Štev. 2o7 TBST. v ponedeljek 13 septembra 1909. Tečaj XXX'V IZHAJA VSAKI DAN *>> In cra2niklh ob 5., ch pen«Jjai, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-jiei, Dornbergu itd. Zastarele itev. po 5 nvč. (10 stot.). 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 k*«ene. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. man, MBirtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« it« st. mm Za oglase v tekstu Bsta do 5 vrst 20 K, vsaka aadjdjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-9&juu pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« ič&mcsti". — Plačuje s« izključno le upravi „Edinosti". HASOĆNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti j« moč I aa vse leto 2* K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroialaa aa nedeljsko lzdanj« „2DIHCSTI" it»n»: ■ i letno K 5-20, pol lota 2 BO ■ V« dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank®- vana pisma te ne sprejemajo in rokopisi te ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista« UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Iidajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*1. - Natisnila tiskarna kousorcijm lista „Edinost* v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. Peltao-hraRibilCnl račun St 841 652. TELEFON St 11-57. BRZOJAVNE VESTI. češko-ziemška sporazumna konfe-i enca, DUNAJ 12. V krščansko-socijalnih krogih so mnenja, da se je položaj zbog zadnjih konferenc pri ministerskem predsedniku Bienerthu toliko razjasnil, da se v kratkem skliče češki deželni zbor, ki bi deloval do srede oktobra. Oktobra meseca bi potem bil sklican državni zbor. Ako bi bilo zagotovljeno mirno delovanje, bi se sklicalo češki deželni zbor v januvarju ali februvarju v ponovno zasedanje, v katerem bi se imelo rešiti finančne predloge. Avstrijski romarji pri papežu. RIM 12. Papež je sprejel danes skupino avstrijskih romarjev. Požar v petrolejskih i ovir. — Preko 1 milj on škode! BUKREŠ 12. V Roumagmenu je nastal predvčeranjim v petrolejskem rovu Moreni ogenj, ki se je razširil na 17 daljnih rovov. Vas Stavropoleos je bila ovita v gost plamen. Štiri osebe so bile težko ranjene. Skoda znaša preko en miljon frankov. Slagoslovljenje sastave oboroženega \oja meščanskih strelcev na Dunaja. DUNAJ 12. Danes je bila ob navzočnosti nadvojvode Leopold Salvatorja in nadvojvodinje Marije Anuncijate in ob ogromni vdeležbi strelskih društev blago* slovljerje nove zastave novoustanovljenega oboroženega voja dunajskih meščanskih strelcev. V zraku preko Adrijanekega morja. BENETKE 12. Zrakoplov Julij Verne se je dvignil z zrakoplovci Usueli, Borsa-lino in Nicoli na krovu, v zrak, da bi poskusil preploviti Adrijansko morje. Velika r-inožica zbraneera občinstva je prirejala zrakoplovcem živahne ovacije. Ameriko, ravno tako, kakor bi lahko izvajali Turki pravico do vsega Balkana in večega dela sedanjih dežel krone sv. Ste fana. Na podlagi slučajnih in prehodnih zgodovinskih dogodkov se daja dokazovati, kar se hoče ! Za nas pa niso mero-dajni zgodovinski dokazi, izlasti še, če se izvajajo krivo iz zaprašenih pergamentov raznih arhivov, ampak merodajne so dejanske razmere in živo narodno pravo. Bosno in Hercegovino si je priborila leta 1878 avstro-ogrska armada po težkih bojih z ustaši; monarhija je tam nastopala kakor mandatarka Evrope; z okupacijo dežel je enostavno izvršila nalog, oziroma pooblastilo, prejeto od berolinskega kongresa. Za ti deželi so prelivali kri večinoma avstrijski vojaki, a za stroške so prispevali avstrijski davkoplačevalci po 70°/0, ogrski pa le po 30%. In pri vsem tem imajo Madjari predrzno čelo, da izvajajo za sebe izključno pravico do teh dežel! Ce to ni skrajna nesramnost, potem res ne vemo več, kaj naj bi Še označili s tem imenom. Zato bi bil res že skrajni čas, da se madjarski prepotenci postavijo meje, da se zakliče nesramnim Mongolom energ čno in odločno : do tu in ne dalje! se je ob napovedani uri na stotine I zelo mnogo smisla za socijalnopolitična -ladjarske impertinenoe. Te dni smo poročali na kratko, da ne zahtevajo Ma jari n:č več in nič manje, nego da se ust ■ za Bosno in Hercegovino proglav samo v imenu ogrskega kralja in nt v imenu avstrijskega cesarja in ogrskega kralja. To zahtevo stavijo Madjari, ker se sklicujejo na neko zgodovinsko pravo, ki jo ima baje krona sv. Štefana na Bosno in Hercegovino. Pustimo na stran vprašanje, ali je krona sv. Štefana kedaj in koliko časa posedovala ti deželi. Stari, zaprašeni zgodovinski pergamenti nimajo danes veljave, ako so v dijamentalnem nasprotstvu z — naravo. ^ Na podlagi zgodovinskega prava bi lahko izvajali Habsburžani pravico do vlade nad pol Evrope in skoro vso Južno Javni ljudski shod „Pol. društva za Slovence in Hrvate v Istri* v Podgradu 5. sept, 1909. (Izr. poročilo) V dobi motnega političnega položaja o državi in parlamentu |ter važnih dogodkov o priliki zborovanja deželnega zbora bilo je jako umestno, da je politično društvo priredilo v Podgradu v središču severne Istre — javen ljudski shod. MerzliČavo zasledujeje volilci tega okraja kretanje svojih narodnih voditeljev na političnem in gospodarskem polju. — Boli jih, kadar vidijo, da oni ukljub najvećemu naporu ne zamorejo svojih volilcev zadovoljiti stem da bi jim pridobili, kar jim pritiče po vsej pravici. Načelno pa se zahteva od narodnih voditeljev, da oni pogostama prihajajo med svoj narod, ki jih je izvolil, da se ustmeno ž njim dogovore o njegovih mukah in težnjah ; a na volilce pa zopet živa beseda več vpliva, nego dopisi v časopisih. Podgraa je doživel dne 5. t. m. izredno čast, da je mogel o svoji sredini pozdraviti naenkrat šest poslancev — namreč vse tri istrske državne poslance, g. Spin-čiča Mandiča in d.ra L a g i n j a, in tri deželne poslance: g. Pangerca, San-cina in d.ra Poščiča, jasen dokaz, da se : naši poslanci zanimajo za naše razmere. Na dvorišču »Narodnega doma"4 zbralo ljudstva — vse od najpriprostejšega kmeta da najvišje intelegence — iz bližuje okolice, kakor tudi iz najoddaljenej5ih krajev jelšanske in materijske občine. Tu si videl zbrano vso domačo inteligenco, dohovnike, učitelje itd., da tudi tu pokažejo, da jim je v resnici briga za revnega kmeta, ki si sam zbog premale izobrazbe ne more pomagati. Ob 10 uri je otvoril predsednik polit, društva prof. Mandič shod povdarljajoč, da so poslanci došli zazlišavat želje svojih volilcev, nadaljuje svoj govor je rekel sledeče : Bili so Časi, ko so Loslanci ostajali svojim volilcem nepoznani ter niso smatrali za potrebno, da bi jse jim predstavljali. Politično društvo pa zahteva od njih, da na javnih shodih polagajo ljudstvu račune o svojem delovanju, da so v vednem stiku z volilci:" Naznanil, je, da se bo razpravljalo v slovenskem in hrvat* skem jeziku (ker ravno ta okraj je. kjer živita Slovenec in Hrvat složno eden z drugim), da tako pokažemo tudi pred svetom, da se držimo pesnikovih besedi: Slovenac i Hrvat, za uvjek, brat i brat! vprašanja, če tudi je dežela v rokah slovitega centruraa. V tem projektu se gre za to, da si ustanovi vsako večje industrijsko središče svojo občinsko ali komunalno zavaroval-nico za vse tiste delavce, ki niso nikjer organizirani ali katerih organizacija ne plačuje nobenih podpor svojim udom v slučaju brezposelnosti. Deleži so proračunjeni razmeroma precej visoko ; vendar naj se ustanovi pri vsaki občini še poseben sklad dobrodelnega značaja, ki naj poseza omenjeni zavarovalnici pod rame, ako bi samo ne mogla zmagovati vseh troškov. K t e m u skladu ne bi delavci ničesar prispevali, vživali pa bi zato tudi te dobrote samo tisti, ki imajo v dotični občini ali domovinsko pravico, ali pa se nahajajo v njej že toliko časa, da so ekonomski nekako prirastli na njo. Odškodnina, ki bi jo plačevala zavarovalnica svoji n članom bi se ravnala po običajnem in povprečnem zaslužku dotič-nega kraja. Da bi nihče ne mogel zlorabljati te naprave, bi se morala pečati zavarovalnica tudi s posredovanjem Pozdravivši mnogoštevilno množico! del a s tem, da bi imela komuna natan-naroda je dal besedo g. .'poslancu prof. čen register o vseh zasedenih, oziroma Spinčiću. (Pride se). Gospodarski vestnik. Sporočila o važnejih gospodarskih pojavili zlasti na Balkanu; potem pa: delavski trg (zvišanje ali znižanje produkcije, blagovne cene, štrajki itd.); velepodjetia (karteli, trusti, monopoli); socijalna politika (delfivtko zavarovanje, brezposelnost itd.); zavarovalst j; elektrika in vodne sile; kovine; stavbeni materijal (kamenje, cement, opeka les itd.); promet na auhem (železnice, avtomobili itd.) promet na vodi (parobrodi, luke, kanali); promet v zraku (letalni stroji, zrakoplovi itd); izselništvo; konsum (sladkor, kava, pe-.rolej itd); nova podjetja itd., itd. Sestavlja PLUTUS. PODLISTEK -Pusti me!" Socijalna politika. Zavarovanje za slučaj brezposelnosti je jako važen scc jalni problem, ki postaja z vsakim dnem akutnejši. Eni smatrajo, da naj bo to zgolj delavske skrb, drugi hočejo pritegniti k temu delavske organizacije, tretji tirjajo zopet prisilno zavarovanje, kakor velja za slučaj bolezni in podobnih slučajih, kjer prispevata tako delavec kakor delodajalec. Praktično se vendar s tem doslej Še nikjer ni poskusilo. Zato je tem zanimiveje znati, da je bavarsko ministerstvo za notranje stvari — na Nemškem ima vsaka zvezna država še svoje posebno ministerstvo — razposlalo vsem občinam večjih mest na Bavarskem projekt, ki se peča s tem vprašanjem. K. temu hočemo samo kratko pripomniti, da imajo na Bavarskem sploh Navadna zgodba Češki spisal I. S. Macbar. Pcslcv. T. L. Prosim nikake domišljavosti ; plešem z vami le zaradi efekta; glejte, kako se vsi ozirajo na naju, ga je prekinila posmehljivo in dvignila ponosno glavo. „Tako gospica ?" je rekel Karol mrzlo, „tedaj sva doplesala. Prosim, poklonite se !" „Zakaj?" je osupnila Gabrijela. „Sicer napravim jaz poklon, grem iz vrste in vas pustim tu samo; hitro!- je rekel zapovedujoče. Gabrijela se je poklonila, Karol se je opravičil pri nasprotnem paru in jo odvel na njen prostor. Poklonil se je še enkrat in odšel brez besede. Gabrijela je gledala strmeče za njim. Četvorka je bila dokončana. Ema, ki je tudi plesala, je prišla k njej. „No, kako je šlo?- je vprašala veselo. rJezna sem"*, je odvrnila Gabrijela resno in umolknila. -Kaj ti je? Zakaj? Čez trenutek jej je povedala vse. — „Tega mi ni rekel še nihče na svetu ; — ubila bi ga za to"*, in je stiskala v pesti svoje majhne roke v belih rokavičkah, nista omenila niti z eno besedico. Na fotelju blizu peči je sedel Karol poleg svoje sestre. Poklonila se je ceremonijelno in sela rjima nasproti. Onega dogodka na plesu nezasedenih delavskih prilikah. Občine se doslej še niso mogle izreči o tem projektu; vendar je skoro pričakovati, da ne odklonijo inicijative svojega ministra. Tako bi bila zopet Nemčija, ali vsaj en del Nemčije (ki bi mu gotovo takoj sledili ostali), prva država na svetu, ki je uvedla to delavsko zavarovanje, tako, kakor je bil Bismarch svoj čas prvi, ki je vprašanje delavskega zavarovanja sploh sprožil in vzlic raznim hudim odporom — celo socijalisti so se mu močno protivili, a še izdatneje gotova kamarila — tudi dovedel do konkretnega rezultata, Dnevne vesti. Reševatelji krščanstva pri Sv, Ivanu. Patentirani novodobni reševatelji krščanske morale med tržaškimi in istrskimi Slovenci, so imeli včeraj pri Sv. Ivanu nekako zborovanje, shod, predavanja, ali kaj je že bilo. Iz Ljubljane sta prišla na to prireditev neki Ravnihar in naš stari znanec Terseglav. Vdeležba je bila zelo klaverna. Domačinov ni bilo skoro nič in ko bi ne bil pripeljal Bolčič z Boljunca svoje ljudi, bi se Terseglavu niti ne bilo splačalo govoriti. Sicer je pa klatil tako debele, da so se navzoči svečeniki kar spogledavali. Nastopil je tudi naraščaj krščamko-socijalcih telovadcev, v kroju, njih 24 po „ali vendar je galanten ; ni me hotel po-: koriti pred ljudmi, vzel je rajše sramoto ! na-se .... In to je, kar me najbolj jezi! Sicer pa je napravil dobro ; mahala sem nad njim, kakor urino mikalo, obrnjeno s špico navzgor. Ampak, jaz še poračunim z njim. Tega mu ne pozabim nikdar . . ." Sedeli sta trenutek molče. Obe dekleti sta si po kratkem vsakdanjem pogovoru prižgali cigarete. Gabrijela je požirala dim. „To vam škoduje, gospica-4, je spregovoril Karol suho. „Ali je morda gospod inžinir tudi zdravnik ?* je odvrnila ona zasmehljivo. rTo ni bil svet, ampak moje subjek- „Ema", je spregovorila Gabrijela čez tivno mnenje*1, nekaj časa, „silno me vse dolgočasi, pojdivi „A tako, pardon !" domov !* Zopet trenutek molka. „Ali se še jeziš ?" Požirala je dim naprej. Karol je gle- na misel mi ne prihaja", se je dal nanjo bolestno in obenem jezno, nasmejala prisiljeno Gabrijela in se ozrla : „Gospica, prenehajte s svojim kljubo-po dvorani. ! vanjem, temu niste navajena, poznam to Tam pod zrcalom je stal Karol. Zrl na vas. Kvarite si pluča in žal mi je za je nanjo z mirnim pogledom. Mrzlo je po- vas", je rekel tesno. gledala nanj in odšla z Emo iz dvorane., Gabrijeli se je zdelo, kakor bi jo zbo-* * * del. „Jaz vam kljubujem ? Zakaj ? Vi Čez deset dnjij sta se sešla v drugič, ste domišljav, gospod ? Meni je za vas žal j Bilo je mrzlega nedeljskega popoludne, ko zaradi tega — je rekla razdraženo. Karol je hitro ostal, jej podal drugo in prižgal. Gabrijela je zardela, ali ni se zahvalila. Kadila je naprej in požirala dim. Ko je izkadila, jej je dal Karol zopet drugo cigareto. Pogledala je nanj sovražno, ali cigareto je vzela. Govorili niso skoro ničesar. Čez nekaj časa je začela Gabrijela bledeti. Vrgla je do polovice izkajeno cigareto preč. „Gospica, vam je slabo", se je nasmehnil Karol, „Ne" in pobrala je kljubovalno odvrženo cigareto. Čez trenutek se je odpravila. „Tvoj brat je zoprn človek. Sovražim ga", je zašepetala Emi pri ločitvi. Karol je ni spremil niti k vratom. * * * je prišla Gabrijela k Emi v obiske. Ko je stopila v sobo, je zatrepetala, preč, Ves teden ni govorila Gabrijela ničesar druzega kakor o Karolu. „Smrtno ga sovražim, to je domišljav pritlikavec ! Kaj si misli? Morda celo, da njemu na ljubo spremenim svoje življenje ? To je smel človek, to je surovež. Človek Pokadila je cigareto in vrgla ostanek se poslavlja, on me ne spremlja niti do • vrat! Arroganten človek ! Ta soba bi bil dirun II ,,EDINOST ' 257 V Trsta, dne 13 septembra 190^ številu. Hudobni jeziku pri Sv. Ivanu govore, da je plačala kroje krščansko-bocijalna zveza iz fonda za obnejne Slovence ; vendar pa naš poročevalec te vesti ne more verovati. Ti najnoveji telovadci se nazivljejo sami Orli, a na Kranjskem in Goriškem so najbolj poznani pod imenu Čuki. Ker so telovadili tako, da se je bilo za zjokati, se zdi poročevalcu „Edinosti", da res ne zaslužijo imena ponosno v zračne višine se vspenjajočeg-a ptiča, vendar pa menda ne kaže, da bi jih tudi mi označali z imenom Čudnega ponočnega patrona. Ime orel je prelepo, a čuk na vsak način, tudi za te telovadce, pregrdo ime. Kar se tiče ostale priredbe, smo mi gotovo zadnji, ki bi hoteli odrekati komu pravico, da širi svoje ideje in svoje nazore Tudi nam ne pade v glavo, da bi hoteli stlačiti vse pod en klobuk. Konečno more skupni stvari le koristiti, ako se porajajo v narodu različne struje. Vendar pa mislimo, da je ravno gospod Terseglav najmanje kvalificiran za širjenje krščanske morale med tržaškimi Slovenci! Naše hibe. Prejeli smo: Slovenski narod v Trstu narašča, tako, da se nas naši sosedje Italijani boje kakor šibe božje. Na zadnjih volitvah se naši neustrašeni možje dokazali, da tudi mi, istotaka kakor Italijani, smemo zahtevati svoje pravice. ^Zah* tevati smemo od državnih organov, da z nami uradujejo v našem materinem jeziku. Veliko je pa še trnjeve poti predno do- slovenskega jezika pa — nc more tekoče govoriti. So pa tudi, mladiči in dekleta, ki znajo dobro slovenski ali italijanski se jim zdi bolj — nobel. To je zopet ena velika hiba v slovenski družbi. Slovenska mladina! Na vratih je plesna sezona. Skrbi, da se ne boš narodno pregrešala, da ne bode več trebalo na tem mestu opozarjati Tebe in društvene odbore, kakor se je to godilo lanskega leta. Naj se mi ne očita potem, ako bom primoran tudi letos oglašati se na tem mestu, da sem nasprotnik dotičnih društev in da ne poznam tržaških razmer. Vsakdo naj iz-poljnjuje svoje narodne dolžnosti — tako bode narodu v korist in nam v veselje. F. B—o. Vabila za 111. shod narod, radikalnega dijaštva so razposlana. Će smo koga po-1 motoma prezrli naj se oglasi, da se mu , vabilo in spored pošlje. Naprednjaki, pri-! glašujte se! Shod pokaže, kje je duševna j sila. Tovariši naj se vdeleže shoda s trakovi svojih akade-mičnih društevj Vse priglašitve je doposlati na — pripravljalni odbor za III. shod narod, rad. djaštva — Ljubljana, Mestni dom Prosveta. „Piccolova zlobnost. V neki brzojavki iz Ljubljane o kongresu slov.-radikalnega dijaštva pravi včerajšnji „Piccolo", da bodo »na kongresu razpravljali o obrambenom delu narodnih manjšin na Koruškem, Štajerskem in na Primorskem«. In tej P. ii. odjemalcem! Naznanjam, da odprem dne 15. septembra t. I. : lokal v ulici «Malcanton štev. 19 : pod mojim osebnim vodstvom, kjer bom prodajal vse specijalitete in najfinejše vrste. — V nadi, da bom v obilem številu počaščen beležim udani Giorgio Hutter mLb Gr. UNION1 ELEKTR. DRUŽBA. - TRST spemo do svojega cilja. In to le z nevpo- i brzojavki „Piccolo" je dal naslov „Piani gljivo voljo in neumorno energijo. V prvi [d j conquist a", vrsti nam treba, da se mi sami zavedamo Ulica Lazzaretto vecchio štv. 37. Telegr. naslovi: SPANNUNG-TRIEST. TELEFON 14-90. Električne napeljave vsake vrate. Velika zaloga elekričnegfa materij a) si Ulica Lazzaretto vecchio 41. Fotograf Anton Jerkič ^.giZOBOZMVM " AIBMT0R1J ste 5t 10, Gorica, Gosposka ulica št. 7. 157 g Dr. Ulktor Bandel fiRTORO RflCK iTrstf ulica San Glouannl 79 L nads. Trst - ul. Gaspare Gozzi 3 - Trst I od do in od do S» Kovaška in mehanična ddalnka ter stavbinska kovacnica, ^ povsodi svojih dolžnosti do svojega jezika. Pri tržaških tvrdkah in trgovinah je še veliko premalo usluŽbenih naših ljudij. In zakaj ? Zato, ker se naši ljudje, ako dotični trgovec ali njega uslužbenec ne zna slovenski, drage volje poslužujejo jitalijan-skega jezika. Dotični trgovec si misli po- Tržaška mala kronika. ; Tatinska nesramnost. Včeraj jutro je j dobil čuvaj v tehničnem zavodu Anton j Lapel, 24 letnega voznika Franc Guli ca t iz Trsta, ko je vodil po ulici Ottavian Avgust dvouprežni voz, naložen s 515 kg IaLEKS. F RAM) litega železa, ki je bilo vredno 90 kron Sprejme vsakovrstna dela kakor: držaje, ; železna vrata, dela za stavbe i. t. d. j Največja natančnost ter zmerne cene, - NAČRTI ZASTONJ.-j 1 MA1ER - TRST tem: čemu naj bi jemal slovenskega usluž- ;. . . , ^ , , : ...... m malo preje ukradeno v tehničnem za- } benca. ko Slovenci radi govorno italiian- j „ , .. M . * . . . . , ,J , vodu. Njegov pomagač je bil voznik sko. Mi si torej na ta način sami delamo . . , „ .. . ... Eugenio Mars-ch. Gulic je bil aretiran. V soboto ob največo škodo. Koliko Slovencev bi dobivalo dobre službe, ako bi vsak Slovenec ob nakupovanju zahtev i v svojem jezika.^ Potem bi je ne bilo 1. ene prodajalnice, ■ da bi ne bil v njej usl^Jben kak Slovenec ! Poskusen samomor, v soboto ob 2. popolnoči se je vrgla 46 letna Ana Jurca, stanujoča v ulici della Gruardia št. 9, iz drugega nadstropja lastnega stanovanja. ,r ~ t . , „ , • Zlomila sije desno nogo m dobila notranje V Trstu pa je tudi žalibog premalo dobre ,, ... . . , .x . — poškodbe. Spravili so jo v bolnišnico z vzgoje. I o se opaža večinoma na društve- . ■ v, * j*., i. 1 1» "\t *4. "i * X 'vozom rešilne postaje, nih prireditvah sploh. Neštevilo je v našem mestu otrok, ki se svojimi stariši ne ume-vajo povsem: stariši ne znajo italijanski, otroci pa ne slovenski. Poznam dobro te razmere in zato tudi pišem. Ako bo našim ljudem na razpolago dovoljno slovenskih šol in ako bodo ti stariši tudi res pošiljali svoje otroke v slovensko šolo, potem se tudi neha tako sramotno razmerje med stariši in otroci. ; V šoli se otroku vceplja v srce ljubezen do jezika, ki se ga uči. Našim starišem naj bo torej parola: slovenske otroke pošiljajmo v slovensko Šolo! Mladina pa, ki ni bila deležna take šolske zgoje, naj bi pridno segala po slo- " venskih listih in knjigah ! Po vseh naših ki se bode vrS1 društvih naletamo tudi na tako mladino. v Četrtek 30. Sept. 1909. ob 7. uri ZVBČer Tak le mladenič ljubi slovensko družbo, žgalnica kave ** TELEFON 1743. Najboljil vir za dobivanje pečene kave. 0 odlik, prodajni, obuvalo „Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carducci 21 (prej Torrente), dobi pe poleg raznih finih čevljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po najzmernej?ih cenah in sicer : Nova prodajal, obuvala REMIGIO BONO g Trst, ulica Madonnina I 'cd/ Velika izbera in specijaliteta vsakovrstnega ij obuvala za možke, za ženske in za otroke ^^^ po Jako zmernih oenah. Vsaki kupec ^ ^^ dobi poseben blok s številko. Dotični, ka- teremu naleti št. 50, dobi v dar af^v? f^foS^ en par čevljev. sMoocooooooooM^ V mirodilnici o ano Moški čevlji iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9.60 „ „ „ Boxcalf (z elastiko) „ 9.60 „ „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— „ ,, ,, Boxcalf zap. Triumph ,, 10.— Samomor. 34 letni težak Ivan Blatner iz Ljubljane, stanujoč v Rocolu Št. 637, se je obesil sinoči ob 9. uri v svojem t ^^ taH ^ ^ đečke x krono manj Vgabipar stanovanju. Razlogi samomora so neznani, |je iz najfinejšega usnja. DELO SOLIDNO. Žena je pustila prenesti mrtveca v mrtvašnico k sv. Juštu. Dnevi noža. Minulo soboto, ob 1 popolnoči je bil 20 letni težak Natale VABILO k rednemu občnemu zboru „Kletarstva pri Pobegih" Zaloga olja, vina in testenin L. Fragiacomo Trst, ulica Giov. Bocaccio 14. Prodaja olja na debelo. Brezplačno dostavljanj« na dom. Pristno oljično in bombaževo olje vvazsfc od 5. do 10 litrov. Istrsko vino prve vrste in burgnndec v ste klenicah od 10 do 15 litrov in v sodčkih od 3f litrov naprej. Napoljske testenine vsake oblike od 5 do 10 kilogramov naprej se priporoča konsum entonc premajhna za vseh, ki bi se smatrali v sedmih nebesih, če bi jih doletela ona čast, biti vse popoludne z menoj skupaj. A on sedi in se greje pri peči. Gleda na-me kakor na tvojo omaro. Sicer pa, čemu se menim zanj*4, tu je umolknila za trenutek in potem začela znova. * * * „Jutri pridem k tebi", je rekla v soboto Gabrijela Emi, „ali bo zopet doma ta Liliputan ?" Ne porečem mu ničesar in ne bo ga doma", je odgovorila Ema. Gabrijela se je zamislila. Šli sta nekaj Čaša molče. r Poslušaj, Ema", je spregovorila sled« njič, reci mu, naj bo doma, da ne bo mislil, da se ga bojim. .< ICarol je govoril ta dan s svojo sestro, V pogovoru ga je vprašala, kako sodi o Gabneli. „Sovražim jo", dejal rezko in umek- nil. ..ICarol, naj bode Gabrijela". -Dobro*. v dvorani „Konramnega društva" s sledečim dnevnim redom: Jtfar. Magd. Zgornja št. P. 3 vogal nlice deli' Istria, blizo Sol šobi ee VELIKA IZBERA KRAMENIJ, BARV, filP ŽERLJEV, PETROLEJA, X-->'?llcl prtiRk m pitanje avlnj, krav. konj, It A. l«k Dr. Vit VKOOZY-Jo rr LJatUiai. Prodaji a» drobno lr IjmIo iloš... mizar - Trst - uHca Leo štev. 2 mm priporoča slavnemu občinstva ji | svojo mizamico. Izdeluje vsakovrstno, tadl NAJFINEJŠE POHIŠTVO Gospodarsko in Rons- društuo u Lokvi išče poslovodjo za prodajalno z mešanim blagom. - Zgiasitev do konca t. m. — — Plačilo po pogodbi. Načelstvo Gospodar, in konsum. društva v Lokvi. 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Čitanje zapisnika zadnjega obČ. zbora. 4. Poročilo nadzor, odbora 5. Računi za upravno leto 1908-09. 6. Volitev upravnega odbora. 7. Volitev nadzornega odbora. 8 Slučajnosti. NAČELSTVO. Žt. 64/09. ¥ Gospe in gospodične T I zadobe v 8 dneh bujne in krepke prsi i^—— po uporabi „Cfreme Sultana". Cena Kron 6'— lončku, ki zadostuje in Kron 3 50 lončku za poskušajo (Milnica Babuder, Trst, ulico Ponterosso 1110 Jai"e p°s»iatve Ea vse ka'e- Natečaj. Podpisani razpisuje oddajo del za zidanje novega šolskega poslopja za štiri-razredno ljudsko Šolo in otroški vrtec v Dolini. Vsa dela so proračunjena na 92800 kron 51 stot. Načrti in proračun in pogoji so na ogled vsaki dan ob uradnih urah v občinskem uradu v Dolini, do dneva, ko poteče rok za ponudbe. Ponudbe s 5°/0 kavcijo [je vlagati pri podpisanem do 6. ure zvečer 30. septembra t. 1. Komur se delo odda, mora za solidnost zvršenih del prevzeti enoletno jamstvo. Podpisani ni obvezan oddati del naj-jutri doma. Pride nižjemu ponudniku. Krajni ŠolŠki svet v Dolini dne 10. junija 1909. (ZvrŠetek pride.) Predsednik: Pangere. =H ; josip goreiijec - irje ULICA TALDIKITO ŠT. 40 (KRAJ KAYARXE XEW-Y0RK) se ob priliki začetka novega šolskega leta toplo pripo-roča vsem, kateri rabijo za šolsko deco knj:ge, zvezke, torbe in nahrbtnike, svinčnike, črnilo in sploh vse šolske potrebščine, da se obrnejo na toTlov. trgovino, katera ima v zalogi vse omenjeno po najnižjih cenah in najboljše kakovosti. Dalje se priporoča slovenskim gg. učiteljem in trgovcem, kateri žeirkupiti šol, potrebščine na debelo, da ima v zalogi šolske zvezke s slovenskim tekstom z 10 listi in pivnikom, katere oddaja po K 3-— za_100 kosov7 kakor "tudi vse'druge šolske potrebščine na veliko in malo. - Mali iz»leć*fc ioUfcth n drugih knjig »• poilj« v»»h«mu na z>bt»vo zaitinj In poštnin« prosto. Zahtevajte cenit zastonj in pošt. prosto. UDE rJ v T^tu, dae 13. septembra 1909 »EDINOST* P 257 Stran IH Voltan, iz Padove, stanujoč v Androna del Forno št, 2 težko ranjen od nekeg-a svojega kolega, tudi regnikola. Voltan je imel prerezan trebuh in želodec. Ranjenca so spravili v bolnišnico, a ranilec je zbežal. Včeraj predpoldne se je zglasila na policiji žena ranjenca in naznanila, da je pobegnil ranilec bržkone v KLormin. Tu-kajšna policija je brzojavila na policijsko ekspozituro v Korenin. Včeraj popoludne je bil iS letni težak Ivan Pathias, stanujoč v ulici Maiolica ž:. 4, na senenern trgu istotako z nožem ranjen od Natale Lonzar-ja iz Trsta, starega 17 let, kotlarja, stanujoč v ulici Molin a vento št. 23. On je bežal, a je bil aret:ran v ulici Stadion po redarjih, ki so mu sledili. Vesti iz Goriške. Šolske vesti. Vpisovanje v zavode „šolskega in Malega doma" se bo vršilo 15. in 16. septembra od 8—11 ure predp. in od 2—4 ure pop. Vpisovanje v deško obrtno-nadaljevalno šolo v „Šolskem domu" bo 15. sept. ob 5 uri pop. Iz sv. Lucije ob Soči poročajo, da je sadjarska razstava odložena od 19 t. m. na 3. oktobra. Vzrok odložitvi je zakasnela čozoritev sadja po gorskih planotah. Razstava se torej otvori 3. oktobra in bo trajala do 14. okt. Razstavo bo možno pose-čati od 9 —12 podp. in od 2—5 pop. proti vstopnini, ki znaša na dan otvoritve 50 stot. in 20 stot. na naslednje dneve. Nezgoda. Josip Markoćić iz Bilj je pade:. ko je bral češplje, z drevesa in si je polomil rebra, da je moral v bolnišnico. V Kobaridu so ustanovili rodoljubi, na delu jim vrli župan g. Janko Gruntar, društvo „Sokol*. Dobrovoljnih darov v ta r.anen je priglašenih nad 1300 K in zagotovljena je že društvena zastava. Tatovi so udrli ob belem dvevu v hišo Katerine Jericijo v Sovodnjan. Odnesli so blaga za 200 K. Kmetijsko društvo u Šempetru [sklicuje obični zbor na čan 3. oktobra. Učiteljsko društvo za sežanski okraj 00 zborovalo v četrtek dne 16. t. m. v Na-orežini. Xa dnevnem redu bo poleg običajnih toček referat g. c. k. okrajnega šolskega nadzornika : _Z emijepis sežanskega okraja. Začetek ob 101jt prtdpotudne. Dobro aoŠli tudi arugi tovariš: in tovarišice ter stanovski prijatelji ! Gospodarstvo. Br'mye jagoda ali bobike, nabrane v jeseni :n dooro posušene: i. Kdor ima prav slab želodec, jej prvi dan 4 bobike, drugi dan 5. tre tji dan 6, :n tako vkak dan po eno več do 20 dni. potem pa zopet vsak dan po eno manj. 2. Iste slavijo tudi kot zdravilo pri kamenu in pesku, pri želodčnih in jetrnih boleznih in če se je sapa v želodcu zasedla. 3. Caj iz brinovih jagod ustavi, če se ga začne o pravem času piti. vodenico. 4. Spomladi tak čaj čisti kri. 5. Da se obvaruješ na-lezlive bolezni, zažveči na dan 6—10 bri-njevih bobik. 6. Vino ali žganje, na kojem si nastavil bobike, žene vodo. 7. Brinovec je izvrsten na slab želodec in če te grize. S. Brino e bobike so zdrave pri zelju, pri vloženem fižolu, kumarah in pri mesu, dejanem v st-oj. Vratič ali pravzaprav njegova korenika je izoorno sredstvo zoper gliste, posebno zoper trakaljo. Korenikoje dobro osnažiti, ostrgati, nje notranji del posušiti in stolči. Zoper trakuljo zadošča trikrat na dan in prazen želodec jemati po 2 gr. tega praška. 0:rokom se daje manje in navadno strdjo. Vratič raste po peščenih in ilovnatih pašnikih, pa tudi po travnikih, smrdi in se ga živina ne dotakne. Njegovo robato, bo—130 cm visoko, nekoliko dlakavo steblo je vejnato in večjidel od lista do lista malo zveriženo. Raztreseni listi so pernasto nacepljeni in imajo napiljene krpe. Recljati so in njihov recelj se skučuje v široko rožnico. Rumeni koščki so združeni v neprave kobule. Cveti so jako drobni in cevasti. Rastilna cvete od malega srpana do kimavca. Razne vesti. Naprej žena Angleža, potni Bavarca, nato Grka ia konečno — Arabca. Mis Jane Eliza^eth Digby je dosegla zakonski rekord. Digby se je omožila štirikrat in vsakikrat z moškim druge narodnosti. Najprej je postala žena svojega sorojaka lorda Ellen-bongha. Po njegovi smrti se poročila z bavarskim baronom Venninger. Ko je ta umrl, je vzela za moža nekega grškega generala a sedaj Jje žena Arabca Midžonela. S kakimi mrežami se ulovi največ rib. Neki angleški ribiči so opazili, da se z zelenimi ali modrimi mrežami vlovi dvakrat več rib nego z navadnimi. Slo van shi zdravniški odbor je sklenil, da priredi bodoče leto povodom slovanskega kongresa v Sofije istotam vseslovan-ski sestanek zdravnikov. Tudi Italijanska imena trgov in mest ponemčujejo Nemci, četuči in morda tam naseljenega nobenega Nemca. Tako so Nemci prekrstili furlanski Monfalcone v „Falkenberg-, Viden pa v „Weidena. Hrvatje V Ameriki imajo danes 13 Časnikov, med temi en dnevnik, 11 jih stoji na stališču sloge med Hrvati in Srbi. Kedaj se žanje na zemlji ? Meseca ja-nuarija, ko je pri nas zemlja pokrita s snegom in ledom, žanjejo v Avstraliji. Novi Zelandiji, in delu Čila ter v nekaterih krajih argentinske republike. Meseca februarija prične Žetev v Indiji in gornjem Egiptu in konča meseca marca v spodnjem Egiptu. V aprilu Žanjejo na Cipru, v Perziji. Mali Aziji. Meksiki in na otoku Kubu. V maju v Alžeriji, Srednji Aziji, na Kitajskem, Japonskem, v Maroku in v severoameriških državah Teksasu in Floridi. V juniju v podonavskih državah, Grški. Ogrski, južni Rusiji, Italiji, Španski in Portugalski, južni Franciji in severoameriških državah Kaliforniji, Luiziani, Misisiju, Alabarni, Georgiji, Tenesi, Vir-giniji, Ucahu. Kolonadu in Misouri. V juliju, v većem delu Avstro-ogrske. v Nemčiji, severni Francoski, Švici, Rusiji, Poljskem, Angleški in severnih Združenih državah. V avgustu žanjejo v Belgiji, na Holandskem, Severni Angleški, Kolumbiji. V septembru v Škotski, Švedski, Norveški in severni Ruski: ob enem prične žetev koruze v Ameriki. V oktobru dokončujejo žetev v Severni Škotski. V novembru in decembru spravljajo v žitnice v Severni Avstraliji, v Južni Afriki in Zadnji Indiji. Kovanje dvekronskih in stokronskih novcev. C. kr. kovnični urad na Dunaju se pripravlja na kovanje novih dvekronskih in stokronskih novce t. D ."ekronsk1" novci, ki bi nadomestili stare goldinarje, bodo imeli dvojno težo krone, toraj deset gramov in S35 fine teže, ter naznačeno vrednost „2 Cor". Sprednja stran bo imela vt^njeno cesarjevo sliko kakor krone, kar se pa stokronskega novca tiče, bo prišel v tekoči promet kot zlat. Jubilejski sto-kronski novci imajo večjo vrednost, ker se jih je skovalo v celem 15.000, ki se pa ne puste še v promet, ker nimajo vti-skov, ki še niso določeni. V zadnjem času se je mnogo govorilo o novih petvinar-skih novcih, a za te se pa niso mogli odločiti v kovničnem uradu, kakor tudi pri finančnem erarju ne, ker bi se potem vse, kar je sedaj po 4 vinarje, podražilo na 5 vinarjev. To bi pa bilo za ubožnejše prebivalce zopet nov udarec. Zanimivo je, da ima finančno ministrstvo mnogo vlog za kovanje novih pet vinarskih, petnajst-vinarskih in petdesetvinarskih novcev, kakor tudi onih trikronske vrednosti, po vzoru nemških trimarkinih novcev. Proti tem predlogom pa vladajo razni pomisleki, ki so zelo važni glede na ubožnejše prebivalstvo monarhije. Ako bi se uvedle nove cene, potem bi se vse cene živil povzdignile za ono stopinjo, kot so se novčni stavki povišali. Slovenci «n Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglaSajo v „Edinosti^ sklicujte se vedno na oglas v nafem listu, ker fako bodo znale dotične tvrdke, da prinašajo oglasi, ki jih uvriRajo v Edinosti, dobitek, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to budete bolje postreženi, zraven tega pa pomagate s tem ma-: : terijalno listu „Edinost"' :: Točna in solidna postrežba. ts o U U ij v Pno primorsko poletje za prevažanje pohištva in špedicij, podjetje Rudolf Exner, Trst VIA DELL A STAZIONE Štev. 17 mI Filljalke: v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU Prevažanje pohištva na vb8 kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse svetovne proge. Sjrfloi s M poiHiifj a drma nrdKis j slmnDo 7 listna n to priprjTijeia snu sfltffifc. EDENI TBŽAŠĐ ZATOB ZA ČIŠČEN JE EN SHRANJEVANJE PREPROG >7 VACUM CLEANER" | Točna in »o 11 d na pc treiba. 3 Hib ► ! ; t t IlMi l fU: • * C/> M- -c en o > H > pc g g - _5 | W -rf- " ~ . m TRST. Corso 4 GORICA, Corso Verdi ]] JKCŽT* Specijelna tvrdka za gumijev, predmete Gumijeve cevi, gum. posteljnine, gum. podvzglarniki itd. POTREPSČISE ZA POSTREŽBO BOLNIKOM. RANOCELNIŠKO ORODJE __ IZDELOVANJE ORTOPEDIČNIH APARATOV. ■ v I Kilni paai, opaanice. nogoviea in obveze za krtice, % ravnodržaji, ortopedični oplečki itd. itd. Suspenzorji, iriptorji, siialics, Milatorji in mrzlični termometri.* Mila. dišave, toiletne potrebščine in ščetke. PRISTNI ANSLEŠKi PLAŠČI, RUSKE GALOŠE.Sj 1 mg- HIG JENICNI PREDMETI \ P. T. Motociklisti iii kolesarji! V ojici Chozta štev. 18 odprla se je NOVA MEHANIČNA DELALNiCA za popravljanje motoci-klor ia koles s zalogo raznovrstn i) koles In potrebščin Pohrana koles in motociklov preti jako nizki odškodnini. V nad;. da me počaste eg. kolesarji in moto-ciklisti v obilnem številu, beležim u dani F. TOETELLO. M J Skladišče šivalnih stroje G, Trani TRST, ulica Bsrriera vecchia št IS Cene iopvone. Plačilo m obrate Sprejme se popravljanja šivalnih stro av vsakega zistema. Prodaja igel. olja in aparatov Kupuje in prodaja že raoljer^ bivalne stroje. Tržaški grafični zavod Trst, Piazza della Borsa 13. — Telef. 742 Najnatančneje izdelovanje pečatov iz kautchouha. | ZALOGA klešč za svinec, utiski v suho, numeratorji. --Lastna, mehanična. -- CENE JAKO ZMERNE. H Dela izvršena tehnično natanjko. Mg DANIELE PILLIN TBST - ulica Aoqnedotto 94 TELEFON 241 Velika zaloga gašenega in g živega apna. Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči. )) Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238 Zaloga kohs: Peugeot, Waf-fenrad. Standard od 153 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba ===== zmerna. ===== Cene &e sla te emu občinstvu, da se je preselila dcbrozoaaa prodajalaica kotonlj. blaga GODNiG iz ulice Nuova v ulico S. Giovanni štv, 8. Omenjena prodajalni ca je bogato založena s kavo. Hžem. testenisani. sladkorje« in sahln sadjem. V nadi. da me slavno občinstvo pc-seti z obilnim obiskom, se najtopleje lahva-- ljojem ter beležim ndani , ANTON GODNIG vulgo KOMENC. HOTEL ABBAZ A Ulica Geppa št 20, Trst (Piazza Caserma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 2*— naprej. Omnibos k vsakemu vlaku. Re-siavTacija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne- U dani J. Woacbitz 1 TBST Ulioa Aro&ta št. TRST Prodajalnioa zgotovljenih oblek za možke, = —i■ dečke in otroke. = = Za poletno sezono: izbera trpežnega in elegantnega blaga zadnjih novosti. Volnene obleke za možke in dečke od k 12 naprej. Črne obleke raznih kvalitet in cen. Obleke volnene ali iz satina za otroke od K 3 naprej. Jope iz črnega alpagaJa. Volnene jope in hlače. Jope iz bombaževine. Specijaliteta: Približno 3000 parov hlač iz bombaževine lastnega izdelka za delavce. Velika izbera vsakovrstnih srajc in maj. Modri in rumeni jopiči za mehanik«. Vrhu teea: Velika izbera blaga iz najboljših tovarn, za obleke po meri, ki se izdelujejo po najelegantnejšem kroju, sol'dno in po zmernih cenah. Kdor misli kupiti obleko po zmerni ceni, naj obišče prodajalnico oblek v Tratu, * uli.il Aroata 4t. I. VITTORIO P1SCUR. Stran IV „EDINOST" 5t, 257 V Trstu dne 13 septembra H'09 OBtajanjf ?« prihajanje vlakov j C. k. državne železnice.! Izvleček Iz voznega reda, veljaven od I. maja 1909. <Ćasi zs prihod, oziroma odhod ?o zaznanien-v irednief vropejakem Ča^n.) Odhod iz Trsta (Campo Marzlo) Trst—Rovinj— Pula (Dunaj) 0 Herpelje— (Etnfanar-Rovinj)—Pula(Direktr voz L in II. razreda) •* OS 0 HerteJje—DivcČa—(Gorica-Ljubljana-Dunaj J- ž ) „ 5 f-2 C- Herpelje—Pula (Direktni voz I. in II. rat 4 SC' O Eoirelje—(Kanfanar-Eovinj)—Pula (Divača! C-crca-Di raj j. ž ». (Direktni voz I. in II. raz. j R!'jir j. " s HiALi ^SL^SI ~ : ra?u*%2jc po 3 stot besedo; cestne tiskane besvds ae r a Jana? o enkrat ve?, 'Smanjiš se sian« takoj. 4-0 stotini. < __m1 i U | Moške obleke jgf?? ; obroke. Levi, v ul. Antonio dežniki se p^oda-mesečne in tedenske Caccia št. 6, I. n. (158.;) Iz Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Budimpešte in Reke. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 2 05 O iz Celja, Ljubljane (in Zagreb-Reka). 5.35 O z Dunaja (iz .Zagreba). 9.05 O z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. Ob nedeljah in praznikih : 7.07 in 10.35 iz Na brežine ; 11.50 iz Kormina. Opazke: Debele številke značijo popoludne O = Osebni vlak in B = Brzovlak. Sprejmem v prodajalno mešanega blagu 14-Jetnega učenca poštenih starine* z dežele Ivan Čeh, Rodik, Kozina. 1533 Na hrano in stanovanje sprejme slov. aru -žina brez otrok več gospodov ali učencev. Mervar Franc, ulica St. AnaBtaaio 16, V n. blizo južne železnice. (15S1) Veliki obrtnijski zavod Cosovd i jffi&t i >? Giovanni Isiersich TEST, ulica Moiiiio a Vento št. 1 Prodajalnica vsakovrstnih potrebščin, — šk-.ti, breote, kAde, železne ia stebleae. — Potrebščine, namizj«, koši in rešeta ter vsak r vrstne lonče;ine. Svetilke vaake velikosti Cene da se nI bati konkurence. Sodi maii in Valle 2. veliki se prodajo v ulici della 1523 gada! gramofonov in v stroko spadajoč, predmetov Gotov zaslužek. Ponudbe na FEKD. EAZIHIR, Trst, ulica Commerclale 13, 1. nadstropje. « Oglasa treba naslavljati na Inseratnl oddelek „Edinestl" i PRODAdALiJSlICfl PLiETEjMlN Simon Jssmann i AAA KROJAČNICA Andrej Lazzar Trst, Piazza C Goldoni 10,1, n. je preskrbljena s pristnim angleškim blagom zadnje mode v Teliki izberi in izdniuje vsakovrstne obleke po najnovejšem kroju. mm- JAKO ZHSE&NE CENE. --Ugodni pogoji plačevanja.-- Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 2.35 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst Pula—(Rovinj)—Trat. 7.59 0 Iz Herpelj (in medpostaj). 9.4ti G iz Pule (direktni voz L in IL razr.) Rovinja, —Herpelje (Jesenic in Goriee), 3.33 C Iz Pule (k. g.) Dunaja—Ljubljane, Divače— Herpelj in medpostaj. 7.'O G iz P^le (k. g.) (Rovinja) iz Dunaja—Ljub 1 ljane—Kvače—Herpelj in medpoBtaj. 26 S iz Pule, (osebni vlak) (Rovinja) z zvezo n: brzovlak iz Dunaja—Ljubljane j. ž. Divača — He>pelj. Tabaina vlaka cb nedeljah in praznikih: 9.27 0 iz Herpelj in medpostaj. z lastno tovarno metel in krtač nudi največjo in bogato izbero obloženih in neoblo-ženih popotnih kovčegov, ročnih kovčegov, navadnih i košev, stojal, košev za perilo in papir, kakor tudi ; vsakovrstnih otroških vozičkov najfinejšega izdelka. ; Zaloga vaakovrKtnih krti.č uietel, omel in Storej po naj?mernejAih cs^ah, ■»«■■■ j Prodajalnica na drobno TRST, ulica Poste 2. j Zaloga ulica Macchiavelli 28 in Tovarna v ulici Commerciale. — Alojz Fovh Zaloga ovsa klaje, detelje in korohačev po zmernih cenah Trst, ulico Beluedere šteu. 19 in ulica del Bosco ste«. 14. urar s prideljeno delavnico Trst V:-a del Poreč—Buje—Trst. 8.10 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. ■2. 0 M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj 5.10 M iz Buj in medpostaj. 9.45 M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj ? nakave—Pragi — Celovec — Jesenice—Gorica—Tr t -5 iz Dunaja —Solnograda — Celovca — Monf-kova direk. voz I. in II. razr.) Inomosta Bolcana, Beljaka (k. g.), Ljubljane, Jesei*c— Gorice. 7.30 0 iz Gorice (Ajdovščine) in medpostaj. 8.44 S is Beroiina—Draždan—Prage—Linca—Dun« ja—Ceiovca—Beljaka—Jesenic—Gorice Ajuov&čine). 1010 0 iz Jesenic in medpostaj. H.07 B iz Dunaja —Ljubljane in med p staj. 2.in 0 iz Celovca — Trbiža — Ljubljane—Gorice— "" ' (Ajdovščine) Berlina — Draždan — Prage — Dunaja. 0 iz Celovca —Monakova—Inoiaosta—Bolcan^ — Grieaa—Beljaka — Ljubljane — Jesenic— Gorice. 8 iz Perofina, Draždan, Prage, (direktni vo* I., II. in UL razr.) Linca, Dunaja j. Ž. (dirk: voz I. in II. razr.) Celovca, Inomosta. Beljaka, Jesenic, Gorice drž. žel. Ajdovš^ne. 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane. Rivo s . 2 S :rai IzvrSuje ?sako popravljanje žepnih in atenstib ur kakor tudi vsako zlat*rRso iu draguljarsko delo pc najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje ■ Slovensko podjetje ! - Zolmi ambulatovJj, naslertn. Dr. Hm Brlllnnt-a fiOVC rlAVC A&jzdravejši kavni pridatok. šoljalh prodajainicah. ki Jo nm? ensjil 1» Dobiva se v vssfc a u B, n || Trst, ulica Acguedoito It 13. sprejema od lu od 1. predp. 6. popoL 3 biovanm m TRST ulica Chiozza št. 32 Telefon 1H90 Iz^rŠLje vsakovrstna dela v želez.i h kovini po cenah, da se ni bati konkurence. £*Zoga tu- in inozem. vfn, fiplrit.%, in razprodaja na debelo in drobno Jakob Ferksbiic, Trst Via delle Acquo 6, nasprati Cafre Csntrali Velik izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-odrskih vin. Bordaaux Burgunder, renskih vin. Mo-seiia ia Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovoo •livovec in brinjevac. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Ra»-poSilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo ia Iranko. — Razprodaja od pol litra naprej, m®mwm®mw m^m Umstil: (ofosr&fičnl s ori sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakobu - TRST. ulica Ri-o štev 42 (pritličje) IzvrSn.!« vsako fotografičuo delo, kakor tudi razgleie, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plo'će vsakovrstne spomenike itd. iti. Itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobrosti P. 2». naročnikov ■prejema naroibe in jih izvrSuje na domu, eventuelno tudi zunaj mesta. T> r511 ta?« C?'-T~ I S Pi Sa kL i Kdor hoče biti dobro pos:režen, naj pride v GOSTILNO Antona lvancič~a5 Trst ulica detla Stazione štev. 13 kjer dobi po zaiernih cenah razne gorko iu mrzle jedi kakor tudi izborna vina Iu vedno sveže ^Dre^arjevo plvon = t - - - T3 ne zamudite obiskati 6--SO 56 Novic! i" Novice dobpoznano slaščičarno ::: Mfitteo Stoppai* ::: Trst ulica S. Glacomo št. 1 (Corso) - FHUolKu: ulica Gius. Caprln št. 9 f ° ® TRST, ulica Giosue Carducc! štev ",3 :: :: TELEFON štev. >113 :: : » Klrur^ične orodje, ortopedlčnt iloderei, umetno roke in uo*e, ber^: 4 kilttl p«sl, elastični pasi in noirovlet, elektroterapevtižne priprave, aparati ss^issik-v^iesiKs^.' Inhalacijo. sz/////// EKI-^-BIŠĆi; potrobaola za kimrglona zdr.-i-*- 8f ijoaja Potrob.šolne iz tu nevrodlrno . 8 1 z. blf-ffa :::::::: ISta KLOBUĆ RNA tl.10 Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9 16 0 iz Gorice in mej p ostaj. Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione); V Italijo preko Červinjana in Benetk. 5.4tJ B preko Červinjana v Benetke, Kim, Milana ; Videm, Pontebo. Č edad in B do Kormina, (CormoaB) preko Nabrežine. O preko Kormina v Vitiem in dalje. O pn-ko ć'ervinjar.a v Benetke—Milan (se ?.vtzo na Vidtm in Čedad). B 1 reko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (ee zvezo na Videm). j V Italijo preko Kormina in Vidma. Nabrež. v Kormin, Videm, Milan' kjer naiđete bogato in bomt-ouiere in aiacižčic Vin* iu listeiji prav ni veliko izbero Konfetov ggr po zmernih cenah. O 1 ' 10 6 bo 8.23 B preko 9.00 4.07 8.00 9.15 6.20 4.G0 9.05 in Aj- Rim O v Eormin (se zvezo na Červinjan dovfčino), Videm, Benetke. O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm, Milan itd. B v Kormin in Italijo. O v Kormin (se zvezo Červinjan). Do Gorice—Kormina—červinjana. O do Gorice, preko Nabrežine (se rvexo v Ajdovščino). O do Koimina preko Bivia. B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpeit-Ostende). 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Beko, Zagreb, Budim- pefto. y.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 6.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. £.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 3.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 1 i.30 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. s takoj vižno pisavo in tecimalnim tabnlatorjem Trst. C&TBG 34 KloM! prulti touarn. Potne t? Sportue kape po : : : zmernih eenalt. : : : .»j, nedeljah in prazniikh : Nabrežine. do 2.45 Kormina: 3.55 GLAVNI ZASTOPNIK A. E. ROEPER - Trst ulica Ististato 10, ANTON SKEF ., mehanik, aaprl»fci«snl l»vadcnoc TRST, Caric Goldonijev tro štev h Zastopnik tovarne teles ja niotctoles W i:, iiestrMnlh fTonSt .«. "tt m pioi • • i «.ofpo.-7 »notes.;«, i- f;no