LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
£logajati ^
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n, 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
'Jfyesloqa tlači J
STEV. (No.) 49.
CHICAGO, ILL.. TOREK, 25. APRILA 1922.
LETO (Vol.) VIEL
DOPIS IZ NEWBURGA-CLEYELAND, 0.
Bilo je 1. 1922 po Kristusovem rojstvu. Cestne luči "Novega sveta" so še gorele in svetile, ter razsvetljevale nočno temo, kajti bila je komaj četrta ura. ko se na enkrat zasliši zvon i7. lin stolpa pri sv. Lovrencu. Hribar in Cvetko, ki sta pred ta dan( tisoč, varaždinsko 50 tisoč, novosad-
JUGOSLOVANSKE NOVICE. I IZ DELAVSKIH KROGOV.
Za gledališča imajo denarja. Drugi oddelek finančnega odbora je sklenil, ua se dovoli gledališčem podpora, in sicer dobe: belgrajsko 6 milijonov, zagrebško 5 milijonov in pol, ljubljansko 1 milijon 900 tisoč, sarajevsko 450 tisoč, mariborsko 400 tisoč, osiješko 75o tisoč, splitsko 500
obljubovala. da pojdeta zjutraj zgodaj zvonit in budit ljudi k "Vstajenju" sta bila mož beseda in točno ob 4. prišel je budilni klic iz Lovrenče-vih lin. "bin-ga-bongel-dengel. bin-ga-bong"el,dengeI". in takoj je postalo vse živahno po cestah. Ljudstvo
»ko 800 tisoč dinarjev.
NAROČI MI'AVE MARIA IN TI BOM HVALEŽEN!
Te besede čitamo v "Prosveti" v dopisu iz Auburna, 111., od nekeg.i Maksa Gmajnarja. kateremu je to pisal njegov brat iz domovine, ker mu pošilja " Prosveto." Piše mu iz domovine dobesedno: "Amerikanci, mi piše brat. da nimamo pravega časopisja, zato nas obžaluje, kajti naše časopisje piše le žalostne stvari, po katerih se ljudstvo spravlja v nezadovoljnost, prave hrane pa posebno priprosto ljudstvo ne more iz njega dobiti.
Dopisniki se posebno radi zaganjajo v Rim in smešijo katoliško cerkev ter sveto vero, ki je bila že preganjana dovolj, ako čitamo njeno zgodovino. Vsi tisti, ki so se zaganjali v Petrovo skalo, sv. katoliško cerkev, =<> propadli. List Prosveta mi toraj ne ugaja in ne naročaj ga mi več pač pa mi naroči "Ave Maria", za kar ti bom hvaležen."
Prav kakor smo mi že tolikrat povedali ameriškim svojim rojakom. Doma ljudje več in bolj trezno mislijo, kakor pa naši ameriški Slovenci. Tam so se tekom strašnega časa svetovne vojske ljudje naučili precej misliti samostojno, ne samo vrjeti vsakemu, ki pride k njim z lepimi besedami. Kaj čuda. da je ta blagi rojak, brat Maksa Gmajnarja, tako lepo .... , . . , - .	~
J	.	, . ,	,	. ...... je hitelo skupaj k \ stajenju. Cer-
i 1 i tako odločno opozoril svojega zablodenega brata v Ameriki, kako jei;	... 1	.
1	w t * . . . , .	.	kev se je hitro polnila m kdor je pr:-
nespameten. Sramotno je gotovo za Maksa Gmajnarja iz Auburna. <la on,	.	. ...
, . .	, 1 •	.......	iiT sel samo pol ure v>red začetkom, je
ki le toliko po svetu hodil iti bi moral biti modrejsi 111 bi moral bolj pa- v	„	J
J . '	,	.	...... .	t ^ ze tesko dobil sedež, ali pa -ga sploh
metno m boli trezno pa tudi boli samostojno misliti, kakor njegov brat' ..... , , .... 1	1 .
J	1	. ..	. . .	,	ni dobil. Cerkev je bila ravno za si-
doma ki še nikier ni bil. vendar se cita tako omeiene m tako tenaencnozno	.	, ..........11 — » • , • , 1 1
J mi";u	.. , .	..	.	. . J . lo razsvitlienia. toliko, da 111 bila prvorednih spričeval in ljubljanska
-»isane časnike kakor le "Prosveta , kier obston vsa učenost, kakor cio-	-	....... . . .. . .......
pisarn. casiiiKL.	J*-	. .	, . . - -	popolna tema. \ se je bilo tiho, ka- ursulmska, ki jih ie izdala 98 proc.
pisnikov tako urednikov, ua zabavljajo crez vero. kake "larjt* preganja-	...	.... cr(.i.. ,1	1 1 r 1 *
1	; .	......	kor, tia ljudstvo splošno pričakuje ^obodomiselci bodo kljub temu za
io drtieresra pa za delavstvo prav nic koristnega ne pišejo in ne izohrazu- ...	.
- ' ^ 1	. .	v .	.. . -	nekaj izvanrednega
iejo naroda temveč poneumnujejo in posurovljajo. Ko smo jim 1111 ze ne-
kekrati odgovorili s kakimi stvarnimi članki in statistiko, pa so tako tiho duševni revčki, da se niti s črkico ne oglasijo. S kakimi "farji "kapitalisti". "Kazimirčiči" in enakimi puhloglavimi frazami in zmerjanjem odgovarjajo, ker pač drugega zmožni niso. Kako pa naj kaj znajo? Kje so se j>a kaj učili? Povejte mi. kateri teh mazačev ima kaj šol? Kateri so ;e kai učil? To so falirani študentki, ki so bili vsi preplitve glave da bi končali šole in so zmrznili v kaki drugi ali tretji šoli. ko njih "učeni" možgani niso več prenesli teže znanja. In ti možje sedaj pišejo "napredne" liste, kjer išče naš slovenski zaslepljeni delavec svoje duševne hrane. Sla-b;i kuharica, ki se nikjer ni učila kuhati, vsako jed pokvari. Vsi pa. ki jedo take jedi. si enako pokvarijo želodec. Tako ie z našimi ameriškimi slovenskimi rdečimi rojaki. Slabe kuharice pri **delavskih" < ?) listih so ieta že kuhale pokvarjene jedi. Delavstvo je jedlo to duševno hrano in kaj čuda. če je danes enako pokvarjenih mozgan in src. kakor so pokvarjeni kuharji.
Zato rojaki, vidite, kako sodijo doma o naših listih! Vidite, kako doma vaši sorodniki prosijo zdrave hrane, katere dajejo naši listi! Vidite, kako so hvaležni doma, ako jim kdo naroči naše liste! Rojaki, naročajte svojim sorodnikom v domovini samo naše liste in ne zastrupljajte domovine s strupom naših rdečih skaza-kuharc zdravih src in zdravih razumov rojakov doma.
Klerikalna vzgoja. V višjem šolskem svetu, v katerem prevladuje svobodomiselna večina, se je ugotovilo, da je med gimnazijami največ uspehov v pouku in vzgoji dosegla škofijska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je izdala v prvem polletju 88 j>roc. prvorednih spričeval, med pripravnicami pa mariborska j (šolskih sester), ki je izdala 99 proc.j
RAZNE NOVICE.
' so najprej sklenili in podpisali pro testu*) noto na Nemčijo, češ da je
PREMOGARSKA STAVKA NARAŠČA..
Washington, 24. aprila. — Kakor poroča, centralni urad združenih premogarjev. stavka narašča in cele trume neunijskih premogarjev zapušča delo in se pridružujejo stavku jočim premogarjem. Odkar se je pričela stavka, pa do danes je baje odšlo na stavko nad 80 tisoč premogarjev po Zapadni Virginiji in Pennsylvaniji. To pomeni velikanski napredek za stavkujoče premo-garje, o katerih so mislili lastniki, da se bodo takoj po kolenih vrnili na delo.
Kakor izgleda ie položaj za pre-mogarje ugoden. Paziti bodo seveda mogli, da se bodo zdržali vsakih nemirov, katere bodo gotovo lastniki skušali zanetiti sami, kakor so to še poskušali ob vsaki priliki v boju zoper delavstvo. Ako bodo premo-garji nadaljevali stavko mirno in dostojno, teti a j bo simpatija javnosti stala krepko za premogarji, in jih dovedla tudi do konečne zmaee
o
Točno četrt pred 5 pa se odprejo vrata j>ri zakristiji prikaže >e križ m potem dolga vrsta dečkov 111 deklic belo oblečenih, za njimi pa ministranti. kake 40 po številu in oblečeni v svoje strežniške oprave. Tiho in počasi se premikuie ta sprevod, dokler ne obstoji pred "Božjim Grobom". Vrata pri Božjim {jrobn se odpro. zadiši kadilo, in visoko nad glavo duhovnika se pokaže nion-štranca z Najsvetejšim in zasliši se prva Aleluja. Trikrat za'poredoma, vselej glasneje se čuje Aleluja, katero pevci na koru ponavljajo vedno
to. da se krščanske šole odpravijo.
"Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno?" To vprašanje ie zastavilo liberalno-kapitalistično "Jutro." In prihajali so odgovori. Najbolj pa-pieten in za Jutro primeren izmed vseh odgovorov je bil odgovor nekega kmeta, ki je pisal : Jugoslaviji je najbolj potrebno velikansko korito. iz katerega lfi lahko vi žrli.
Jugoslovanska podjetnost. Pravijo, da nismo Jugoslovani podjetni. Pa še kako smo podjetni ! Naš nai-podietnejši del so pa Črnogorci. Ta-
z močnejšim glasom, dokler nazad-|ko pri,le nek(>č C rnogorec v Belgrad nje ne gromiio in donijo glasovi injde,!l iskat" Po kratkem povpraševa-org:je. da se trese cerkev. Pri zad-' njn res dobi: hiSni S°*Podar mu nji aleluji se zablistiio na enkrat vse5 ?e tlal TO dinarJ>v. da mu prekoplje luči po cerkvi in takoj zazvenijo'vrt" PoPoldne gospodar gledat, zvonci in zvonovi med katerimi od- kak° del° naPred«ie- Vrt prekopuje
tnevajo besede prekrasne pesmi "Zveličar miš je vstal iz groba!"
star Srb, v senci pa sedi Črnogorec in ptiŠi cigareto. "Kaj delaš, Črno-
Procesija se pomika po cerkvi in se	^ vpraša gospodar.Nič.
, usta\ i pred velikim altarjem. kjer! h 51 men' dal <leset dl™rJev, jaz njeno početje nesramno, tla je kršila sle(ir niašri z izpostavljenim Xaj^ve- Seni jih dal Pa Srbu le Pet" Pet seni I
BREZPOSELNOST SE ZMAN-ŠUJE.
Delavski department v Spring-fieldu naznanja, da se ie tekom zadnjih treh mescev brezposelnost zdat-no znižala. S spomladjo, ako bo za-posljevanje nadaljevalo svojo pot, zadnje tri mesce, pravijo, bo brez-poselnost popolnoma izginila.
, duh konference in zlorabi zaupanje. ... ZMEŠNJAVA NAD ZMEŠNJAVO	Zato so ji zaž„-	,
,	.	Kako krasno je res o Velikonoci.
Tolike diplomaticne zmešnjave orali kazen, ako ne ]>rekhce takoj po- v	. .....
F. _ . . • 1 -i	,, m- 1 • 1	* i 1 Kar Pa de,a se "ajvecji kras pri ta-
med državami v Evropi se 111 bilo, godbe. 1 oda vse druge nevtralne ...	\	'
1	1 '	. .	ki siavnosti so pa številna sv. oblia-
drzave so pa zopet protestirale jiro-
V kolikor
kakor je danes pri konferenci v Genovi. od kar se je zvedelo, da so Rusi in Nemci podpisali v Rapallo posebno mirovno pogodbo, ki ni samo mirovna pogodba, temveč je tudi mogočna zveza teh dveh držav, naj-brže naperjena proti entanti. Poročila o teh zmešnjavah si tako nasprotujejo. da je težko prav spoznati, kaj se vse sedaj tam godi in kaj bi vse znalo iz teh zmešnjav nastati. Kakor strela iz jasnega neba je zadela celo konferenco, ko so v pon-delek zjutraj zastopniki držav izvedeli o tej j)ogodbi. Ko je za vso to zmešnjavo odgovoren, oziroma, kdo je oče te pogodbe, se še ne more spoznati iz poročil. Nemci in Rusi trdijo, da je Anglija dobro vedela, da se vrše posvetovanja med obema državama v Berlinu. Lloyd George trdi, da to ni res. Zastopniki entan-te in tudi zastopniki male entante
jih torej zaslužil in ..." — "No, in?! — "No. sada pa nadzirem . .
IRSKI DELAVCI ZA POMIRJE-NJE IRSKE.
Delavci vseh strok so na Irskem sklenili, da odidejo za en dan na stavko z namenom, da se pomiri Irske notranje spore in združi vse moči v eno skupno fronto. Ta dan bo vodili delavstvo velikanske demonstracije za skupno delovanje v =eh slojev v domovini.
Katoliški Slovenci, vse vaše jednote, vsa vaša društva, vse bo šlo rdečkarjem v roke, če ne boste imeli močnega časopisja na svoji strani.
ti kaznovanju Nemčije se da vendar videti v to zmešnjavo, sta Rusija in Nemčija videli, da ne moreti streti zveze med Anglijo in Francijo, da je nevarnost, da jima bodo druge države narekovale svojo volio. sta pa sklenili to pogodbo, ki je sicer navidez trgovska, v resnici pa tudi politična in vojaška. Vsa dejstva tudi kažejo, da Rusija in Nemčija že delati skupno. Rusija tudi pritiska na Nemčijo, naj se ne uda velesilam in naj vstraja na pogodbi. Izjavili so tudi, da ne bodo pustili. da bi Nemčija prelomila svojo besedo, da jo bodo držali, da spolni, kar je podpisala. Izjavili so se tudi, da bodo takoj zapustili konferenco, ako bi se morala pogodba spremeniti ali odložiti. Brez Rusije je pa konferenca brez pomena, ker je bila (Nadaljevanje na 3. strani)
jila. Ljudstvo je. kar vrelo skupaj h .Mizi Gospodovi. A, to ljudstvo je še dobro! Dokler bode prihajalo v tako velikem številu zajemat iz Mize Gospodove, tako dolgo se tudi ni bati, da bi hrezverstvo imelo posebno upliva ali jia uspeha med njimi. I udi ne bomo cul i o samomorih in drugih zločinih toliko, kakor se to čimdalje pogosteje čuje izmed onih. "ki nimajo upanja. Pa kaj. pridigati nemaram, to je le dopis.
Sledili sta še dve maši pri katerih je isto tako se razlegalo krasno velikonočno slovesno petje in so se zopet delila številna obhajila Ol p. pa je bilo zopet veličastno. Tik pred to mašo se je čulo zopet pritrkavanje in takoj za ttm je udarel boben in godba naših mladenčev "Holy name" društva je zaigrala veseli 'marš
(Nadaljevanje na 2. strani.)

DENARNE POŠIUATVE.
Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih.
Vcerajšne cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:
500	kron ................$ 2.60	50
1000	Icron ..,........... -4-75	i°°
5000	kron ....... -...... -23.00	500
10000	kron ............... 46.00	1000
Italijanskim liram:
lir	..................$ 3-35
lir	.......................6.25
lir	.................. • 29.00
lir	.................. 57-00
J E" ■ '
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75-°o do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pot od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 Wcst aand Street	Chicago, 111.
__________________________________
Izhaja trikrat na teden Tsaki Torek, Četrtek in Soboto.
Stane za celo leto za Ameriko (izven C hi cage) $3.00. Za Evropo $3.50. Za Chicago
^t(?juČ do napredka /e edinost
Issued tri - weekly every Tuesday.
Thursday and Saturday.
Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $7.50.
\7Juc do zmaqe je edinost
chinos
T

EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden._
Slovenian Franciscan Press
W. asnd Street,	Chicago, 111.
Telephone: Canal 98.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, 111.
■tatered as second-class matter October it, 1919. at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.
vselej zapodila. Seve so začeli drugi takoj mešati in ju zopet razdvojili; pozneje je tem hujskačem še enkrat uspelo, da so nahujskali Bulgarijo. Pa ne kaze ravno to, kako se bojijo slovanske sloge. (Nadaljevanje.)

Iz slovenskih naselbin.
(Nadaljevanje z 1 strani.)
in društva, ki so se postavila v vrsto so odkorakala proti cerkvi. Cerkev se je zopet napolnila in še so morali stati nekateri zunaj cerkve, ker ni bilo prostora zanje. Rev. Father Bombach je daroval sv. maso In pri tej priliki v krepkih besedah slikal nemirne pregon je valce Kristusove, nekaj in sedaj. Opomnil je tudi one, ki se samo enkrat na leto ali pa k večjim dvakrat, prikažejo pri cerkvenih vratih, kako nespametno je tako ravnanje. Ako pride iz radovednosti, je podoben množici, ki je šla na veliki petek za Jezusorn, da bi videla, kaj se bo zgodilo z njiin in nc radi prepričanja. Ako pa ima še kaj vere. potem pa mu mora razum povedati, da, če je potreba enkrat ali dvakrat na leto v cerkev, k sv. daritvi, ga ista zapoved veže vsih 52 ali več nedelj tako strogo, kakor na Velikonoč in o Božiču.
Tako smo z velikim sijajem, kolikor mogoče pri nas. praznovali ta veliki praznik. Popoldne so ljudje še enkrat prišli, da so zapeli vsi skupaj krasne pete litanije in tako se je praznik zaključil, ne s plesom, ne s krikom, ker ta praznik je presvet, da bi se s kakimi hrupnimi veselicami praznoval, ampak zaključili smo praznik v cerkvi z češčenjem naše preblažene Matere Marije, doma pa z prijetnim domačim zabavanjetn.
Nikakor pa nesmem končati tega dopisa, brez. da naznanim tudi ko-lekto. Velikonočna kolekta je pri nas vedno, kakor mali ''drive** za cerkvene potrebščine in tako je bila tudi letos. Kolekta znaša za nekaj čez $1230.00, to je dvanajst sto trideset
Rev. J. M. Trunk.
"Verujem v Slovanstvo."
. (Dalje.)
Pa pravite: "Saj 'nezadovoljni, suženjski' Slovenci, Hrvatje, Slovaki itd. hočejo le resnično svobodo in kričijo opravičeno, ker prve tlačijo Srbi, zadnje Čehi . . To je povsem drugo poglavje in o tem tu nemorem natančnega govoriti. Opozarjam samo, da je moral Italijane "tlačiti" Ca-vour, Francoze Ludovik XIV., Angleže Cronwell, Nemci "jekleni" Bis-mark ... in ko so ti veliki narodi bili "stlačeni" v edinost* potem še le so <e posamezna plemena med,seboj pogovorila. Pri Slovanih naj bi pa vsak plemenček, vsak narodič, katerega so tako večinoma prav umetno naredili, delal kar bi se njemu ljubilo?! Pri Slovencih je to posebno značilno. Stavim in lahko tudi dokažem, da bi niti eden Slovenec ne bi bil svoboden brez Srbov. Štajersko, kakor je kljub Srbov, Koroško, bi bil zagrabil Nemec, Kranjsko, prav vso Kranjsko, Lah. (Hrvate bi si bila razdelila Ma-~:ar in Lah . . .) Zdaj je vsaj večina Slovencev prišla pod Srbe. če ie tako l.očete, toraj pod slovanske gospodarje, ako se vam tako zljubi ... in dano je za slovensko svobodo! Pa govorijo tudi na Kranjskem o zasužnjenih "bratih" na Goriškem in Koroškem. Saj ni res! Ti so svobodni, zlati svobodo imajo ti srečni ljudje, a vi Kranjci in Štajerci, vi ste reve, ker ^dihujete pod pestjo slovanske Srbije!! The worth of a thing is best known by the want of it!
Bodimo vendar pametni. Veliki narodi so morali s silo "stlačeni" v edinost, Slovanom bi pa tega ne bilo treba, ko dozdaj niso poznali drugega, ko plemenski separatizem, ko smo se po navodilu tujcev, pravih tujcev, dozdaj samo grizli med seboj? Najprej mora biti postavljen <!en dom, notranjščino doma si bomo sčasoma uredili. Lovec mora najprej imeti medveda, potom še le lahko proda kožo, kdor dela narobe je bebec! Ko bi Srbi, Hrvati in Slovenci tudi ne bili en narod, in niso, ko 1 i bili tudi ločeni po jeziku, kulturi in veri, in so ločeni, jih vendar to ne-more in nesme ovirati, da bi se ne zedinili v eno slovansko državo, ko so \ endar vsi trije Slovani. Enako je tudi pri Cehih in Slovakih, ali pri Poljakih in Rusinih, Rusih in "Ukrajincih." Tujec je nas mešal prav po načrtu in meša še dandanes, da smo zmešani in žalostno neumno zmedeni.
Prepričan sem pa, da bomo to duševno krizo prestali, preboleli, dasi rse bo manjkalo prav hudih, morda potrebnih še bolj pa nepotrebnih notranjih bojev, ker zdaj lahko ozdravimo, ko smo samostojni, svobodni. Tujec bo polagoma izgubil ves vpliv, skozi stoletja nam vlivano tuje mišljenje bo izginilo, roke imamo proste, začeli bomo zopet slovansko misliti in notranje krize bodo prešle. Tri leta . . . deset let ... ne šteje v zgodovini narodov.
ti«	Imam za vero v Slovanstvo še en razlog.
Slovanskih držav dosedaj nismo imeli. Zdaj jih imamo pet. bolane so Še, mlade, neizkušene, slabe, razdrapane, a so prave, svobodne, neodvisne države. Imeli smo Rusko sfingo, malo Srbijo, samosvojo Bulgarijo, drugače so bili le slovanski narodi, ki niso imeli med seboj nobene prave stike, ker je niso smeli imeti. Slučajno je nas združilo, kako politično vprašanje, ako smo bili pod eno vlado n. pr. v Avstriji, a tujec je skrbel, <la naše prijateljstvo ni postalo predebelo ; skrbel je za potrebni prepir in zopet smo bili, kakor pes in mačka. Vobče pa sploh o kakem političnem zbližanju nismo smeli niti govoriti, niti misliti, to je bila veleizdaja. le Tailturno smo skušali si približati, patudi tu je imel tujec svoje prste vmes, da je bil sad — prazen oreh. Vsak slovanski narod, kot tak je bil za-se. tudi sorodni slovanski sosed mu je bil, ali mu je moral biti tujec. Ni čuda, da Slovanstvo ni veljalo prav nič v zunajnem svetu, dasi je Slovanov največ v Evrop in "pol sveta otrokom sliši Slave", kakor je nau-oušeno pel naš Prešeren.
Ali je sedaj tudi še tako? Tu se je temljito izpremenilo nam v prid. Ako smo dozdaj vsklikali: "Slovan gre na dan!" ali peli: "Mi vstajamo in V as je strah . . ." je bila to naša bolj srčna želja, da bi tako bilo. al vres- druge z krasno pesmijo, peti Bogu niči ni bilo tako. Kdo se je Slovanstva bal? Saj ga ni bilo! Bilo je mno-,v čast pa je konečno najplemenitejši •go slovanskih ljudi nekaj slovanskih narodov, a Slovanstva ni bilo nikjer? cilj, za katerega je vredno, da člo-
Vero imam, da bo svet v kratkem videl Slovanstvo, da bo Slovanstvo vek žrtvuje čas in zmožnosti in se ne-\ stalo in svet se bo bal! Kako to? Pravim vsled in po novo pridobljeni svobodi! Imamo pet samostojnih slovanskih držav. Niso še urejene, težav je nebroj na vseh koncih. Po strahoviti vojski je. Stare države imajo težkoče. pa bi jih mlade ne imele? So tudi še pod nekakim varstvom r.ntantnih držav, ker so jih baje te ustvarile. Teoretično pa moramo go voriti. da so neodvisne, praktično bodo prav gotovo, kadar se znotraj -okrepijo; potem bodo uravnale svojo politiko, kakor bodo same hotele. Čudno bi moralo biti, ako bi se med seboj ne zbližale. Zaprek je mnogo zdaj. in jih ne bo manjkalo, a kar je bilo prej povsem nemogoče, je postalo vsaj mogoče, dasi se morda še dolgo ne bo moglo izpeljati. Ne glede na težkoče od zunaj, je dvoje notranjih težkoč. Prvič se še ribajo med seboj, nekatere so kakor pes in mačka. Srbija in Bulgarija se pisano gledate, liesede "zbližanje" ne smeš omeniti na nobeni strani. Čehi in Poljaki so se že nekoliko zbližali, a ne popolnoma, Poljaki in Rusi, Poljaki in Rusini, Rusi in ''Ukrajinci" . . . povsod je še neporavnanih računov cela množica. Pa mislite, da bo vedno tako?
Druga težkoča je zgodovinsko znana nesloga. Saj so se Poljaki in Rusi že tepli! Pa naj ostanejo Slovani večni bebci tudi zdaj. ko so se razmere povsem predrugačile? Dozdaj se je pač govorilo o slovanski vzajemnosti, izpeljala se ni. A kdo more reči, da se ne bo, ko je pot še le zdaj prosta, popolnoma prosta? Že 1. 1919. so imeli politiki vseh slovanskih narodov v Parizu pogovore, kako bi bilo prej kaj takega mogoče? Kar čez noč taka stvar ne gre, a sčasoma bo šla. Da gre, ako je volja, priča nam vsaj začetek balkanske vojske 1. 1912- Ruski poslanik v Beogradu je zbližal, zje-
hvalo in istotako podporo, ker jih stane precej, da plačajo svojega voditelja. Želim, jim še nadaljne u-strojnosti in velikih uspehov.
Kaj pa *pritrkovalci, Cvetko, Hribar. Stražar and Co.? Oni jih obe-rejo prav po starokrajskem, da doni po naselbini kakor je donelo po dolinah in hribih tam "unkraj mlake" kako se nam vzbujajo spomini pri tem o naši lepi Sloveniji, in kako bi pri tem najraje zgrabili za palico in pognali koritarje, ki sedaj tam vladajo naj si bodo srbski ali kranjski, tje v sredozemsko morje, da bi se nasitili slane vode, Italjane pa, ki
naselbini nova Real Estate Co., ki si je nadela ime Lincoln Realty Co. v kateri so Mr. Leo Mladič, Mr. J. Jerič, Mr. John Petrovčič in Mr. R, Kompare, slovenski odvetnik. — Ta kompanija je tudi posredovala pri nakupu hiše Mr. Antona Šinkovec za cerkev. — Rojakom prav toplo priporočamo to podjetje, kadar potrebujejo kakega posredovanja, kadar kupujejo ali prodajajcf hišo, kadar iščejo stanovanja, kadar išče j > posojila ali, kadar bi radi uložili svoj denar v kako dobro obrestujo-če posestvo, kadar hočejo zavarovati svoje posestvo pred ognjem, kadar potrebujejo kakega odvetniškega sveta. Mr. R. Kompare, slovenski odvetnik, ki je tudi član te organizacije, ima veliko skušnjo v odvetniški praksi in Vam bo gotovo najbolje pomagal v vseh sodnih in drugih pravnih zadevah. Z mesecem majem odpre to podjetje svojo pisarno v novi hiši Mr. Battistika na vogalu Lincoln in 22. street v prvem nadstropju.
gospodarjo po naših pokrajinah naj i — Slovenski fantje, pridružite se bi pa od smeha popokali vsi do zad-!našemu slovenskemu Orlu, ki telo-nega. Pa. milost, prosim g. urednik, varli vs«iko sredo večer v cerkveni tako hitro jo zavozim. Ako le po- korani. Imeli boste izvrstno zaba-mislim na star kraj me že ujezi. LejVO- Priglasite se vsako sredo večer! čakajte .da tudi mi dobimo novo cer- , — v "edeljo ob pol devetih pri kev in nove zvonove, bomo pokazali šolski sveti maši je pristopilo 36 o-jim kako se tudi tukaj lahko zvoni. jtrok k prvemu sv; obhajilu. Letos so Ko pa naštevam one. ki so poma- samo tisti, ki so morali iti. Drugi ga I i pri slovesnosti, nesmem pozabi-prihodnje leto, ko bomo i ti društva. Društva, ki grejo praznik ven v paradi, ne preredijo'Prav,tl tega radi prijetnosti korakanja. Oni
na	že svojo šolo in jih bo lažje pri-
—V nedeljo pri veliki sv. Maši se začne v naši slovenski cerkvi sv. mi-isijon. Sv. misij on je posebna milost I za vsako župnijo. Farani Chicaški ne pozabite, da bo tudi za vas ta teden čas posebnih milosti. Sv. misi-jon ni za to, da bi kdo opravil samo sv. spoved. Sv. Misijon je čas duhovnega prenovljenja. Najvažnejše pri m i sij on u so vsakdanje pridige
dolarjev. To je naravnost čudovitojjim je kupilo cvetic, iskrena hvala pri sedajnih razmerah. Res se nekaj bolje dela, toda. če pomislimo, koli-
na ta posebni način pokažejo čast Bogu. Zato pa je nelahko razumeti, zakaj se nekateri tako temu opirajo. da jih ni viditi nikdar v vrstah, nasi spadajo k enemu ali drugemu katoliškemu društvu. Vseeno pa jih je bilo lepo vrsto. Letos so se jim pridružili še celo ministranti in so korakali oblečeni v talarjih in ko-
reteljih. Zato moramo dati kredit t	-
šolskim sestram. posebni sestri ^ ZJUt™} tak° zvečer' Prepriča-Charles. ki jih je tako dobro izvež- ^ da se bodo Chicaški Sloven-bala. Sestram gre tudi hvala za lepo okinčanje altarja.
ko so ljudje zaostali zadno leto se moramo čuditi, da se je velikonočna kolekta tako dobro obnesla. Hvala vsem darovalcem, hog ne plačuje sicer vsako soboto, toda zastonj tega
ci v obilnem številu udeleževali sv.
Žensko društvo	Je ™re. naj se v ne-
deljo udeleži velike sv. maše ob pol
ti. uri. — Ne pozabite pa, da se v
jim zato. DekTisko društvo pa je po-! , .. *	1
magalo pri kinčanju in snaženju cer-| . lItra P°makne za eno kve. Največ pa so storile deklice. ki! ^ d* ?>° tOFaj zacinja sveta so cerkev poribale. zato jim je pa P° .stayem sedanjem času ob pol desetih. kar bo po novem ob pol enajstih.
gotovo tudi njih angel varuh največ zaračunal. Tako sem menda vse o-menil, ker sem tudi hotel vse ome-
niste žrtvovali. Bog ne bo ostal dol-	niti. Kdor stori kaj za čast božjo,
zan niti vinarja. (Zahvaliti pa se mo-	se ne bode kesal. Kesali se bodemo
ramo tudi pevcem, ki so jako kras-	mi, ako smo samo gledali to kar so
no izvedli svojo ulogo skozi veliki	drugi delali, in smo pri tem morda
teden in posebno na velikonoč. Dru-	še mislili, da smo se postavili. Ej
štvo, ki vadi svoje člane peti in pri-	saj se tudi prazen pšenični klas naj-
redi tu pa tam, kak koncert je hva-	višje nosi, pa pri tem tem le nič ne
le vredno. Toda društvo, ki skrbi,j	zaleže.
da je v cerkvi vsako nedeljo dobro in	Tu imate toraj vsi nekaj. Vsakemu
dostojno petje, ob praznikih, kakor	ta svoje! Pa bode morebiti rekel ke-
je Vehkanoč pa nastopi z številnimi |	do, zakaj neki našteva vse to. Vi-
krasnimi cerkvenimi skladbami, ta-	diš, prijatelj, samo zato, ker delavec
ko društvo pa zasluzi tem večji po-	ie vreden plačila. Niso našteti de-
hvalo priznanje in podporo od ljudi,	la.lt tega radi hvale. Saj niti vedeli ni-
kolikor vzvišeneiši tV mVanv	so. da pride, kaka pohvala. Vendar
vzvnsenejsi je njegov cilj. Dobro je zabavati samega sebe in
pa je pravilno, da oni, ki se- trudijo veliko, tudi priznanje od nas drugih
dobijo. Ako jim ga ne damo. smo grdi nehvaležneži saj so delali za vse.
—	Naša slovenska naselbina v Chicago izvanredno napreduje kakor po številu novih družin tako tudi po številu slovenskih trgovcev. A-ko bo šlo še par let tako naprej, bo naša naselbina ena izmed najbolj cvetečih slovenskih naselbin v Ameriki. — Naša nova Lincoln Realty Company bo k temu veliko pripomogla. ker bo skušala pomagati rojakom. da bodo dobili stanovanja v naselbini in si kupiti svoje lastne domove.
—	Te dni sta zopet kupila Mr. A. Pazdertz in njegov zet Mr. Anton Brodarič, oba naša dobra in odlična rojaka in dobra farana. hi
so na 12.
ustraši celo neprilik. kakor pridejo tu in tam pri vednih vajah in učenju. Radi tega pa častitamo društvu Slovenija. V krasnem številu se je; selo pesem: pokazalo to društvo pri korakanju. " Veseli bodimo, veselega srca. še v lepšem petju pa je pokazalo tu-: K'smo z dobrega kraja v Newburgu d i sad svojega truda in namen svo-	doma/'
Veseli Newburzan.
jega obstoja. Pa ne samo delujoči člani imajo pri tem zaslugo. Y isti meri zaslužij o priznanje tudi poa-pirajoči člani, katerih ni malo. Vsak podpirajoči član plača na leto $3, katero je. kakor darovano za cerkev, ker gre za vse to uzdrževanje kora. Pa ne smem se predolgo zamuditi pri pevcih, akoravno sem vedno rad med njimi, saj so pevci veseli ljudje in med veselimi je prijetno bivati. Mo-
cesti poleg Fidelity Electric Co. V najkrajšem času nameravata odpreti tam novo trgovino z Novelty drob-To pa nočemo biti. Hvala toraj še. "arijami, kakor tudi Ice Cream Par-enkrat vsem skupaj", tudi onim. ka-j lor- Iskreno jima častitamo in se ve-teri so bili morda po naključju iz- selimo tega novega napredka v na-puščeni. Vsi skupaj pa zapojmo ve- Albini. — Rojaki, kadar nameravate
kupiti kako hišo ali jo zamenjati, ali kadar iščete rent blizu šole in cerkve, obrnite se na Lincoln Realty C o. Za sedaj se zglasite pri kakemu izmed uradnikov. — Pazite na oglas.
-C hicaškim Slovencem, faranom sv. Štefana prav toplo priporočamo, kadar potrebujejo črevljarja, da gredo k našemu dobremu faranu Mr. Vrašiču. ki ima svojo delavnico in
Chicago, 111. — Sprememba posesti. Šinkovčevo hišo na 22. Place je kupila naša cerkvena občina za hišo
> za sestre. Takoj, ko bo mogoče! svojo prodajalno na 22. cesti blizu družini Šinkovec dobiti si novi dom' vogala na Hovne tretja hiša od Mr
in se bodo preselili, se bodo začela popravila pri hiši, da bo hiša odgovarjala svojemu novemu namenu, ram naprej. Zahvaliti se moram, k a- Mr. Anton Šinkovec je prodal svojo
kor sem že omenil, našim fantom za njih godbo pri sprevodu in paradi. Dobro napredujejo. Ustrajnost vedno
hišo samo radi tega da je pomagal poskrbeti potrebni doma za sestre, kajti njegova hiša je v resnici naj
pripelje, do uspeha. Mladenči, ki se primernejša za ta namen in nasel-vadijo na pihala in so nam tako pri- bina mu je hvaležna.
dinil sovražna brata, Srba in Bulgara, da sta udarila na Turka in ga za pravili domačo godbo zaslužijo po- — Veliko zanimanje je vzbudila v
Šontave Fidelity Electric Co. Ima tudi veliko zalogo črevljev in raznih obuval. Mr. Vrašič je prekmurski Slovenec in dober faran naše fare. -Zasluži, da ga farani podpiramo.
Great Falls, Mont. — Slavno u-pravništvo: — V pondelek. 24. aprila se odpeljem v daljni Leask v ško-(Nadalje vanje na 3. str.)
V NEDELJO POPOLDNE.
TEDENJSKI KOLEDAR.
30. aprila. Nedelja. — Druga nedelja po veliki noči. Evangelij o Jezusu dobrem pastirju. — Sv. Katarina Sijenska spokor.
1.	maja. Pondelek. — Sv. Filip in Jakob, apostola. Začetek šmarnic.' Vsaka katol. hiša bo naredila za ta mesec v svojem stanovanju mal ol-tarček Mariji, kjer bo vsaki večer skupno opravila kako malo pobož-nost.
2.	maja. Torek. — Sv. Atanazij, škof in cerkv. učenik.
3.	maja. Sreda. — Varstvo Sv. Jožefa, patrona kat. cerkve.
4.	maja. Četrtek. — Sv. Monika mati sv. Avguština.
5.	maja. Petek. — Sv. Pij, papež.
6.	maja. Sobota. — Sv. Janez pred later, vrati.
7.	maja. Nedelja. — Sv. Stanislav muč. škof.
DESETI ČLEN VERE: ODPUŠČANJE GREHOV; KAKO ISTO DOSEČI.
14Odpuščanje grehov."
V tem članu apostolske vere spoznavamo, da (1) moremo zadobiti od Boga odpuščanje grehov in, (2) da je Jezus Kristus dal svoji cerkvi moč in oblast grehe odpuščati.
Edino le Bog more odpuščati grehe, ker edino le On more odpustiti krivice, žalitve, ki so storjene Njemu. V svojem neskončnem usmiljenj u^je Bog sklenil, da bo človeštvu crrehe odpustil, vendar ne brez zadoščenja ; zato je moral Jezus Kristus umreti na križu.
Vsled Kristusovega zasluženja, ki -a je za nas pridobil s svojim trpljenjem in svojo smrtjo, zamore človek zadobiti odpuščanje grehov, in Lerkev ima oblast in moč, da te grehe odpusti, ne glede na njihovo šte-- ilo, ne glede na njihovo velikost; toda pogoj je, da se jih grešnik resnično in odkritosrčno kesa.
Greh je trojen : podedovani ali izvirni greh, mali greh in težki ali -mrtni greh.
Podedovani ali izvirni greh nam je bil odpuščen pri sv. krstu. Drugi, to je mali greh, se nam odpušča po molitvi, po dobrih delih in zakramentalno odvezo.
Težki ali smrtni greh se nam pa odpušča (1) od v za to pooblaščenega duhovna v zakramentu sv. pokore n (2) ako obudimo popolen kes in i-mamo resnično željo, da se pri prvi priložnosti spovemo. Ta popolen kes ;e edina mogoča rešitev za tega ,ki je v stanu smrtnega greha, pa ob svoji Mnrti ne more dobiti duhovna. Zato •ie Pa neobhodno potrebno, da obu-limo popolen kes vsak večer, pred-no se vležemo k počitku.
Zahvalimo Boga, da je dal svoji Cerkvi moč, odpuščati grehe; in če sinojuli tako nesrečni, da smo ga z grehom razžalili, nikar ne odlašaj--no, ampak hitimo k sodnjemu stolu božjega usmiljenja, k sv. spovedi, la nas ne bi prehitela smrt in pahnila v večno pogubljenje.
ENAJSTI ČLEN: VSTAJENJE • LASTNOSTI OD SMRTI VSTALEGA TELESA.
"Vstajenje mesa."
V prejšnem členku smo spoznavali našo vero v odpuščanje grehov, kar pomenja "vstajenje duše"; z e-najstim členom pa, ko molimo "vstajenje mesa" spoznavamo vero v vstajenje naših trupel. Pravimo "vstajenje mesa", ne vstajenje "človeka", ker strogo govorjeno bo edino ie truplo. " meso", poklicano zopet v življenje, duša, ki je nesmrtna, se bo samo združila s telesom, od katerega je bila ločena v smrti. Ta člen pomenja, da bodo vsi ljudje, dobri in hudobni vstali od mrtvih.
Kako se bo to zgodilo? In kakšna bodo trupla od mrtvih vstalih?
i-—Vstajenje od mrtvih se bo zgodilo na ukaz Boga, ki bo ravno tako lahko pozval naša trupla iz prahu in pepela, kakor je vstvarili
prvega človeka. Ko bo na koncu sveta ogenj pokočal vse, ko bodo vsi ljudje mrtvi, bo poslal Jezus Kristus, kakor pravi evangelij, angela s trobento in z močnim glasom, to je angel i bodo oznanjali z močnim glasom ukaze Jezusa Kristusa. Ta glas bo odmeval od konca do konca sveta: :"Vstanite, mrtvi in pridite k sodbi!"
Na ta ukaz hitele bodo duše teh, ki so v nebesih, v vicah in v peklu,} da se združijo zopet s svojimi telesi. Vsak človek bo vstal v istem telesu, kar se tiče tvarine, v katerem je živel na zemlji. Ta telesa bodo v vsakem oziru popolna.. Delo vstajenja bo ravno tako kakor delo vstvarje-nja v vseh svojih posameznostih delo vredno božjih rok. I hudobni bodo imeli svoja telesa, v kolikor se tiče popolnosti udov, svoja telesa v popolnem stanu.
2.—Kar se tiče lastnosti teles od mrtvih vstalih, bo razlika med izvoljenimi in pogubljenimi.
Dobri in hudobni bodo hiteli od vseh krajev sveta in se zbirali. Angeli pa. sluge v sega mogoč nega sodnika. jih bodo ločili in odpeljali na kraj, katerega je Bog za sodbo odločil.
Kam bomo spadali mi? Na katero stran bodo postavili angeli nas? V moji moči je sedaj, da to odločim. Ce hočem, da bom prištet med izvoljene v večnosti, ločiti se moram od hudohnežev in brezbožnežev na tem svetu.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.) fiji Prince Albert Sask. Canada, da vodim mej Slovenci in Hrvati ki 17 let niso videli slov. duhovna misi-jon. ki se bo vršil od 26. aprila do 4. majnika. Nameravam priporočiti \ aše liste, sila bi mi torej ustregli, ako mi pošljete nekaj Glasnika, E-dinosti in Ave Marija in kaj dobrega hrvatskega, da razdelim in skušam dobiti kaj naročnikov. Tudi cenik slov. in hrv. molitvenikov mi do-denite. Čujem, da je nekako 32 družin toliko bi torej zadostovalo. Tudi drugod so Slovenci po Canadi, morda organiziram to stvar, da jih obi-ščem enkrat na leto. Ker je poštna zveza skrajno neugodna, Vam sve-ujem, da pošljete zavitek takoj ko sprejmete te vrstice sicer bi utegnilo biti prepozno. Pozdrav
Rev. Jos. Pollak-
RAZNE NOVICE.
(Nadaljevanje z 1 strani.)
sklicana največ samo zato, da uredi ruske homatije. In res se Rusi že dva dni niso udeležili nobene konference. Nemčija je pa tudi v čudnem položaju. Ako se uda velesilam potem je popolnoma izgubila Rusijo, kar bo v njeno veliko škodo. Ako se pa ne uda in bo kaznjevana, ima potem vse druge sosede proti sebi in Francija bo izvajala posledice, kar samo težko čaka. Ako bo Nemčija ostala pri pogodbi in bo morala s konference, bo šla tudi Rusija in sicer pokrepljena po krepki nemški
zvezi, česar se pa spet vse druge
države boje. Govori se, da ima Rusija namen konferenco razbiti in sicer po nasvetu angleških socijali-stov, ker ako Lloyd George ne bo ničesar dosegel, je njegov padec doma neizogiben in nove volitve bodo razpisane, kjer pa upajo socijalisti veliko pridobiti na svoji moči. Morda pride do kakega sporazuma. Tudi v tem slučaju bodo Rusi zmagalci in upornost kakor Nemčije tako Rusije bo znatno pokrepljena. Vendar le malo je upanja, da bi Francija dovolila kak kompromis, ker čaka prilike, da Nemčijo udari še bolj in jo še bolj poniža in prisili, da spolni pogoje verseilske pogodbe. Mej tem ča som je pa nova rusko-nemška pogodba vzbudila veliko strahu v Poljski kakor tudi v Čehoslovaški, kjer se boje kakor Nemčije in Rusije pri Poljakih, tako N emčije pri Cehih. Zato se zastopniki teh dveh držav trudijo, da bi dosegli kak kompromis. Tudi Italija želi kompromis, ker si želi prijateljstva Nemčije in bi ne nastopila rada naravnost proti Nemčiji, od katere upa veliko pomoči pri svojih aspi racijah proti Slovencem in proti Franciji.
Kaj bo iz teh homatih prišlo slednjič ven? Ako bomo naenkrat čuli, da se je konferenca razšla, ne da bi kaj opravila, se nikar ne čudimo. \ erniar kaj bo potem v Evropi, pa tudi nihče ne more prerokovati. Naj-brže bodo nastale velikanske homatije, ako ne celo nove vojske, ker Francija bo takoj upadla v Nemčijo, Rusija v Poljsko in bojni metež je spet tukaj. Dal Bog pamet sedaj voditeljem narodov, da bi obvarova-' li nesrečno Evropo pred to nesrečo.! Vendar, kaj. ko so ti možje tako fanatični, da se za kak pameten svet niti ne zmenijo, še manj pa da bi Boga prosili vodstva in razsvetljenja. Človeška pamet je pa tako majhna in tako omrežena.
izdelovali razne tanke itd. V tovarni bo dela za več tisoč ljudi. Gradba tovarne bo stala, kakor proračuna-no nad 15. milijonov dolarjev.
NOVA KABELSKA ČRTA V EV-ROPO SKORO DOGOTO-VLJENA.
Kabelska črta, ki jo polaga po at-lantiku družba Western Union Telegraph & Cable Co. bo, kakor zatrjujejo uradniki te družbe dogotov-ljena prihodnje poletje. Do azorske-ga otočja bo lastovala kabelsko črto W estern Union Telegraph Co. od azorskega otočja do evropskega kontinenta pa bo položila kabel Nemška kabelska družba. Skozi to črto se b^ lahko odposlalo na leto okoli 55. milijonov brzojavk.
FRANCOZI NAMERAVAJO ZASESTI RURSKO POKRAJINO.
Paris, 24. aprila. — Kakor je sklepati iz vojaških krogov, ki kažejo zadnje dni, posebno živahnost med obmejnim vojaštvom, je verjetno, da se Francija na tihem pripravlja na okupacijo rurskega okrožja, za slučaj, da Nemčija ne izstopi iz tajne pogodbe z sovjetsko Rusijo. Sodi se. da je Francija skrajno odločna proti rusko-nemški pogodbi in, da je pripravljena sama nastopiti proti nemcem, ako tudi angleži in ostali zavezniki odklonijo tako sodelovanje.
SRŠENI.
Naš Zajček, ki ga čestokrat najdemo na kakem tujem zelniku je zašel ves prestrašen v zadnji štev. sa-mosrajčnika na cerkveni oder. Kakor kmečko otroče. ki razklada, kaj je videlo, ko je bilo prvič v mestu, tako Zajček pripoveduje, kaj je vi-
del na St. Marks Place v New Yor-ku. Pravi, da so ga dekleta, ki so igrale na cerkvenem odru, tako zmešale, da od samega veselja ne ve, kaj bi počel. Pa menda naš Zajček nima kakih tajnih načrtov, da bi se kakega lepega dne pojavil na St. Marks Placu po šegi nekdajnega "Zevsa", ki je na zvit način ukradel
kraljično . . . Kaj tZajček?
* * *
Proletarec trdi: "Kapitalistična država je izkoriščevalka. To je davno znano." Da, res je to! Le pozabil je povedati, da ta kapitalistična država ni osamljena devica, njen vredni prijateljček je "socijalizem." Tako imamo parček, ki izrabljata ubogo maso. Pri drugih pametnejših narodih opravlja to delo samo devica kapitalistična država, a med nami Slovenci, pa sta zaposljena o-ba. Kolikor jih devica ne oguli, jih j ogulijo naši patentirani koritarji na (Lawndale. Kdor je videl naše rdeče purgarje "reševati" domovino z mi-ljondolarskim fondom, z zavetiščem, in bogvekaj še z vsem. tni bo pritrdil, da imam prav!
* * *
Neki sodrug Terčelj piše, da delavci niso dobili od kompanij že trinajst mesecev niti "ficka", kljub temu pa je poslal naročilo za majsko izdajo. Ce bi bili lawndalski koritarji poštenjaki, kakor niso, bi vsaj sedaj, ko njih sodrugi nimajo niti "fickov". ki pa so nekdaj suli "$$$" za milijondolarski fond, poslali ubogim sodrugom majsko številko Zaj-čk ovih bobkov brezplačno! Seveda, če bi bili njih sodrugi po naselbinah pametni, kakor niso. bi kaj takega zahtevali! Vsaj bobkov jim dajte!
(Nadaljevanje na 4 strani.)
OGENJ V HOTELU.
\ nedeljo jutro je izbruhnil ogenj na enem najuglednejšem hotelu \Vil-lard v VVashingtonu, kjer je bil na stanovanju podpredsednik Coolidge in več drugih uglednih državnikov in diplomatov. Hotel ima 13. nadstropij in trdijo, da je najmodernejši hotel v Kapitolu. Požar je izbruhnil v desetem nadstropju, katerega je tudi popolnoma uničil. Deveto in osmo nadstropje je poškodovano le malo od vode, ki so jo ognjegasci razlivali pri gašenju. Škoda povzročena po ognju se ceni okoli $250,000.
POROKA V ZRAKU.
Znameniti newyorski letalec Bel-vin \V. Mavnard, je včeraj bil poročen nad oblaki v višini kakih 5000 čevljev. Ženitovanje v zraku je postalo že tako popularno, da si peti-čni ljudje izbirajo te vrste ženitovanje. kot najpriljubnejše.
JEKLARSKA DRUŽBA ZGRADI NOVO TOVARNO V GARY, IND.
Lastništvo U. S. Steel Co. v Gary. Ind.. je zadnjo soboto razglasilo vest, da se namerava v kratkem pričeti graditi veliko tovarno, kjer bocto
IUUUUUUU ^ VVVWVWVW^
5	R. F. KOMPARE	+
^	SLOVENSKI ODVETNIK	&
^	Dve Pisarne: v So. Chicago in v Chicago.	^
.	Naslov pisarne \ So. Chicagi: Uradujemo na So. LaSalle St.	/
r	9206 Commercial Avenue. Soba: 1101-19.	^
^	Telephone: So Chicago 0599. Telephone: Central 8610	£
^	Za sestanek se obrnite telefonično na So. Chicago 0599.	^
\	W. F. KOMPARE	\
f
$	SLOVENSKI NOTAR	f
H	....	►
^	Prodaja zemljišča. Zavaruje hiše pohištvo in druge stvari pro-	&
^	ti »ognju. Prodaja parobrodne listke in pošilja denar	f
^	v staro domovino.	k
6	9206 Commercial Ave.,	go. Chicago, 111.
^	Phone: So. Chicago 0599.	£

T	V SO O PRAVO
i	OD GLAYE DO NOG	<f
1 si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, j » najboljše vsakovrstne črevlje. klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar 1 kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili bo- ^ ► ^ ste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše j J dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje. kape, srajce in sploh | » vse, kar rabijo.
I	Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo g >
1	J. J, DVORAK & CO.	T
I 1853-1855 BLUE ISLAND AVE.,	CHICAGO, ILL. g
B	D	P ^ ^ C ^
DOBRE! K) I
\ * KUPI TE CIGARETE IN PRIHRANI DENAR.
f
81 a -^	a	a	1 =J

SRŠENI.
(Nadaljevanje z 3 strani) . Samosrajčnik Proletarec trdi: "V socijalistični družbi se vrednost dela ne bo merila s zlatom . . Ti kerl-ci, ti! kje neki so skovali ta evangelij ? Še ne dolgo so koritarji na Lawndale, merili vrednost svojega dela z miljondolarskim fondom, ki 50 ga nabrali pod pretvezo za reveže v starem kraju, za odrešitev nagega Primorja in za Federativno republiko! No, pa nam očka Zavrtnik menda ne bodo zamerili, če jim prav na tiho povemo, kaj žele naši rdeči purgarji na Lawndale? Oni namreč žele. da se naj ne meri vrednost dela, ki ga opravlja navadno delavstvo s zlatom, ampak s zlatom naj bi si zmeril najprvo žep očka Zavrtnika, žep Zajčka, žep Moleka, žep jZalaz-nika in če bi še kaj ostalo, še žep Lawndalske Sainte Jeanne. Bajgaš, kaj stavite očka Zavrtnik. če vas nismo pogruntali!?
Neznani Bog.
(Priredil FR. BLANKO > (Nadaljevanje)
ROJAKOM NA ZNANJE!
Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da imam vedno v zalogi vse vrste grocerijo, kakor tudi vse vrste sveže in prekajeno meso. vedno po zmernih cenah.
Nadalje se dobijo pri nas vedno domače kranjske klobase, pre-kajena slanina, kakor tudi šunke, kar razpošiljamo tudi-ven po Ameriki na vse kraje.
Rojakom se priporočamo v naklonjenost!
JOSEPH FURLAN,
405 So. Ann Street,	Little Falls, N. Y.
AMERIŠKI SLOVENCI PODP RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE IN-
Naše naročnike in čitatelje opo zorjamo na oglase slovenski trgov
cev v našem listu. Rojaki, podpiraj te trgovce, ki podpirajo Vaš list!
Dobro zdravje ie vredno zlata, vsak // plačilni ček je potrdilo do-V/* Cc brega zdravja. Preganjajte yl $ mučne bolečine z genijalnim 'J Pain-Expellerjem starim dru- Vi H žinskem prijateljem. Zahtevaj- A U te na flaški znak sidra.	Q
$ Cena 35c in 70c v drugarnah. A
\F. AD. RICHTER & CO , ti 104-114 So. 4th St. 3 Brooklyn, N. Y. P
Prepričajte se!
Da mi resnično izdeluje mo najkrasnejše ženitovanj ske slike.
PRODA SE 2^ana ^iša z dvemi stanovanji vsako z 4 sobami. E-
lektrika, gas, garage za dve kare. Mesečno nosi $45.00; blizu slovenske cerkve. Kupec potrebuje le $2500.00. Cena $4500.00. Nadalje imamo na prodaj saloon in 4 sobe odzadej; 10 sob v gornjem nastropju, elektrika in gas. zidanica, garage, keglišče. Mesečno nosi $90.00. Kupec potrebuje $5200.00 gotovine. Cena $6500.00.
MLADICH & VERDERBAR. 1334 West 18th Street,	Chicago, III.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam
J. KOSMACH
i8°4 W. 22nd St., Chicago. I1L
Rojakom se priporočam pri nakupi raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in in«1 traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega , rojaka!
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111
Phone: Canal 2534.
DR. J. V. ŽUPNIK.
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Sloven^. Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici Moje delo je zanesljivo.
Mlada Herodijada, slavna plesalka, se je dobro zavedala svoje mičnosti. Morala je kaj takega celo pričakovati, ker je bila takoj pripravljena. Prišla je v dvorano oblečena lahkoživo in plesala je pred zbranimi gosti ples, ki se je rogal najnavadnejšim pravilom dostojnosti.
Pavel je komaj vrjel svojim očem. da je na Jutru kaj takega mogoče. Sedaj je pogledal pijanega kneza, ki se je valjal na svojih blazinah in se v s le d prevelikega veselja obnašal kakor nor, potem zopet na plesalko, ki se je v sled glasne hvale gostov spozabila do najnesramnejših skokov in kretenj.
Ko je slednjič, komaj še zmožna svojih čuvstev. končala ples s tem, da se ie na prstih več minut vrtila okrog svoje osi, ni vihar pohvale hotel prenehati in Herod, ki se je od smeha držal za bok. ji je pomignil k sebi.
"To je biJo krasno! To je bilo divno!" jecljal je. "Zahtevaj od mene
karkoli hočeš, — če hočeš tudi pol kraljestva, — pri mmem Življenju, _
dam ti ga!"
Vse se je smejalo in mu ploskalo.
Plesalka hitro teče k svoji materi, da jo praša za svet, česa naj prosi. In predno so jo še pogrešali, že zopet stoji zarudelih lic in drznega pogleda pred kraljem in pravi s predrzno smelostjo: "Želim, da mi daš v skledi glavo Janeza Krstnika."
1 le roti je gotovo pričakoval kakšno drugo prošnjo. Mislil je, da ne sliši prav, zato mu mora Herodijada na njegovo začudeno vprašanje ponoviti besedo za besedo.
Ni nobene d'vojbe več. Herod osupne, bilo 11111 je neugodno. Celo med gosti je vzbudila ta nenavadna prošnja strašno razburjenje.
Ko je Pavel zvedel, za kaj da se gre. zdelo se mu je kakor višek blaznosti. <*a bi moral umreti človek zato, ker je plesalka po pravilih umetnosti razmetavala svoje ude. Ni pa še slišal čigavo življenje se zahteva.
Herod je bil Janezu naklonjen. Večkrat ga je v zamotanih stvareh celo vprašal za svet in se ravnal po njem. Sedaj se mu je pa vseeno zdelo, da mora držati obljubo, katero je dal pred toliko gosti.
Pošlje toraj enega svojih vojakov v ječo. da Janezu odseka glavo in jo prinese v skledi. Takoj zopet zaigra godba in razuzdano vpitje, ki je z p nekoliko časa prenehalo, je zopet napolnilo hišo.
Preteklo je nekako pol ure. Pri široko odprtih vratih se prikaže mož 7 veliko skledo v roki — in v skledi je ležala — ravnokar odsekana, še krvaveča človeška glava.
Grozoviti prizor pretrese nehote kričečo in krohotajočo se družbo. Nastala ie zmešnjava, šepet in vsi so radovedno gledali na osebino sklede.
Sluga je korakal s svojim bremenom proti Herodu. Toda ta se ie ob tem prizoru streznil, gabil se mu je pogled na to sveto glavo, ki mu ie sedaj molče očitala vse pregrehe, migne možu. kakor da bi hotel reči. da ni on. ampak Herodijada zahtevala to darilo in sluga se obrne k plesalki.
Ta vzame skledo iz njegovih rok in samoljuben nasmeh ji razjasni temna lica in divje oči. Nekaj časa pozorno opazuje sveto glavo, potem pa steče ž njo k svoji materi — krvosramnici, da utolaži svojo osveto na možu. ki se je upal grajati njeno grešno življenje.
"Kdo neki je ta nesrečnež, ki ie padel Tco žrtev te dekline in samovo- ] lie pijanca?" vpraša Pavel svojega soseda. — ki ni mogel več obvladati svojega gnjusa. 44Jeli bil hudodelec.Jvi je bil k smrti obsojen?"
"Xikakor ne", odgovori Strabo. "'Kolikor je meni znano, ie bil to j mož, ki ie pred nekaj časa začel med Judi samimi oznanjevati pokoro in krst 111 neko prihajajoče kraljestvo. Živel je v puščavi in mnogo jih je k njemu dohajalo. Ljudstvo se ie dalo od njega krstiti v reki Jordanu in je hvalilo njegovo modro govorjenje in občudovalo njegovo ubogo in zdržno življenje. Moral je biti eden izmed velikih modrijanov, ki so hoteli ustanoviti novo vero — nekako kakor Pitagora, ali —'T
"Kaj?" vzroji Pavel ."potemaje to Janez Krstnik, prerok. — da še več kakor prerok, kakor so mi včeraj pravili — sam poslanec boa^i. ki naj bi oznanjeval vero tega svojega Boga!"
"Morda tako", odgovori Strabo in ga presenčeno gleda.
"Potem tu ni več prostora zame'', pravi Pavel in vstane.
"P.ila je samo neumnost barbara", odgovori učenjak. "Judje niso nič boljši kakor drugi narodi, kar sem jih videl."
Silno je valovilo v Pavlu. Komaj je razumel celo dalekosežnost svojega dejanja, a ni mogel več vstrpeti v tej druščini. Pred njim je plaval spomin na drug obraz, ki ga je videl včeraj in ki je bil s tem. ki ga je ravnokar videl v neki skrivnostni zvezi.
Počasi in s premislekom vstane in se obrne k kralju. Vsi so pričak >-vaje gledali vanj.
Oglasi v "Edinosti" so najboljši in najcenejši.
THE MINERS NATIONAL BANK EYELETH, MINNESOTA.
CAPITAL AND SURPLUS $63,000.00.
TO JE BANKA, kjer lahko opravite vse v svojem lastnem jeziku. Imamo zaposljene uradnike, ki govore vaš jezik.
AKO ŽELITE hraniti denar, pridite k nam, da Vam pomagamo. Mi pošiljamo tudi denar na vse dele sveta, po najnižjem dnevnem kurzu.
AKO ŽELITE potovati v staro domovino pridite k nam po
pojasnila. Pri nas dobite vsa pojasnila, ki se ga rabi glede potovanja. Mi vam prodamo tudi vozni listek za vsako parobrodsko črto skozi katerokoli želite potovati.
KADAR ŽELITE zavarovati svoja posestva, hiše ali karkoli že. pridite k nam da Vam zavarujemo proti ognju, poškodbi, ali uničenju. Mi zastop uno nazanesljivejše in najsi-gurnejše zavarovalninske družbe.
NAŠA BANKA naj bo vaša družinska banka, kamor povabite tudi svoje prijatelje. Mi smo vedno hvaležni in veseli, kadar vidimo vas.
Bančni	uradniki:
Jas. A. Robb, President.	J. C. McGilverv. Vice-Fres.
R. M. Hcskett. Vice-President.	L. E. Johnson. Cashier.
F. S. Malley. Assist. Cashier.	A. Nelson. Assist. Cashier.
V tetki "Prosveti" sem tudi čital seznam darovalcev za ruski pomožni fond. Radoveden sem le. ako bodo ruski reveži deležni tudi enake razdelbe darov, kakor so jih bili deležni slovenski reveži, ko se je "taj-lalo" miljondolarski fond?! Očka Zavrtnik in Zajček naj se nikar radi tega vprašanja ne hudujeta. Znano je. da samosrajčnik Proletarec nima dna. več ko mu daš. več ti po-I žre. Zadnji mesec ■ poroča njegofa visokost Petrich. da sedaj dobiva Proletarec okroglih $<,7.00 podpore od društev SNPJ. To pa nikakor še ne zadostuje, trdi v svojem poročilu. Ako hočete, da bomo "reševali domovino tako. kakor se spodobi", tedaj agitirajte, tla se pripravi Še najmanj enih sto društev. Kar hočejo Lawndalski rdeči purgarji, bi se glasilo z drugimi besedami: "Dajte, dajte in dajte, vedno več in vedno , več, ako h t »čete, da vam "Rešimo do-! tn< »vino!"
* * *
lludir ni. če ne bo šlo zdaj! Ouj-jte! tajnik Lawndalskih rdečih pur-. > garje v "rešuje domovino" z bakljo moderne vede! Tajnik teh rdečih Ipurgarjev piše: ". . . delavci morajo I spoznati vzroke slabih časov." Jaz odgovarjam na ta stavek: "Ako bi slovenski delavci spoznali, kako jih vi razni Lawndalski koritarji. gulite in vlečete za n«»>. tedaj gotovo tie uidete linčanju. pa magari se poslu-žite zrakoplovov pri svojem begu!' I bogi zasljepljenci, ki vam -lede!
BENJ. EICHHOLZER
FOREST CITY, PA.
Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanju razne železnine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne železnine, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja. Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato, kadar potrebujete razne železnine, kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street,	Forest City, Pa.
John Gornik
SLOYENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND, OHIO
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
"EDlMOgr