemalo njegovo ime tudi v zgodovini narodnostnih borb mariborskih Slovencev

Smrt vrlega narodnega borca
Inž. Rudolf Diesel se je rodil letos 18. marca pred 75 leti, umrl (bolje rečeno: izginil) pa je 1. 1913. med neko vožnjo z ladjo v Rokavskem prelivu
60. rojstni in godovni dan je praznoval na Jožefovo g. Jože Letnik, višji kanclist Bratovske skladnice v Trbovljah. Je sin železničarja iz Trotkove v Slovenskih goricah. Tudi sam je služboval pri južni železnici. Zaradi odločne narodne zavednosti je pretrpel mnogo neprijetnosti, zato je službo rajši zapustil in se preselil v Trbovlje, kjer je delal 5 let v rovih, potem pa je bil nameščen v Bratovski skladnici kot bolniški strežnik in je prav kmalu napredoval do kanclista in višjega kanclista. Službo vrši še danes. Pri rudniku so takrat gospodarili Nemci, ki narodno zavednih Slvocencev niso radi gledali in so jim delali različne neprilike. Tudi Letnik je moral požreti marsikatero bridko, vendar ga to pri njegovem narodnem delu in oviralo. Udejstvoval se je pri vseh narodnih in humanitarnih društvih. Bil je soustanovitelj Sokola in večkrat tudi starosta. To mu je prineslo dosti neprilik od strani nemških predstojnikov, vendar ga prav ničesar ni oplašilo. Predsednik CMD je še danes. Tadi med svojimi tovariši uživa velik ugled, saj je bil daljšo dobo predsednik Društva rudniških nameščencev ln je več let tudi član občinskega odbora. Svoje tri sinove je vzgojil v strogo narodnem duhu. zato so zavedni Sokoli. Jubilant se še danes pri polnem zdravju udejstvuje pri društvih z isto vnemo kakor v mladih letih. Tako še mnogo let!
JoseS Pilsudski
Prevoz trupla Iz bolnice na postajo v Miami
Nemški kancelar Hitler deli spominske podpise
Hlndenburg pri Hitlerjevih četah
Slika desnot
Po burji
Nemški državnik pri nedeljski paradi Hitlerjevih oddelkov v Berlinu
Armada spasa za brezposelne
V zapadnih državah je najmočnejši steber javne dobrodeln^tiArmada^sa, jaka mednarodna organizacija, ki podpira brezposelne z obleko in hrano
Zadnja pot župana čermaka
Bilka desno:
Francija v Moskvi
Polkovnik Mendras,
?rofesor na francoski ojni akademiji, Je Imenovan za francoskega vojaškega ata-ja pri Rdeči vojski odpotuje te dni v Rusijo
Zasilni
denar v Ameriki
Jlnoge države V Ameriki so bile taradi bančne krize prtmora-ne izdati zasilni denar. V Wa-jhingtonu so Izdali okrogle lesene novce, ka» kor jih vidimo Igoraj, spodaj pa Je nakaznica na določeno količino pšenice V državi Jowi
Grškem
General Plastl-ras je po svojem neuspelem puču pobegnil Iz dežele. Caldari-sova vlada ga bo obtožila ve-leizdaje
Bilka desnot
KAUFORNIEM
to.Barbara
Ili^Sfa.Monica
°Los Angeles
Beach
ESsOieao K^feMIXIKO
Razvaline blvflega razkošnega hotela v Long Beach u. Fotografijo SO z letalom prenesli v Los Angeles, kjer so Jo bre»> žično oddali naprej
Dežela sonca in
potresov
Južna Kalifornija velja s svojimi razkošnimi kopališči in vr. tovi po pravici za paradiž Amerike. Kljub temu, da se pojavljajo v njenem območju večkrat potresi, so ljudje pretvorili njene kraje v krasoto na zemlji. Prošli petek popoldne in zve. čer pa Je nenadna potresna katastrofa spremenila cvetoča naselbine in kopališča v razvaline. Los Angeles je skoro po« polnoma razdejan, Se huje pa je trpel Paliri Beach. Aparati f okolici Los Angelesa so zabeležili 33 močnih sunkov, ki sO porušili približno 60.000 hlfi ln usmrtili 3300 oseb, hudo nill pa kakšnih 6000 ljudi. Pogled na potresno letal kaže vso grozo nesreče. Mestoma ležijo hiše ln na kupih, la zemlje pa sikajo plameni in brizga vodi so porušene vse plinske ln vodovodne cevi. Ameriška Je proglasila nad poškodovanimi kraji obsedno stanje, u« na bi položaja izrabile človečke hijene, ki se v podobi brea« poselnlh potikajo okoli.
Mesto San Diego
Zemljevid kalifornijske obale s kraji, ki Jih je porušila potresna katastrofa
Kopališče Palm Beach, kamor zahajajo ameriški milijonarji
Petrolejka polja ▼ Long Beachu
kjer je razsajal zadnji potres ln Je po večini razdejal tehnične naprave. BlvSI amerV čki finančni minister Mellon (v levem kotu spodaj) Je s tem utrpel veliko Škodo