St 210. V Ljubljani, sobota dne 14. septembra 1918, Leto II. KUPUJ Ho jugoslovanske socialno demokratične stranke. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Crednlitr« In npravntftvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po poSti i dostavljanjem na dom za celo leto K 42 —, za pol leta K 21'—, ta četrt leta K 10 50, za mesec K 350. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor K 1'—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Kongres strokovnih organizacij v Derbyju. Kongres angleških strokovnih organizacij v Derbviu je potekel povsem mirno in stranke so sc - izvzemši unije mornarjev, ki jo je zastopal Havclock NVilson -zedinile na skupno resolucijo, ki daje izraza za boj proti militarizmu in se zavzema za Internacionalo. V bistvu je idejna misel vse konierence zahteva po miru. Skupna resolucija se glasi: »Ta kongres potrjuje blackpoolsko resolucijo in poživlja na izjavo, sprejeto na konferenci glede na vojne cilje v Londonu, ki zahteva, da je treba vsako arbitrarno silo povsod, kjer tajno in samovoljno moti svetovni mir, uničiti ali, ako je to sedaj nemogoče, da se jo stori vir-tuelno nemočno. Zahteva dalje, da se pripusti primemo zastopstvo delavstvu k mirovnim konferencam, ako bi se razpravljalo na njih o miru. Kongreš poživlja vlado, da ■takoj otvori mirovna pogajanja, kaker hitro sovražnik prostovoljno ali prisiljen zapusti Francijo in Belgijo, in priznava ponovno načela internacionale kot najzanesljiveje garancije za svetovni mir.« V imenu železničrske rnije predlaga poslanec Thomas sprejem resolucije in izvaja, da vlada med delavstvom, neglede na različne nazore o vojni, popblno soglasje o tem. da ima pravico določiti, kakšni naj bodo mirovni pogoji. Govornik je naglasa!, da se ie delavstvu ententnih dežel kljub mnogim nesoglasjem, posrečilo priti do enotne izjave glede vojnih ciljev, ki je doslej edina rgalna izjava za dosego svetovnega miru. Odgovori, ki so prispeli nato iz sovražnih dežel so seve razočarali; predvsem jo odgovor nemških večinskih socialistov, žal, nezadovoljiv. Toda ta okolnost nikakor ne more obsojati naših prizadevanj po svetovnem miru. Naša stvar ie. da se z izkušnjami štirih vojnih let. dalje bojujemo, dokler ni odstranjen vzrok vseh vojen, namreč militarizem. Ob tem jubileju našega kongresa pa vzkliknimo: Delavstvo ni le edino, temveč iz pepela tega strašnega pekla, tega klanja na.3 nastane gibnje, ki ne ho lokalno in nacionalne, ampak mednarodno, in delavci vsega sveta naj vedo, da io bratstvo ljudi najboljše jamstvo za mir. Thorne je v imenu Splošne delavske federacije podpiral resolucijo in izjavil, da je za popolno uničenje nemškega vojnega aparata, ni pa pripravljen podpirati grad-bo vojaškega aparata na Angleškem. Nato je govoril- v imenu tekstilnih delavcev pacifist Turner: Cesto pravimo v nevolji, da moramo nadaljevati vojno, dokler ne uničimo in ne iztrebimo Nemcev, Avstrijcev in Turkov. Zdi se. da je to prava politika. Ali pa je vredno, da izgubimo par milijonov več ljudi? Ali ne bi raje iskali poti, po kateri bi končalo delavstvo vseli dežel strašno klanje? Maščevanje jfc lahko sladko, toda za me in mnoge druge ni niti filozofija, niti vera. Za angleške matere ne bi imelo nobenega pomena, ako bi pobili milijon Nemcev, ono bi pa pri tem izgubile stotisoče svojih sinov. (Pritrjevanje). Militarizem hočemo uničiti. Obstoji pa nevarnost, da ustvarimo pri nas sistem, ki bi bil onemu v Nemčiji, katerega ravno pobijamo, prav podoben. Poiščimo rajši izhod, da končamo to vojno in vse bodoče vojne. Za pristaniške delavce je govoril Tillet in dejal, da so nemški socialni detnokratje izdali demokracijo. Havelock NVilson je ostro nastop,1 proti resoluciji. Protestiral je proti temu, da naj se prično mirovna pogajanja. ako bi bili Francija in Belgija očiščeni Nemcev. Ne sme se pozabiti Rusije. Pristaši delavske države obsojajo pritslzem, češ, da so proti cesarstvu. V resnici pa ni nobene razlike med njimi in pruskimi gospodi, ki so jih obsojali. Govorili so o vojnih ciljih, ne da bi imeli le en resnično delavski mandat. Bržkone so se bali — dasi so so imenovali demokratje —1 stopiti pred ljudstvo, mu naznaniti svoje vojne cilje in mu reči. da se žele pogajati z Nemčijo, ako bi ta zapustila Francijo in Belgijo. Sha\v, zastopnik Zveze tkalcev, jo naglasa!, cfc resolucija prvič jasno izreka pogoj, da bi morali dati nemški socialisti natančen odgovor na tnedzavezniški vojni manifest, preden bi bila z njimi pogajanja sploh mogoča. Po izkušnjah, ki sta jih napravili Rusija in Rumunija z mirovnim pogajanjem, ne veruje, da bi bil mir z Nemčijo mogoč. Ammon, zastopnik poštnih nastavljencev, je izjavil, da je namen tistih, ki se zavzemajo za sporazumni mir ta, da podpirajo one, ki se nahajajo na bojišču. Ako naj bo to zadnja vojna, zakaj so dobivali potem učenci na srednjih šolah in ljudje na univerzah vojaško, izobrazbo? Kdo drugi je odgovoren za sedanji položaj v Rusiji, kot zvezniške vlade in angleška vlada še posebej? Delavski minister Roberts, ki je govoril kot odposlanec Zveze tiskarjev, je skušal privesti kongres v drugo razpoloženje, toda brez uspeha, kajti resolucija je bila sprejeta z vsemi proti le šestim glasovom. Kardinal proti delavcem. Kolinski nadškof kardinal pl. Hartmanu ie odvzel predsedništvo katoliških delavskih društev v ondotnem okraju, škofijskemu predstojniku dr. O. Miillerju, ker je nastopil za enako volilno pravico na Pruskem. Zvezini tajniki nadškofije Kolinske so nato izdali okrožnico, ki pravi: To uradno odstavljenje nas mora pač navdajati z zelo veliko skrbjo in ogorčenim nemirom. Soditi po bližnjih okoliščinah, ki so prišle do naših ušes, in ki jasno povedo, da ne gre morda le za izmenjavo osebe, temveč zaeno za menjavo sistema. Gospod škofijski predstojnik je v zadnji seji predstojništva zapadnonemške zveze podal natančneje podatke, ki so se tfogajali povodom njegove uradne odpustitve nied njim in kardinalom dne 24. avgusta v Kolinu. Kardinal je mnenja, naj bi imela delavska društva izključno cerkveni značaj, da ne. bi smela politično delovati in da bi se ife smel ustanoviti politični komitej, kjer bi se zlasti oziralo na tačas pereče vprašanje enake volilne pravice /a Prusko, da ni umestno stališče zvezinega glasila k temu kakor tudi prireditev bo-luiuskega zborovanja. Iz tega je razvidno, da' kardinal vbodoče ne misli več dopustiti tega, kar smo v jasnem življenju razumeli pod nalogami katoliških delavskih društev. Ob vsej časti, ki smo jo dolžni kot škofljani kakor tudi kot funkcionarji katoliških delavskih društev v vseh cerkvenih stvareh ter dolžni ugoditi želji in volji našega nadpastirja, nam narekuje v tem slučaju vendarle naša vest iu naš odgovornostni čut nasproti članom naših okrajnih zvez, da tu javno izpovemo, da smatramo uspešno in blagodejno delo društev na podlagi, kakor jo za~ mišlja kardinal, za nemogoče.« Končno žele spisatelji, naj bi se kolikor mogoče hitro razjasnilo, katero obliko in kakšno vsebino naj imajo vbodoče delavska društva y nadškofiji Kolinski. Iz tega sledi popolnoma jasno, da ie hotel kardinal z vstopom katoliških delavskih društev za enako volilno pravico zastaviti pot očividno iz usluge ali simpatije za fevdalne gospode centruma na zahodu. Obenem pa uči ta dogodek, do se delavsko gibanje pod patronatom cerkvenega kneza ne da združevati z razrednimi interesi delavcev. Za našo mladino! Strahotne so številke o umrljivosti otrok med vojno. Kakor da bi padala strupena slana, tako učinkujejo vojne posledice na našo deco. Oni, ki jim še prizanaša smrt, pa počasi hirajo, njihove odporne sile postajajo od dne do dno manjše. Sveta dolžnost slovenskega naroda ie, da skrbi za svoj naraščaj, da mu z združenimi močmi pomaga prestati vojno. 21. in 22. septembra priredi odbor S. H. S. žena za siročad po vsem slovenskem ozemlju »Narodni blagdan«, da zbere potrebna sredstva, ki naj omogočijo kar uajiz-datnejšo pomoč naši mladini. Nabrani denar se ne porabi le za preskrbo otrok, ki jih sprejemajo Hrvatje tako gostoljubno, temveč pride tudi v prid slovenski mladini, ki obiskuje šolo na domačih tleh. Del nabranega denarja se porabi za podpore dijaškim kuhinjam, za boljšo prehrano otrok, ki obiskujejo ljudske šole, za nabavo obleke in obutve potrebnim. Naj ne bo 21. in 22. septembra slovenske rodbine, ki ne bi prispevala po svojih močeh za ohranitev naše mladine-—* naše bodočnosti. Odbor S. H. S. žena za siročad v Ljubljani. Narodni svet in drugo. m. V debati je zapisal sodr. Gh., da je N. S. naša konsti-tuanta. Ta trditev ni pravilna. N S. je komaj priprava za eventuelno konstituanto, v katero — bodi mimogrede po- vedano - bi socialni demokratje vstopili brez vsakega pomisleka. Vendar jo N. S. institucija, ki jo je pozdraviti, ue pa podcenjevati, pa seve tudi ne precenjevati! »Naprej« je že večkrat povdarjal, da je treba končno definitivno ugotoviti: kakšna naj bo skupna zahteva po državi Hrvatov, Slovencev in Srbov po Jugoslaviji. Ni se pridružil majniški deklaraciji, ki jo je smatral za pretesno, za etapo. Meščanske stranke so kolebale in kolebajo še danes med majniško deklaracijo in zagrebško resolucijo. Kdo naj tu izreče potrebno odločno besedo? Po našem mnenju edino Narodni Svet za nas na tej strani— za vse pa Narodni Odbor v Zagrebu! V sedanji zgodovinsko važni dobi je nujno, da se ne meša več pojmov in da ne propagira vsak kaj drugega, ampak da ves narod S. H. S. pove jasno in nedvoumno: kako hočo in kako mora biti. Ne smemo tajiti, da mislimo tako Slovenci kakor Hrvati in Srbi v marsičem precej vsak zase. Slovenci živimo in smo živeli precej v drugem ozračju kot deloma Hrvati, zelo drugače pa kot Srbi. Mi smo začeli narodno življenje živeti v bojih za jezikovne, šolske in podobne pravice, tlačeni od Nemcev. Italijanov ter od osrednje vlade. Ce hočemo Jugoslavijo — tedaj se hočemo razvijati kot narod, ki bo iz polne sklede Smel zajemati, to se pravi: ki se bo lahko kulturno, gospodarsko in politično nemoteno in neovirano, tedaj slobodno razvijal. — Hrvatje trpe pod nasilstvom Madžarov, kojih hegemonija škoduje njih razvoju na gospodarskem polju. Madžarski uečuveni sistemi korupirajo javno in vso moralo sploh po Hrvatski, kar povzroča, da ni v narodu potrebne samozavesti. Za Hrvate je Jugoslavija povratek na normalno pot življenja, kamor so zašli zapeljani po Madžarski lokavosti in lastni brezbrižnosti. In Srbi tu je za Bosno in Herecegovino gospodarska in politična rešitev v Jugoslaviji — za Srbe v Banatu pa narodna iu politična. O drugih ne govorim. Vsi trije narodi smo živeli iu živimo življenje narodov - hlapcev, vsak poje zase svojo pesem trpljenja iu vsak upa in sanja svojo boljšo bodočnost. Premalo smo imeli skupnih zvez in dot,kov. preveč srno bili razdeljeni ju preveč so na nas vplivale okoliščine, v katerih smo živeli. Kdo naj to premosti, preuredi, razjasni in najde skupno platformo? Potrebna pa je. o tem vendar ni dvoma! Tudi jugoslovanski socialni demokratje Živimo vsak svoje življenje. Mi v Avstriji vodimo svoje boje na eni strani proti narodnemu šovinizmu v lastnem narodu z domačo buržoazijo, proti političnemu izkoriščanju po državi in pa po lastnih posedujočih strankah, ki ne poznajo enakosti ne v socialnem ue v javnem življenju — proti kapitalističnemu podjetništvu za večji Rbs kruha, za krajši delavnik, za socialno skrb • za napredek kulture, za kulturo zase in otroke tako proti državni birokraciji kot proti klerikalizmu in nazadnjaštvu v lastnem narodu. So-drugi na Hrvatskem bojujejo enake boje, ali ker žive precej v drugih okoliščinah, se zdi, da jc njih politično življenje drugo nego naše. Jovo Jakšič Iz Sarajeva tudi razmotriva v »Kanipfu« (avgustova številka t. I. str. 589- 592) o tem ter prihaja do zaključka: • »Hrvatska in slovenska veja jugoslovanskega naroda je katoliške vere in v nji jc klerikalizem zelo močan. Vsled tega sta morali socialistični stranki najboljše moči žrtvovati boju proti klerikalizmu in propagiranje socialističnih idej je precej zaostalo. Dolgoletni napol koloni-jalni položaj je onemogočil postanek lastne veleindustrije in buržoazije. Pravočasna rešitev agrarnega vprašanja je utvorila malega posestnika, kar je njih dežele naplavilo precej malomeščanske ... Pred postankom jugoslovanske ideje in pa na njo se opirajočega sedanjega gibanja je bil narodni položaj Hrvatov in Slovencev brezupen, tako, da je njih zgodovina polna eksperimentov, ki so vsi šli za tem, da se rešijo tega položaja. Špekuliralo se je — zlasti pri Hrvatih — in vedno je bilo polno razočaranja. To je povzročilo, da je hrvatsko in-slovensko ljudstvo politično zmerno, neodločeno, skoro fatalistično. Te razmere so zelo vplivale na delavsko gibanje v teh krajih. Znano dejstvo je, da se v narodih, ki se nahajajo v brezupnem narodnem položaju, tako inteligenca kot idealisti iz meščanskih krogov nagibajo v socialno demo- kracijo, upajoč, da najde v nji rešnika svojetnu narodu. Tu ie bilo tudi tako in čisto proletarski in socialistični element je s tem zvodenel. To je povzročilo," da ni marksistični socializem po Hrvaškem in Slovenskem našel trdnih tal in da sta socialistični stranki tod malo marksistično orientovani; zelo značilno za študij upliva splošnih razmer na delavsko gibanje je, da je stališče nrvat-ske in slovenske stranke bolj neodločno in nedoločeno kot pa nacionalistično ali marksistično.« Jovo Jakšič ima precej prav, le pozablja, da je naše delavstvo, zlasti na Slovenskem, čisto v drugem položaju I kot nemško ali italijansko ali pred vojno srbsko, ima j tudi kulturne potrebe; ne le boj proti klerikalizmu, am- j pak boj za možnost, da se more razviti socializem v narodu. Mali narodi imajo vse druge naloge kot veliki, istotako seve je z delavstvom malih narodov. Zato govore lahko Nemec, Francoz ali Rus o raznih orijentaci-jah lažje, nego specielno Slovenci, Hrvati ali Cehi... Razmere v Bosni in Hercegovini so seveda povsem drugačne. Agrarno vprašanje čaka razvozljanja. Mesto malih posestnikov so tu tzv. kmetje, ki so pravzaprav bili vzrok okupacije Bosne in Hercegovine po Avstro-Ogr-ski. Po narodnosti so tu glavno Srbi in po veri pravoslavni; klerikalizma skoro ni. Razvoj dogodkov v kraljevini je mogočno vplival na Srbe v Bosni in v Ogrski. Razvoj bosanske socialne demokracije je povsem drug nego naše in hrvatske. Inteligence tudi skoro ni v stranki, ker je videla, da položaj naroda ni brezupen, zato je ali čisto nacionalistična ali pa štreberska . Bosanska socialna demokracija se smatra za čisto marksistično ter se je priglasila k Zimmervvaldpvcem. Tudi v socialni demokraciji tedaj je treba jasnosti. Treba je, da se vse tri jugoslovanske stranke postavimo pred vprašanje: kakšna je naša naloga v dobi, ko velika večina naroda S. H. S. vidi v ujedinjenju vseh treh narodov in v samostojni državi svojo politično bodočnost. Ali naj v tem zgodovinskem času ne sodelujemo z vsemi močmi, da vstvarimo res prave psihološke predpogoje velikega proletarskega svetovnega prevrata. Moremo jih li pri nas sami proletarci brez drugih slojev naroda ustvariti?________________________________ V. Vojna poročila. Avstrijsko voino poročilo. Dunaj, 13.'Septembra. Uradno se razglaša: Italijanske poizvedovalne čete so južno No-vante skušale izsiliti prehod čez Piavo. Pognali smo jih nazaj. Skoraj na celi fronti ar bilje rijski boji. V Albaniji je ]>oložaj nerizpremeujcu. Geto-vofdtja Greskmč je sestrelili voeraii nad Dračem tri sovražna letala. Na Francoskem bojišču'so j aivsitro-iosrnskii polka v 'odseku St. Miehiel v si- 1 ■n:ih obrambnih bojih zavarovala umik nemških . čet. Umik se je 'izvršil po načrtu. j Bitka na zapadu. Berlin, 13. septemnba. (Uradno.) Ar- : madinia skupina kraljeviča Ruprechta in generala j Boahma: Ob morski obaili lin sevea-ovzhodino j Bboschootea smo uspešno Izvedli manjša pod- I je tja. Med Y'i>ennonr lin Armentieresom so se iz- j jalcviM sovražni 'poizvedovalni sunki. Jiuigfoiza- j padno Fleurbaiira smo odibilii delni napad, seve- j razahodno Hulluoha močnejši sunek Angležev, j Med cestaitna od Arrasia lin Penonint na Cambrai je 'sovražnik včeiraj nadaljeval svoje napade. ; Dobro irnerjenii topniški oKeinj je imel potseben ! delež na uspešni obrambi. Naša infanterija je j vrnila Angleže, kjer so vdrlii v naše črte, v proti- I sunku zopet nazaj. Havrinooiiirt je ostal v sov- | ražnikovih irokaih. — Armadna skupina nem- : škeiga cesarjeviča: Med A tlet to in Aismo manjši ! linfanterijsild spopadli. V Ghaimpagne so sunfili na- j ši laddelki v sovražne črte tim privedli nazaj n- I jetnikov. — Armadna skupina generala von Gailhvitza: Francozi so napadli včeraj lok St. Mihiela pri višinah Gambrez in južno ter med kotoma Lonraines in Mezelo. Pričakujoč tega napadia smio že preg: leti obrnili pozarniosit na izpraznlitev loka, ki je bil Izpostavljen oboje- I sbraniski obkolitvi, in je pred dnevi že pričeli. J Zato se nismo bojevali do odločitve ta smo iz- j vedli nameravana premikanja. Sovražnik jih ni j ntoigieil ovirati. Francozi, ki so napadli na viišinali I Može, iso ibili zavirnjemi. Višine Gombres, ki sirilo I jih biti začasno izgubili, so zopet vzele domo-ibraniške čete. Južno od tod so zavarovali av-sbro-togrski polki v močni iprotiabramfbi v zvezii s četami, borečimi se med Mo®o lin Mezelo, u-3nik pri St. Micheta stoječih divizij. Med kotoma Lonraines in Mozelo je sovražnii napad napredoval ina Thiaiucioturt. Rezerve so prestregle sovražni sunek. Jugoizapadruo Tiliiauoourta ta zapadno Mozelc smo odbili sovražnika. Tekom noči je bilo končamo lizpraznjevanae loka nemoteno po sovražniku. Stojimo v novih pripravljenih pozicijah. v . * Beri in, 13. septembra zvečer. Na bojmih frontah mliren dan. Med Mtoso in Moselo se boji niso obuiovili. Anglija se bo borila do konca. London, 13. septembra. Pri za jut reku, ki ga je priredil londonski Icvrdanavor, .je mtaiistr-skii predsednik Lloyd George izjavil: »Ko sem bil v Manchestru, iso v 1 vojaških krogih govorili o kompromisu ta utekli, da bi lahko razpravljali o miru. Moj odgovor pa je, da kompromis ni mogoč«. S povzdignjenim glasom je Lloyd George končno izjavni: Anglija se, bo borila do konca. Francija hoče vojaško odločitev. 2 e n e v a , 13. septembra. Francoski ministrski predsednik Clemenceau se mudil v Ai -rasu, dia se pogovori o 'ofenzivi. Izjavil je, da je miir sedaj nemogoč. Do 'spomladi ima besedo maršal Foch. Amerikanska ofenziva. London, 13. septembra. Reuterjev urad poroča: Amerikanska armada v Franciji je včeraj napadla na široki fronti ob obeh straneh odseka St. Mihiel. Nemci se umikajo. Napad napreduj^___________ Vesti iz Rusije. Petrograd v rokah protirevolueionarjcv? London, IS. septembra. Brzojavka iz Kopenhageua javlja, da se preko Helsingforsa razširjajo govorice, glasom katerih je Petrograd v rokah protirevolucionajev. (Na drugem mestu pa zopet poročajo, da v Petrogradu sploh ni prišlo do nemirov. Op. ured.). General Brusilov ustreljen? H a r k o v , 12. septembra. Oeneral Brusilov je bil v Moskvi ustreljen. Ljenino stanje. Moskva, 12. septembra. O Ljeni-novem stanju so izdali danes naslednje uradno poročilo: Temperatura 36, žila 90, dihanje 22. V splošnem se Lje-nin počuti boljše. Od jutri dalje bo smel bolnik sedeti. Razmere v Petroradu. Dunaj, 13. septembra. Z ozirom na vest. da so zavzeli protirevolucionarji Petrograd, se tukajšnjim političnim krogom sporoča, da prihajajo iz Petrograda vesti najnovejšega datuma, kar bi se ne moglo zgoditi, ako bi se vršili v Petrogradu nemiri. Uspehi boljševiškili čet. Moskva, 12. septembra. Kakor poročajo »Izvestijaf« z orenburške fronte, so zasedle boljševiške čete Uralsk. Beli gardisti in Čehoslova-ki so baje izpraznili Samaro. Glasom poročila istemu listu je prišlo v Taškentu baje do zveze med komunisti in levimi socialnimi revolucionarji, tako da ostane predsedstvo tamošnjega sovjeta na svojem mestu. Protirevolucija omahuje. Moskva, 12. septembra, j V govoru o zunanjem in notranjem političnem položaju Rusije ,ki ga je govoril Radek pred izredno komisijo, je izjavil, da je notranja protirevolucija zlomljena. Nade buržoazne na pomoč angleških in francoskih socialistov se iz razlogov mednarodnega značaja ne bodo uresničile. Kako jo v Petrogradu? Petrograd, 13. septembra. V Petrogradu vlada silna nervoznost .Vlada je storila odločne ukrepe, da potlači protirevolucionarno gibanje. Nekaj dni sem vozijo po cestah oklopni avtomobili in na raznih krajih mesta so postavljene strojne puške. Promet nadzorujejo rdeči gardisti. Cesto so čuje iz raznih mestnih delov streljanje. Prebivalci so poskriti po svojih stanovanjih. Ameriške čete v Arhangelsku. VV a s h i n g t o n , 12. septembra. Dohod ameriških čet v Arhangelsk se uradno potrjuje. Njih število sc ne omenja. Nova ruska armada. Kijev, 13. septembra. Glasom brezžičnega telegrama sovjeta ljudskih komisarjev vsem gubernijam in okrožnim govjetom bodo vpoklicani v celi Rusiji 20lctni moški brez razlike na socialni razred. Iz-vežbali jih bodo po strogi disciplini imenovani, torej ne več izvoljeni poveljniki tekom enega leta. Ko bodo iz-vežbani, dobe vse pravice in dolžnosti ruskega vojaka. Naloga nove armade je varstvo sovjetske republike proti zunanjim nevarnostim. Obenem bodo vpoklicali 35 do 40-letne Specialiste za brezžično brzojavljenje. artiljerijo, gradbo mostov, letalstvo in hitrotehniko. Velika eksplozija. Kijev, 13. septembra. »Kievskaja Mysl« poroča, da se je pripetila v Voronesu eksplozijska katastrofa, ki je uničila šest železniških vlakov in več poslopij v bližini kolodvora. Škoda znaša 30 milijonov rublov. 350 ljudi je našlo smrt. Prijeli so 150 oseb. Iz Rusije. Sedaj so izvršili koucčne volitve v socialistično akademijo, o kateri smo že poročali. Izvoljeni so bili med drugimi v izvrševalni odbor: Bucharin, Radek, Lenin, Pokrovsky in Rjasanov. Knez Peter Kropat-kin ni sprejel častnega članstva. Volitve članov iz Francije, Anglije in Italije še niso izvedli. Za ravnatelja je bil izvoljen prejšnji profesor petrograjske univerzitete Reiss- ner. Akademija ima dve sekcije: znanstveno-akadeimčno in šolsko-izobraževalno. — Sovjeti pripravljajo za rojstni dan (10. septembra) Leva Nikolajeviča Tolstoja veliko počastitev zanj. — Za naslednika predsednika komisije za potlačenje protirevolucije umorjenega Urickega so izvolili sodr. Globa Ivvano\viča Bokija. Izvrševalni odbor levih socialnih revolucionarjev (internacionalistov) odločno obsoja atentat belih gardistov na sodruga Lienna. Politični pregled. !z finančnega odseka. Finančni odsek poslanske ; zbornice je predvčerajšnjem odobril vladno predlogo o vinskem davku. Na dnevnem redu odseka je sedaj novela j o zemljiškem davku. Načelnik odseka, poslanec dr. Lo-' Nvenstein, bo ostale davčne predloge odstavil / dnevnega , i eda ter vlado pozval, da zbornici čimprej predloži svoj ; bančni načrt. Opozicija odsekovega delovanja hi znatno ! motih*, ker si je glavni udarec proti vladi pridržala za i plenum zbornice. Ogi omno obiskano zbore vanjo socialno demokra-| tičuega društva se je vršilo v pondeljek, dne 9. t. m., v j veliki dvorani hotela Kollmann v Celovcu. Poslanec so-| drug Groger je govoril obširno o naših prehranjevalnih razmerah v Avstriji v splošnem in posebej o onih na Ko-: roškem. Sodrug Lukas se je pečal v svojem govoru z j zdi avstvenimi zamudami v Št. Rupertu in drugih okoli-j skih vaseh, kjer so opetovano Izbruhnile težke bolezni, j Zahteval je skorajšnje priklopljenje teh okratev k mestu j. celovškemu. Na zborovanju je zavladalo precejšnje raz-j burjenje, ki se je polastilo delavskega prebivalstva iadi j neznosnih prehranjevalnih razmer. Naj bi vsi merodajni j činitelji spoznali to, kako zelo je izčrpana potrpežljivost ; stradajočega prebivalstva, naj bi pomagali, prodno je prepozno. Zborovanje je sprejelo dneVnemu redu primerne resolucije, v katerih so zapopadenc zahteve delavcev. — Razprava proti upornim mornarjem v Kotoru. Za-derski cenzurirani »Narodni List« piše: Nekateri časo-p.si so pisali, da je prišel poslanec Soukup v Kotor branit 50 mornarjev, obtoženih zaradi upora, dočim smo še daleč od sodne razprave. Soukup je prišel v Kotor, da zbere podatke in zasliši obtožence, katerih ni 50 ampak 400. Nato je Soukup odpotoval. Med 400 obtoženci je 90 odstotkov' naših iz Dalmacije, Hrvatske in Istre, dočim so drugi Cehi, nekaj Madžarov iu še manje Italijanov. Razprava se prične 15. novembra in bo trajala približno tri mesece. Madžari so že preskrbeli za branitelje, za Cehe je bil tamkaj Soukup. Cenzurirani »Narodni List« pravi dalje: V interesu teh naših ubogih ljudi, ki so goli, bosi in lačni — zaradi lakote so prodali že tudi čevlje — ir« ki že sedem mesecev gnijejo po ječali, naj delajo vplivni ljudje na to, da se ta proces uniči, ali naj se pa odgodi do po vojski, ljudje pa izpuste iz ječe. Temu poročilu dodaje tržaški »Lavoratore«, da je socialno-demokratičm poslanec Oliva pred mesecem.dni v tej stvari odpotoval na Dunaj, da se posvetuje s poslancem Seitzem. kaj bi se dalo- storiti za brarnbo teh obtožencev. Ze prej sc je bil poslanec Seitz obrnil na generala Arza, načelnika generalnega štaba, da bi teh nesrečnikov ne zadela tako tragična usoda kakor je druge. Dr. Puecher v Trstu zago-vorništva ni mogel sprejeti, ker ni vpisan kot vojaški zagovornik. Socialno demokratični odbor v Trstu ie sklenil pridobiti enega izmed treh tržaških vojaških zagovornikov za to, da sprejme zagovorništvo v kotorskem procesu obtoženih italijanskih mornarjev; stroške bo prevzela socialno demokratična stranka. Vaszonyi proti ogrskemu ministrskemu predsedniku. Bivši ogrski justičnt minister dr. Vaszonyi objavlja v listu »Uj Hiieg« oster članek proti ministrskemu predsedniku dr. VVekerleju. Dolži ga, da je goljuf, ki je de-fravdiral volilno pravico in da je prelomil svojini ministrskim kolegom dano besedo, samo da reši grofa Tiszo in njegovo delovno stranko. Naši vjetniki v Sibiriji. Ker so ententne čete in v njihovi službi nahajajoče se čeho-slovaške formacije popolnem odrezale azijska ozemlja Rusije, je varstvo naših vojnih vjetnikov v Sibiriji onemogočeno. Zato je avstro-ogrsko vojno ministrstvo sporazumno z vnanjim ministrstvom naprosilo dansko vlado, da v onih ozemljih obdrži varstvo avstro-ogrskih vojnih vjetnikov in civilnih internirancev, oziroma ga uredi še krepkeje kakor doslej. Delegat danske vlade je v to svrho bil odposlan kot ministrski rezident v Irkutsk. Delnic se tudi z vsemi močmi za povratek invalidov in bolnih. Joffe o umorjenem komisarju Urickem. Ruski poslanik v Berlinu, Joffe, so je izrazil napram zastopniku petrograške brzojavne agenture, zelo pohvalno o tfthor-jenjem komisarju za notranje zadeve Urickem. Komisar Uricky ie bil med najzvestejšimi pristaši socialno demokratične stranke, v katerega je vstopil že leta 1808. Gorel je za osvoboditev delavskega razreda, bal se ni nikakil žrtev, ničemur se ni odrekel in posvetil jo svojim idenlon vso svojo energijo. Prebil je mnogo let kot ruski politični izgnanec. Na začetku revolucijskega g.banja se jo vrnil v domovino iu se popolnoma posvetil idealu osvo-bojenja delavskega razreda. Zavzemal je mnogo odgovornih mest. Bil je član osrednjega odbora stranke, član revolucijskega vojaškega odbora, komisar za potlačen'.' protirevolucije in konečno komisar za notranje zadeve severnega ozemlja sovjetske vlade. V vseli svojih fuukc jah je bil spoznan za neomahljivega bojevnika iu poštenega sodruga. Skoda ga je tembolj, ker je umrl v starosti šele 45 let. Češko državno posojilo. Londonska »Daily MaiP javlja, da je dr. Masarjk kot predsednik od entente pri-znane češko-slovaške provizorične vlade češko narodno posojilo v znesku 20 milijonov frankov izposloval. Odzi' je bil tolik, da je bilo posojilo v par dnevh nad dvajsetkrat podpisano. Na podlagi tega posojila je potem izdala Stev. 210. NAPREJ. Stran 3. provizorična vlada za 15 milijonov frankov zlatega češkega denarja. Ameriška vlada je dovolila čeho-slovaški državi kredit 50 milijonov dolarjev. Enak kredit je baje odprt za jugoslovansko narodno vlado, Ciin bo priznana od entente. Nemška pustošenja v Franciji. V francoski poslanski zbornici je finančni minister Klotz izjavil, da bo stala ■obnova po Francozih sedai zopet zasedenih pokrajin dve milijardi frankov. Italijanska ofenziva proti Avstriji. Iz Rima se javlja baje na temelju zanesljivih iniormacij, da je vsled sklepa ministrskega sveta in vsled pritiska alirancev v najkrajšem času pričakovati italijansko ofenzivo proti Av-stro-Ogrski. S to namero da je v zvezi okolnost, da ie Italija zadnje dni zaprla svoje meje. - V protislovju s tem poročilom pa je vest. katera ie došla londonskim’ »Daily Nev-s« iz Rima. Ta vest napoveduje, da bo Av-stro-Ogrska še pred začetkom jeseni napadla na italijanski fronti ter vrgla proti Italiji vse razpoložljive čete. Sestanek skandinavskih kraljev. Na povabilo danskega kralja se vrši dne 26. septembra v Kodanju sestanek skandinavskih kraljev. Vršilo se bo posvetovanje o položaju, katerega se udeleže tudi vodilni državniki skandinavskih držav. Cacliin o mirovnem razpoloženju. Eden voditeljev francoskih socialistov, poslance Chaehin. izvaja v nekem članku o miru, da kažejo centralne države neko naklonjenost za mir. Zdi se, da je prišel trcnotek za sklepanje miru. »Biti si moramo svesti svoje naloge« — piše Cacliin: »ne moremo še nadalje vztrajati pri ničvredni formuli prejšnje večinske stranke, ampak pomagati moramo onim. ki v Nemčiji reakciji napovedujejo boj.« Lloyd George o vojni in miru. Angleški ministrski predsednik LIoyd Georrc se ie podal predvčerajšnjim v Manchester, kier naj bi se mu izročila diploma častnega meščana manchesterskega. Na potu ga ie ustavila velika množica ter ie Lloyd Ocorge pred množico govoril in izvajal: Življenje in sreča Anglije, usoda angleške države in usoda človeštva ie odvisna od izida vojne. Poročila so sedaj v resnici dobra. Nismo še na koncu pota, še imamo pred seboj nekaj strmin. Najhujše na bo kmalu prestano. Nobene večje pridobitve v angleški indtistriii nimamo, kakor je transport Amerikancev preko atlantskega oceana. Amerikanci, ki so sedai v Evropi, so prednji voii najmanj deset milijonov broječa prav dobrega človeškega materijah sveta. Izgube pri zadniem ptodiranju ne znašajo niti ene petine izgub leta 1916. Glavna razlika med 1016. in 191R. pa jc enotno peveliništvo. Izredno velika sreča ie. da smo si zagotovili Focha. Samo čfc izgubi narod pogum. nam lahko uide zmaga. Da se napravi konec vojni, moramo naložiti sovražniku trajni mir. Nemški narod mora vedeti, da so njegovi vladarji kršili zakone človečanstva. Pruska sila vladarjev ne more ščititi pred kaznijo. f.loyd George je izrekel svoje popolno pritrjevanje ustanovitvi zvezo narodov. Izvajal pa je nadalje: Zveza narodov, v kateri bi bila pruska vojaška sila. bi bila zveza med lisicami in gosmi. L-e zavrže in prekolne Nemčija po vojni perfidijo svojih vladarjev, potem bo dobrodošla v veliki zvezi narodov. Edina sigurna podlaga za mir pa je zmaga zaveznikov. Po zagotovitvi zadovoljivega miru smemo z mirno vestjo pričeti graditi nov svet. Iz te vojne more iziti nova svetovna Iconstrukcija. Najprej pa je treba zmagati. Kažeio se socialni in gospodarski simptoni, proti katerim moramo pravočasno nastopiti. Potem bo lepo vreme za žetev. Rudarji pri ministru Homannu. l'od vodstvom poslancev dra. Rennerja, Regra, Tu-sara in J iraška je dne 9. t. m. sprejel minister za javna dela Homanu deputaeijo zastopnikov rudarskih organizacij avstrijs kih in rudarskih zadrug. V deputaciji so bili: Za Unijo rudarjev avstrijskih Jarolkn in Pohl iz Turna, Šavel iz Mor. Ostrave. Zuanzger iz Leobna in Sitter iz Trbovelj; za zvezo čeških rudarjev Prohaska iz Mosteca; za rudarske zadruge Mor. Ostrava Kantor, Klimš in Kozar, Mostec Meisner in Settmacher, Falknov Schusser, Plzenj Janouš, Rosice Kolcava in Kladno Roboch. Rudarji cele Avstrije so sredi avgusta toga leta predložili svojim podjetnikom enotne mezdne zahteve. Te mezdne zahteve so podjetniki večinoma odklonili; deloma so tudi priznali popolnoma nezadostne priboljške. Namen deputacije je bil torej, da poroča ministru O situ-acili, ki je nastala zaradi osorne odklonitve mezdnih za- i ev ter aa povabi, da intervenira. Po daljšem razgovoru ie izjavil minister, da jc, čeprav so opravičene obravna- V 0 meztlll'h zahtevah le obstoječe mezdne in pritožbene kotnisiir. ■ ,• »• pri rudniških 7 vično zvišanje in ureditev deH S° IZ L pra' ujem zbrane zastopnike rudarskega '"°ia T' poživljati, da vplivajo na UT cija zopet dvigne. • ^".ogovna produk- Mcd posvetovanji, pri katerih je nadomestoval ministra sekcijski šef Pokorny, se je razpravljalo o obstoječih aprovizacijskih nedostatkih in produkcijskih težfcočah stvarno in podrobno. Med razgovori ie naznanil sekcijski Sef Pokornj’ 'leputaciji, da ie vlada pripravljena, dovoliti rudarjem ne le ugodnejšo in naravnostno dobavo živil, marveč jim hoče tudi dati enakopravnost na soupravi in kontroli pri razdeljevanju teh živil, ter prosto izbero, kje jih hočejo prejeuiati. Škandal. Na članek pod tem naslovom, ki smo ga objavili v četrtek, je odgovoril »Slovenski Narod« včeraj tako-le: »Pozemska banka v Pragi otvjri v Ljubljani svojo podružnico. To podružnico je bilo treba vpisati v trgov ski register deželnega sodišča. Deželno sodišče je to storilo ter to objavilo v uradnem listu • v nemškem jeziku. Nad tem se spodtikata »Naprej« in »Novice« ter bljujeta ogenj in žveplo ne na deželno sodišče, ki je povzročilo nemški razglas, ampak na Pozemsko banko in pa na dr. Ravniharja ter Ivana Hribarja kot člana načelstva tukajšnje podružnice. Po dobljeni informaciji je pripomniti, da je bila vloga g. dr. Ravniharja za vpis v trgovski register sestavljena v slovenskem jeziku, enako so tudi vse priloge, kakor pravila, statut, bile vlogi priložene v poverjenem slovenskem prevodu iz češčine. Deželno* sodišče bi bilo torej postopalo pravilno, da je na slovensko vlogo izvršila vpis v register v slovenskem jeziku in enako bi sc moral glasiti razglas v uradnem listu. Naj bodo gospodje pri »Napreju« uverjeni, da se bo proti nepravilnemu postopanju deželnega sodišča storilo vse po zakonu dopustne korake. Iz povedanega pa sledi, kako nelojalnega orožja se poslužujejo gospodje pri »Napreju« (o »Novicah« niti ne govorimo). Taki napadi, predno se prepriča o utemeljenosti svojih trditev, bi morali pri poštenem časopisju danes pač izostati. Mogoče je, da se bo sodišče izgovarjalo s tem, da je neka vloga praškega zastopnika Pozemkove banke nemška. Sodišče ie namreč na prvotno vlogo dr. Ravniharja priloge vrnilo v dopolnitev, češ. da so nepopolne. Dopolnjene vloge je potem praški zastopnik banke predložil z nemško vlogo. Češke vloge bi sodišče’ ne sprejelo, slovenske vloge pa mu vsled naglice, s katero je bilo treba delati, ni bilo mogoče oskrbeti. Sodišču pa se jc bilo ozirati le na prvotno vlogo dr. Ravniharja, ta jo bila slovenska, torej bi morala tudi vsa rešitev biti slovenska. 1 ak jc položaj in nič drugačen in sedaj bomo videli, ako bodo gospodje pri »Napreju« toliko pošteni, da bodo popravili krivico, ki so jo storili.« Kaj naj porečemo k temu? Ljubljančanka je prinesla ta vpis v trgovski register v torek; mi smo čakali, da bo v sredo »Slovenski Narod« proti temu nastopil; v četrtek smo šele mi to pribili. No, pa saj mi poznamo češke gospode in pa one pri »Slovenskem Narodu«. Ko smo svoj čas grajali take Kundmachunge pri »Kolinski tovarni« in pri »industrialni banki* — je »Slovenski Narod« molčal; ul niti reaistrirai naše graje, niti ni prinesel pojasnila. Gorenje pojasnilo je seve; ples med jajci. Pa o njem bomo govorili še pozneje, ko se bodo storili pri sodišču obetani vsi »dopustni koraki«. Za enkrat bi radi izvedeli: kako stališče zavzema proti dr. Ravniharju, ki je državni poslanec Ljubljane in sedaj v ravnateljstvu Pozemkove banke, ki, da se nastane v Ljubljani, hoče vreči dve tvrdki na cesto Pa o tem bomo tudi še govorili! Dnevne vesti. Na naslov mestne občino ljubljanske. Pišejo nam iz Šiške: Naša Šiška je ubog pr.vesele Ljubljane. Smo si cer del Ljubljane, ali Ljubljana pozablja na nas. V občinskem svetu nimamo nobenega zastopnika, ker so nas vzeli med se, a dali nam še niso priložnost, da bi kdaj svoje ljudi poslali v mestni ozir. občinski svet. Nikdo se za nas ne briga. Ceste in pota so zanemarjena, da je joj. Gasilska, Kmetiška, Knezova, Planinska itd. — pota, ki vežejo velike ulice med seboi. so cela jezera, če le eno popoldne dežuje. Gospod župan naj se vcndai usmili ubogih Šiškarjev! Prihaja jesen, ž njo zima in • uoogi otroci, ki bodo morali v šolo! Ubogi železničarji, ki morajo v noči v službo. —• Res je sedaj hudo za delavsko osobje, ali kar je nujno, je neodložljivo. Poprava cest, naprava odtokov za vodo, to je neodložljvo. Cestni nadzornik naj pregleda takoj vse nedostatke in uredi potrebno. Ljubljana — spomni se šiške! -- Doklade državnim uradnikom, ki so jih vsled izrednih razmer dovolili, bodo izplačane s I. oktobrom dalje v devetih mesečnih obrokih. — Cene Sukanca. Cenik, ki ua jc izdala centralna na-kupovalnica tekstilnega blaga, navaja za sukanec naslednje septemberske cene: Švicarski sukanec, za 1000 yar-dov 43 kron; za 500 yardov 1K kron; surova svila za šivanje 1 K 80 vin. in papirnati sukanec, 100 metrov 1 K 2(1 vin. Ustanovni občni zbor »Narodne galerije« bo v sredo, dne IS. t. m. ob sedmih zvečer v dvorani občinskega sveta na mestnem magistratu v Ljubljani. Vsakflo, komur ie slovenski kulturni razvoj pri srcu, zlasti pa ljubitelji slovenske vpodabljajoče umetnosti naj bi se udeležili tega zborovanja osebno ter pristopili društvu »Narodna galerija« bodisi že pred občnim zborom (pismene prijave članstva iti denarni prispevki se začasno pošiljajo na tvrdko Fr. Ks. Souvan v Ljubljani, Frančevo nabrežje), bodisi i|a zborovanju samem. Ustanovama znaša 500 kron enkrat za vselej, udnina rednih članov 30 kron na leto. — »Narodna galerija« je eno največjih dosedanjih slovenskih kulturnih podjetij in se raztega na vse slovensko ozemlje. Drugim, večjim narodom so narodne umetnostne galerije ustanovili vladarji ali pa slavni meceni v časih najbolj cvetoče kulture, zanje žrtvujoč milijone in milijone. Slovenci si kot demokratičen narod svojo narodno galerijo ustanove sami, v dobi, ko se je vzbudila svetovna demokracija. Ustvarijo si jo iz lastne moči ter izpričajo, da znajo ceniti svojo upodabljajočo umetnost, ki ie pred leti slovensko ime s častjo zanesla med druge narode. Udeležba ustanovnega zborovanja »Narodne galerije bodi številna, vsak Slovenec si štej v dolžnost, postati član »Narodne galerije«! — Dve nesreči s tramvajem. Pod tramvaj sta prišla v Škofji ulici v Ljubljani dva vojašk;i konja, katera sta so močno poškodovala. Istočasno ie tramvaj povozil na Poljanski cesti in Strossmayerjevi ulici tudi par vojaških konj, vpreženih v kočijo. Obstrelil sc je 16lctni sin Luke Korčeta v Malin Brdih pri Hrenovicah. Roko ima tako obstreljeno, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. —- Za slovensko šolo v Mariboru, za katero se je ustanovila, kakor znano, posebna akcija, ki zbira prispevke v ustanovitev šole v Mariboru, se jc nabralo doslej 100.000 kron. — Grozne sliko iz sedanje vojne. Iz Buchsteina poročajo »Innsbrucker Nachrichten«: Na Col di (Lana, kjer so bili grozni boji, je mnogo trupel padlih vojakov doslej še nepokopanih. Številni ljudje, ki so obiskali nekdanje bojišče, pravijo, da ne bi bili šli tja, če bi bili vedeli, kako grozne slike bodo videli. Pravijo, da so videli, kako gleda tu kaka noga raztrganega vojaka iz čevlja, tam jc zopet kaka roka ali kak drug del telesa, tu kup vojaških plaščev, tam so zopet drugi deli vojaške obleke. In koliko bo še takih bojišč ... Okrajno glavarstvo izpusti vse kaznjence in zločince iz ječ. Okrajno glavarstvo v Vadovicich (Pruska Šlezija) je pozvalo vse občine in veelposestnike v okolici, da naj oddajo okrajnemu sodišču vsak po nekaj centov krompirja za prehrano kaznjencev. V slučaju, če ne izpolnijo te prošnje, je glavarstvo zagrozilo, da izpusti iz zaporov vse roparje, morilce in druge zločince. Vsakdo naj potem sam sebi prišteje vse posledice tega dejanja, kajti glavarstvo ne prevzame nikakih odgovornosti za varnost kraja. Tako daleč smo že prišli... — Kako bogatijo veleposestva od drv. »Delnicke Listy« pišejo; »K. S.« prinaša zanimivo poročilo o naravnost neverjetnih kupčijah z drvmi, ki se kažejo najbolje v teh dveh primerah: Veleposestvo, kupljeno pred kratkim za 5 in pol milijonov kron, je prodalo ona drva, ki jih smejo o predpisih v enem letu posekati, za sedem in pol milijonov kron. Drugo veleposestvo, kupljeno leta 1915. za 1,600.000 kron, je prejelo letos le za drva osem milijonov kron. In pri tem ne plačujejo posestniki gozdov ni-kakega davka od povečanja njih vrednosti, ampak slavna vlada pobira raje milijarde, ki jih rabi, od revežev, s tem da zdražuje kruh in moko. Le ta okoliščina, da se gre tu za veleposestnike nam pravi, zakaj da se more to škandalozno oderuštvo brez vsake stvari trpeti? S tem ode-ruštvom no trpi le mestno prebivalstvo ter industrijalno delavstvo, kajti tudi mnogo kmetov je navezanih na veleposestva. Pa kaj! Pri nas so oni, ki bi morali postopati proti oderuštvu veleposestnikov, sami veleposestniki in oderuhi... In kdo naj dela sam prot' sebi...? • Plvovariiarji dobijo 10.000 vagonov sladkorne repe. Po poročilu »Hopfcnbau Korr.« se ie posrečilo doseči osrednji zvezi pivovaren pri pogajanjih z uradom za ljudsko prehrano, da dobe letos pivovarne toliko surovin, da ohranijo lahko normalen izdelek piva Med drugim dobe pivovarne 10.000 vagonov sladkorne pese, ker ne bodo moglo tovarne za izdelavo sladkorja tako podelati vse letošnje letine pese radi pomanjkanja premoga. Torti piva bo dovolj, sladkorja pa ne ... - Ruski vojak zaradi »veleizdaje« nad Avstrijo obešen. »Arb. Ztg.« poroča: Marca meseca leta 1915. je prišel iz svojih postojank neki ruski vojak in klical k sebi avstrijskega prostaka. Ta sc je vabilu na poziv svoj h predpostavljenih tudi odzval; obenem pa ie bil poslan z njim še en prostak, da ujameta ruskega vojaka. Nato je j naznanil ta, tla je padel Prem sel. In to je vsa krivda, ki j io jo ta ruski vojak napravil. Vojaško vojno sodišče ga je zaraditega obsodilo tako-le: »S svojo izjavo je zakrivil ruski vojak veleizdajo nad Avstrijo, ker bi utegnila imeti izjava na lastne vojake usodne posledice.« Ker je sodišče pritrdilo krivdi veleizdaje, je obsodilo vojaka na vislice. Obsodba se ie tudi izvršila. Generalno vojaško pravdništvo pa je vložilo proti obsodbi ničnostno pritožbo v varstvo zakona, in najvišji vojaški sodni dvor je obsodbo razveljavil, zakaj tuji vojak vendar ne more biti kriv vele.zdaje nad našo državo. Sodišče je torej krivo tolmačilo zakon. ■ Proti tihotapstvu z živili iz Hrvatsko so bile izdane v Zagrebu silno ostre odredbe. Zlasti na vlakih v Zidani most sev rši s strani vojaštva kar najstiožje pregledovanje in je v to svrho postavljena proga Zidani most-Savski Marof pod nadzorstvo posebne vojaške policije, kateri načeluje poseben uradnik hrvatsko vlade. V Zagrebu še zatrjuje, da se je dosedaj samo pieko Zidanega mosta v kovčegih. zavojih, nahrbtn kih itd. izvozilo vsak dan do pet vagonov živil v Avstrijo. Sedaj je tihotapstvo skoroda izključeno. Pred odhodom vsakega vla- k n zapre kolodvor poseben vojaški kordon in preiskava se vrši bolj strogo, nego na kaki obmejni carinski postaji. Tudi ceste proti Kranjski in Štajerski se nadzorujejo. Tihotapci so se posluževali najrazličnejših zvija in je policija zadnje dni našla precejšnjo množino masti celo v mrtvaški krsti. — Na idrijski ljudski šoli vladajo nezdrave razmere, ki nasprotujejo zdiraiveirrau razumu in zakon iti m predpisom. Z nemščino more ubo^e otroke že v i. razredu, ko vendar zakon jasno {foiviomi, da se sme uvesti pouk v drugem deželnem jeziku na večrazrednicah šele od III. razreda naprej. Krajni šolski nadzornik je rudniški uradnik, kji ne zna slovenščine. Vse slovenske politične stranke so sestavile spomenico, kli natančno govori o teli kričečih, nezakonitih odno-šajih, ter so jo poslale na ministrstvo za javna dela in na deželni šolski svet. Spomenico je podpisalo 346 staršev, ki zahtevajo, da se take razni ere v interesu uspešnega pouka ter z odpravo mučenja otrok takoj odpravijo. V tej zadevi }e! danes iposredoval na dež. šolskem svetu idrijski deželni poslanec E. Gangl, ki je zahteval, naj se nemudoma ugodi utemeljenim željam staršev in jasnim določbam zakona. I>o>bi>l je obljubo, da bo šolska oblast vsio pozornisit posvetila idrijsiki ljudski šoli. Enako iK)skrbe državni poslanci, da bo tudi Dunaj nataJnano poučen o delovanju i-drijske ponemčevalnice. Delavstvo ne potrebuje ponemčevalnioe, ampak za svoje otroke hoče i-meti samo šolo, ki naj skrbi za vzgojo in pouk mladim e! Obsojen železniški uradnik. V Zagrebu je bil obsojen Rudolt Vincesz, uradnik zagrebške prometne uprave na tri leta ječe, ker je poneveril nad sto tisoč kron. Živel je silno razkošno in donjuansko življenje. — Brzovlak ustavljen radi — damskega klobuka. Med potniki brzovlaka Pesta-Veliki Varaždin jc bila te dni velika panika, ker sc je ustavil vlak naenkrat sredi proge na znamenje varnostne zavore. Splošno so m slili, da se je pripetila kaka nesreča. Kmalu so pa spoznali, da jc potegnila za zvoro neka dama, kateri je padel z okna klobuk, vreden -100 kron. Ne da bi kaj zinila jc plačala ta dama 100 kron globe, vedoč, da bi imela z izgubo klobuka še večjo škodo, — To so ljudje, ki se ne ozirajo na druge, misleči, da srt sami na svetu. ■ Železniška nesreča na Hrvatskem. Na progi med Zagrebom in Brodom sta trčila skupaj zagrebški osebni in brodski tovorni vlak. Nezgoda se jc pripetila v iutra-njih urah in je zahtevala dva mrtva in 24 več in manj težko poškodovanih. V vagonih jc bila popolna tema, kar je še povečalo paniko in nezgodo. — Novo podjetje v Zagrebu, le dni se je ustanov.la v Zagrebu delniška družba: »Hrvatsko središte za izvoz vina«, in sicer na poziv trgovske m obrtniške zbornice v Zagrebu. Delniška glavnica znaša štiri m.lijone kron. Ustanovitelji podjetja so »vodeče trvdke na polju domačo vinske trgovine«. Zadnje vesti. Sklicanje parlamenta. Dunaj, 1.3. septembra. Ministrski predsednik baron Hussarek je konteriral danes s predsednikom poslanske zbornice dr. Grossom glede sklicanja državnega zbora. Parlament bo klican na dan 1. oktobra. Iz nemškega tabora. Dunaj, 13. septembra. Na seji zveznega odbora nemško-nacionalnih strank je poslanec Dinghofei predlagal. naj se izvoli poseben odsek za jugoslovansko vprašanje. V ta odsek so bili med drugimi izvoljeni poslanci dr. Waldner, Marckhl, grof Barbo, F.inspinncr. Pačher, Neunteufel in Urban. Gospodarstvo z usnjem. D n n a j, 13. septembra. Komisija za vojno, gospodarstvo ie nadaljevala razpravo o centrali za usnje. Docent dr Ho dač ie navajal, da se je pred vojno porabilo za vsako osebo v Avstriji po 80 dek podplatov; sedaj pa pride na vsako osebo le 1« dek. Poslanec Goli graja gospodarstvo centrale. Nikdar se ni izvedelo, kdo je pravzaprav kompetenten določati ceno usnju in podplatom. Zastopnik zadruge sedlarjev Stobiczek jc povdaijal, da vkljub silnemu pomanjkanju blaga v artiljerijskih dc-potih izdelujejo iz najboljšega usnja predmete, za katere bi bilo dobro slabejše usnje. Debata se še nadaljuje. Odškodnina za vojno škodo. D u naj, 13. septembra. Odsek za obnovitev je sprejel naslednjo resolucijo: »Poravnava vsled vojne nastale škode je javna pravna dolžnost, ki jo mora izpolnjevati celokupna država, ne samo posamezni deli monrhije, v katerih ozemlju jc škoda nastala.« Iz finančnega odseka. Dunaj, 13. septembra. Finančni odsek poslanske zbornice je pričel danes razpravo o zemljiškem davku. V debati jc finančni minister izjavil, da bo še pred početkom jesenskega zasedanja poslanske zbornice v glavnih obrisih začrtal vladne namere gled davčne politike. Odsek se je na to odgodiJ. Prihodnja seja finančnega odseka se vrši dan pred sestankom po siamske zbornice. Odstop ogrskega prehrajevajnega ministra? Budimpešta, 13 septembra. Politični krogi poročajo, da je vložil prehranjevalni minister princ Wdmdisohgraetz prošnjo za odstop od svojega urada. Minister je baje prišel do prepričanja, da brez razpustitve poslanske zbornice in brez novih volitev ni misliti na uresničitev nameravanih zakonskih reform. Prošnja dosedaj še ni rešena. Nemško-španski spor. Dunaj, 13. septembra. V diploinatičnih krogih se z vso sigurnostjo zatrjuje, da se je med Španijo in Nemčijo dosegel popolen sporazum. Premogovna stavka v Italiji. Haag, 13 septembra. »Times« pišejo, da so dobile o preskrbi Italije s premogom zelo resne vesti. Voditelj italijanske premogovne komisije na Angleškem je listu sporočil, da je morala zapreti italijanska vlada vsled pomanjkanja j premoga celo v tis to municijskih tovarn popoi-; noma ali pa vsaj deloma. Prebivalstvo ie sploh j brez premoga. Ameriške milijonske armade. Novi .1 o r k , 12. septembra. Generalni proios Zedi-! njenih držav. Chro\vda, je danes izjavil naslednje: Danes ie bilo vpisanih 13 milijonov ameriških velakov za vojno proti pruski avtokraciji. Štiri milijoni teh bo v kratkem na ladiiah, da se pridružijo aliiranim bojnim silam na zapaJncm bojišču. Z več kot 10 milijoni vojakov v starosti med 21. in 23. letom, se zvjša ameriški kontingent moštva na potencielno silo 23,400.000 mož. Prehrana v Nemčiji. Berlin, 13 septembra. Državni tajnik von \Vo.ldow je v razgovoru z delavci naznanil, da je žetev, kar se tiče rži, za 15 odstotkov boljša, kakor je bila lansko leto. Krompirja bo nekoliko manj. Na vsak način se v najkrajšem času uvede zotpet polna krušna racija. Ne more sicer zagotoviti, da se prehrana v splošnem izboljša, gotovo pa je, da ne bo slabša kakor v pretečenem letu. Landsdo\vne za mir. Stockholm, 13. septembra. V Angliji je neposredno pričakovati nove energične mirovne akcije od strani Lansdovna. Lansdovne hoče le še počakati govora Lloyda Georgeja. Lordu Cecilu in Lloydu Georgeju ie l.ansdo\vne že naznanil, da vsi narodi pričakujejo spravljivega in odkritosrčnega pridruženia Soliovim izjavam. Nemški državni kancler za sporazumen imr. Berki m, 13. septembra. Nemški državm kancler gros Hcrtling je sprejel zastopnike strokovnih (organizacij. V razgovoru z delavoi jc džavni kancler izjavil, da je vlada kakor tudi vojno vodstvo za sporazumem mir. Vojna ne bo trajala ne eno minuto dalije, kakor to zahteva o-bramiba domovine. Dosedanje mirovne ponudbe so bile od sovražnika z zasmehom zavrnjene. Vkljub temu trdno upa, da smo se miru približali bolj, kakor se splošno misli. Vlada in vojno vodstvo sta preti aneksijam. V tem oziru ni ni-kakega nesoglasja. Kar se tiče splošne volilne pravice lahko državni kancler le ponovno izjavi, da stoji iin pade z volino refoirlmo. O tem ni nobenega dvorna. Če se izkaže, da se sporazum ne da doseči, se bo razpustila poslanska zbornica. Aprovizacija« Z včerajšnje seje mestnega aprovizacijskega odseka„ je sporočati, da je c. kr. deželna vlada dovolila mestni! aprovizaciji izključno nakupno pravico zelja v ljubljanski okolici. Poleg mestne aprovizacije imajo do zaseženega zelja pravico še južna in državna železnica, vojna.zveza, in v Ljubljani stacionirano vojaštvo. Vse zelje v ljubljanski okolici bo pokupila mestna aprovizacija po svojih; zaupnikih. Razdeljevalo se bo prebivalstvu zelje sveže v glavah in pozneje skisano. Aprovizacija vzame v najem vse razpoložljive kisarne, da kar v največjih množinah: pripravi kislo zelje. Upati je. da bo Ljubljana v zadostni meri preskrbljena z zeljem, ker je letos prav dobra letina. Pšenični zdrob za otroke do 3. leta se bode oddajat v vojni prodajalni, Gosposka ulica, po sledečem redu: Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: štev. I do 300 dne 16., štev. 301 do 600 dne 17., štev. 601 do 900 dne 18.., štev. 901 do 1200 dne 19., štev. 1201 do 1500 dne 20.. štev. 1500 do 1800 dne 21., štev. 18UI do konca dne 23. septembra. Za vsakega otroka se dobi 1 kg. pšeničnega zdroba, kilogram stane 2 kroni. Krompir za III. okra). Stranke HI. okraja prejmejo krompir v podeijek, dne 16. t. m. in v torek, dne 17. t. m_ pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dne 16. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev .1 do 130, od 9. do 10. štev. 131 do 260, od 10. do 11. štev. 261 do 390, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 391 do 520, od pol 3. do pol 4.. štev. 521 do 650, od pol 4. do pol 5. štev. 651 do 780, od pol 5, do pol 6. štev.781 do 910. —■ V torek, dne 17. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 911 do 1040, od 9. do 10, štev. Ii)41 do 1170, od 10. do 11. štev. 1171 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stanc 50 vinarjev .Opozarjamo stranke, naj se podpišejo na nakazila za krompir. Na nepodpisana nakazila ne dobi nihče krompirja. Pripraviti je treba tudi drobiž. Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v pondeljek, dne 10. t. m. popoldne strankam l zeleno izkaznico »A« od štev. 1 do 150. Vsaka oseba, dobi četrt kilograma: kilogram stane 6 kron. Oddaja češpelj. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala češplje v pondeljek, dne 16. t. m. popoldne od 2. do 5. ure v deški šoli na Ledini (Komenskega ulica). Stranke, dobe lahko poljubno množino češpelj. Kilogram stane K 40 vin. Izdajatelj ln odgovorni urednik Josip Petelan. Tisk »UCiteliskc tiskarnec v Llublianl. Uradnik išče stanovanje s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali v biižini mesta od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod „ Stanovanje" na pošlni predal štev. 2, Ljubljana. CIGORINI W zatre čudo- I^E Ml vito naglo STENICE Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. •/■llopa za Avstro - Ogrsko : Lekarna ,prf upanju*